Domovina 108: Zakaj romanja cvetijo, domače cerkve pa samevajo (Predogled)
- No tags were found...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
ŠIRIMO OBZORJA<br />
Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
27. 7. 2023<br />
Kako se ohranja slovenstvo v ZDA 18<br />
Rok Čakš: Golob in 40 inkvizitorjev 34<br />
Oče o 8 razlogih, zakaj ima 5 otrok 38<br />
12<br />
<strong>Zakaj</strong> <strong>romanja</strong> <strong>cvetijo</strong>,<br />
DOMAČE CERKVE PA SAMEVAJO<br />
3,60 €<br />
<strong>108</strong>
V TV-sporedu poiščite<br />
simbole, ki označujejo<br />
tehnike dostopnosti.<br />
[=]<br />
PODNAPISI<br />
[ o]<br />
ZVOČNI PODNAPISI<br />
RTV Slovenija<br />
zagotavlja<br />
dostopnost svojih vsebin.<br />
www.dostopno.si<br />
RTV Slovenija, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana<br />
[
TOTALITARISTIČNI po<strong>pa</strong>dki<br />
MOJA BESEDA<br />
3<br />
Zdaj je treba <strong>pa</strong>ziti<br />
na besede. Ker je<br />
oni črni, ki ga je<br />
bolje ne imenovati<br />
z imenom, vzel šalo.<br />
Dosedanje puhlice in neargumentirane<br />
<strong>pa</strong>role so<br />
meso postale. Ubesedili<br />
so vse, tudi bizarne domislice<br />
in druge nesmisle<br />
»facebook doktorjev« z<br />
ljubljanskih ulic, jih natisnili<br />
in dali na mizo ministrskemu<br />
zboru. Čeprav<br />
vlada intelektualno res<br />
nima presežkov, <strong>pa</strong> vendarle<br />
ne more medse povabiti<br />
dekleta in ga poslušati, kot bi o<br />
fiziki predaval Albert Einstein.<br />
Nika Kovač je preprosto dekle, ki je<br />
končalo študij antropologije. Kljub 30<br />
letom v devetih poskusih ni opravila vozniškega<br />
izpita, je <strong>pa</strong> med učenjem dvakrat<br />
razbila avto. Ni vsak človek za šoferja,<br />
seveda ne. A plebiscitarna večina<br />
Slovencev vendarle izpit naredi. Zanimivo,<br />
da je Kovačeva o svoji vozniški odisejadi<br />
brez konca vse povedala medijem.<br />
Modreje bi bilo, če bi, tako kot ljubljanski<br />
žu<strong>pa</strong>n Janković, ki ne zna uporabljati računalnika<br />
in mobitela, rekla, da ona iz<br />
princi<strong>pa</strong> noče voziti avtomobila.<br />
Antropologinja se strokovno ne<br />
spozna na sovražni govor. To je namreč<br />
strokovna domena pravnikov, jezikoslovcev<br />
in komunikologov. Ne <strong>pa</strong> antropologov,<br />
ki se ukvarjajo z razvojem človeka<br />
in dokazujejo, da je človek nastal<br />
iz opice ... Zdaj se bom ugriznil v jezik,<br />
da ne »fašem« kake ovadbe ... Da je to<br />
res, kaže tudi sestava sveta proti sovražnemu<br />
govoru. Večinoma prihajajo iz<br />
organizacij, ki se ukvarjajo s sovražnim<br />
Če žališ Slovenijo<br />
in njene vrednote,<br />
to ni sovražni govor,<br />
marveč svoboda govora.<br />
govorom, njih predsednica <strong>pa</strong> je tam,<br />
ker je predstavnica Inštituta 8. marec.<br />
Kaj počne samozvani inštitut, je precej<br />
težko opisati. Vse dosedanje akcije so<br />
bile politične, skrajno levičarske. Nove<br />
člane vabijo z besedami, da bodo »fajtali<br />
ta fajt in se imeli fino«. Skratka, vse<br />
sku<strong>pa</strong>j ni nobena referenca za poznavanje<br />
problematike sovražnega govora.<br />
Vse to spominja na isto politično linijo,<br />
skrajno levičarsko, iz časa komunistične<br />
Kambodže. Tam so v določenem<br />
trenutku dali nevzgojenim otrokom<br />
orožje v roke. Indoktrinacija v novi,<br />
komunistični družbeni red je naivne<br />
otroke spreminjala v fanatike. Zato so<br />
vohunili celo za starši. To, da oblasti izdaš<br />
lastne starše, so nadvse slavili tudi<br />
ruski komunisti. O Pavliku Morozovu,<br />
13-letnem dečku, ki je izdal očeta, so<br />
spletli pravo mitologijo in z njo navduševali<br />
šolsko mladež pionirčkov.<br />
Leporečje strateškega sveta je latovščina,<br />
ki jo razume samo poznavalec komunizma.<br />
Na enak način – z vzvišenimi<br />
besedami nerazumljivega birokratskega<br />
jezika – so pisali vso zakonodajo do leta<br />
1990. Napisali so »ljudska demokracija«,<br />
a je to pomenilo »diktatura komunistov«.<br />
Napisali so »samoodločba<br />
slovenskega naroda«,<br />
a je to pomenilo hegemonijo<br />
Srbov nad Slovenci, Hrvati<br />
in drugimi narodi. Sovražni<br />
govor v pomenskem<br />
prevodu pomeni<br />
kakršenkoli govor proti<br />
novotarijam, ki prihajajo s<br />
skrajno levega političnega<br />
pola. Sovražni govor proti<br />
kristjanu, Slovencu ali<br />
družini <strong>pa</strong> sploh ne obstaja<br />
– če žališ Slovenijo, to<br />
ni sovražni govor, marveč<br />
svoboda govora.<br />
Z novo oblastjo je cenzura<br />
dobila krila. V imenu<br />
ideologije je bila samocenzura<br />
doslej sramežljiva.<br />
Ko si uradni prevajalec<br />
pred leti ni u<strong>pa</strong>l prevesti<br />
zadnjih besed ameriškega<br />
predsednika: »Bog vas blagoslovi,« je bilo<br />
to smešno. Danes <strong>pa</strong> ni več. To početje<br />
je postalo brezsramno. Ko je zmagovalec<br />
etape na francoskem Touru, Matej<br />
Mohorič, rekel, da je pred ciljem »samo<br />
vrgel kolo in ostalo položil v Božje roke«,<br />
so uslužni novinarčki Boga – izbrisali.<br />
Niso niti <strong>pa</strong>zili, da bi se cenzura ne o<strong>pa</strong>zila.<br />
Oni tega sploh ne dojemajo več, kot<br />
da ni prav. V resnici niso več prikriti,<br />
marveč deklarirani avtokrati. Taki levičarji<br />
niso več demokrati, am<strong>pa</strong>k skrajneži,<br />
komunisti.<br />
Ljudje v tako, brezversko, protiversko<br />
in protislovensko, družbo ne<br />
verjamejo. Velika večina je noče. Vsi<br />
verjamejo v nekaj: kdor ne hodi k maši,<br />
je velikokrat poln vere v najrazličnejše<br />
energije in angele, da horosko<strong>pa</strong> niti ne<br />
omenjamo. Ateizma, popolnega brezverja,<br />
praktično sploh ni.<br />
Zato tudi mnogi samooklicani ateisti<br />
romajo v Kompostelo. V novoreku<br />
imenovano Santiago. Po Jakobovi poti,<br />
v novoreku imenovani Camino, se nekateri<br />
odpravljajo za več tednov in več<br />
let zapored. Seveda je vse več romarjev<br />
v resnici turistov. A še vedno turistov,<br />
ki iščejo neko duhovnost. Pa tudi lepoto<br />
in umetnost. Blejski otok brez starodavne<br />
cerkvice <strong>pa</strong>č ne bil niti približno<br />
tako lep in privlačen.<br />
Levičarski novoreki bodo prej ali<br />
slej prešli, cerkvica na otoku pod Triglavom<br />
<strong>pa</strong> bo ostala.<br />
<br />
Piše: TINO MAMIĆ,<br />
odgovorni urednik<br />
tednika <strong>Domovina</strong><br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023
4 VSEBINA<br />
DEPOSITPHOTOS<br />
TEMA TEDNA<br />
12 Cerkve so<br />
prazne,<br />
romarske<br />
destinacije<br />
<strong>pa</strong> množično<br />
oblegane<br />
Andreja Barat<br />
14 Kakšna je<br />
ponudba<br />
verskega turizma<br />
Andreja Barat<br />
16 Ali v Sloveniji<br />
vidimo vse<br />
možnosti<br />
verskega turizma<br />
Andreja Barat<br />
18 20<br />
34<br />
38<br />
Kako Slovenci v Clevelandu<br />
ohranjajo slovenstvo živo<br />
Peter Merše<br />
Marija Sedmak: Slovenska šola<br />
ni samo učenje slovenščine,<br />
je način življenja<br />
Peter Merše · Intevju<br />
Robert Golob<br />
in 40 inkvizitorjev<br />
Rok Čakš · Komentar<br />
Osem razlogov,<br />
zakaj imam pet otrok<br />
Nejc Škoberne · Kolumna<br />
TEDNIK DOMOVINA<br />
ŠT. <strong>108</strong>, LETNIK 3,<br />
27. julij 2023<br />
ISSN številka: 2784-4838<br />
Cena posameznega izvoda:<br />
3,60 evra<br />
Uredništvo:<br />
CESTA V LOG 11,<br />
1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />
E: tednik@domovina.je<br />
T: 059 020 001<br />
Odgovorni urednik portala<br />
<strong>Domovina</strong>.je: ROK ČAKŠ<br />
Odgovorna urednica portala<br />
Iskreni.net: ANDREJA BARAT<br />
Uredniški odbor:<br />
ALEKS BIRSA JOGAN,<br />
LUKA SVETINA, URBAN ŠIFRAR<br />
Tehnično in foto uredništvo:<br />
TOMO STRLE<br />
NAROČNINE:<br />
E: narocnine@domovina.je<br />
T: 059 020 001<br />
Izdaja:<br />
DOMOVINA D.O.O.,<br />
CESTA V LOG 11,<br />
1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />
E: tednik@domovina.je<br />
Direktor:<br />
IGOR VOVK<br />
Odgovorni urednik tednika:<br />
TINO MAMIĆ<br />
(tino@domovina.je)<br />
Prelom in tisk: CITRUS D.O.O.<br />
Naklada: 7700 izvodov<br />
www.domovina.je<br />
@<strong>Domovina</strong>_je<br />
@domovinaJE<br />
Izvršni urednik tednika:<br />
KLEMEN BAN<br />
Naslovnica:<br />
Tino Mamić/DOMOVINA<br />
Tednik izhaja ob četrtkih<br />
v slovenščini.<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023
VSEBINA<br />
5<br />
3 Totalitaristični po<strong>pa</strong>dki<br />
Tino Mamić · Moja beseda<br />
6 Med(ijski) sosedi<br />
24 26<br />
7 Foto tedna<br />
Gledati na svet mimo črno-belih očal:<br />
<strong>Zakaj</strong> Matjaž Gams<br />
ni promoviral nacizma<br />
Peter Merše · Komentar<br />
Pravilni nacionalizem<br />
Zvezdan Radonjič · Kolumna<br />
8 Pregled tedna<br />
10 Čivkarija<br />
11 Karikatura<br />
23 Matej v zagati<br />
Andraž Arko<br />
36 Sirska kri<br />
Andraž Šest · Kolumna<br />
30 34<br />
Marjan Tomšič:<br />
Večni Furešt, zamaknjen v Istro<br />
Milan Gregorič<br />
Pa so ga vendarle odstranili:<br />
Spo<strong>pa</strong>d Slovencev pod vrhom OZN<br />
Bojan Požar · Komentar<br />
40 Sporna praksa, ki otroku<br />
krši pravico do zasebnosti<br />
Uredništvo Iskreni.net<br />
41 Deloholik lahko uniči zakon<br />
Mojca Belcl Magdič<br />
42 Na dopustu <strong>pa</strong> sem gos<strong>pa</strong><br />
Mateja Kropec Šega<br />
43 Naredim vse,<br />
da bi bili drugi zadovoljni<br />
Dušan Poslek<br />
45 Koledar dogodkov<br />
46 Razvedrilo<br />
32 39<br />
Levica, koliko medicinskih sester bi<br />
lahko plačali namesto dveh oklepnih<br />
bataljonov za NATO<br />
Rok Frelih · Komentar<br />
Kaj saditi julija, da bomo imeli<br />
jeseni in pozimi poln vrt<br />
Maja Vovk · Nasvet<br />
47 Križanka<br />
49 L. G. – B. T.<br />
Najnovejši poklic<br />
Politična poezija<br />
50 Tazadnja<br />
Calvin in Hobbes<br />
Humor<br />
44 48<br />
Tortelini z rikoto<br />
in špinačo s pestom iz rukole<br />
Selma Bizjak<br />
Živali vsto<strong>pa</strong>jo v ladjo<br />
– James Tissot<br />
Gregor Čušin · Satira<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023
6<br />
MED(IJSKI) SOSEDI<br />
VLADANJE<br />
SVETIH KRAV RTVS<br />
Požareport piše, da po zadnji julijski seji<br />
sveta RTV Slovenija postaja vse bolj jasno,<br />
da vodstvo javnega medija in največje kulturne<br />
institucije v državi prevzemajo ljudje,<br />
ki nimajo nobenih izkušenj s področja<br />
vodenja večjih korporacij, kaj šele medijskih.<br />
Tako rekoč niti ene sekunde. In čeprav<br />
je novi predsednik uprave Zvezdan Martič<br />
(60) napovedal, da bosta njegova člana uprave<br />
»nagovarjala« tista področja, kjer je on<br />
še posebno šibak, to je finance, organizacijo<br />
dela in pravne zadeve, so svetniki za člana<br />
uprave, na Martičev predlog, potrdili Andreja<br />
Trčka (40), enega od pravnikov znotraj<br />
pravne službe RTV, in Simona Karduma<br />
(61), dolgoletnega direktorja ljubljanskega<br />
Centra urbane kulture – Kino Šiška.<br />
No, glavno besedo znotraj RTV, ne glede na<br />
Martiča ali novo upravo, <strong>pa</strong> bodo po pisanju<br />
Požareporta tudi poslej imele tako imenovane<br />
»svete krave RTV«, ob podpori posameznih<br />
politikov trenutne vladne koalicije<br />
ter nekaterih lobistov in mnenjskih voditeljev.<br />
Požar izpostavlja tudi dejstvo, da želijo<br />
večinski mediji Zvezdana Martiča portretirati<br />
kot »nov obraz« medijske scene, čeprav gre<br />
za dolgoletnega televizijca.<br />
Kot še piše Požareport, sta oba, Trček in Martič,<br />
na glasovanju prejela 12 glasov od 13 prisotnih<br />
svetnikov. Glasovanja se je vzdržal Luka<br />
Zebec (skratka, bil je proti), torej tisti edini<br />
svetnik, ki že prej ni glasoval za Martiča. Zebec,<br />
zaposlen na RTV, namreč prihaja z MMC,<br />
kjer Martiča resnično ne marajo. Požareport<br />
razkriva tudi, da je Martič kot ustanovitelj in<br />
vodja MMC, portala javne televizije, ko je za<br />
odgovornega urednika prišel zdaj odhajajoči<br />
vršilec dolžnosti direktorja TVS Uroš Urbanija,<br />
za »potrebe spo<strong>pa</strong>da« z Urbanijo kreiral<br />
celo lažni Facebook profil z imenom in sliko<br />
Uroša Urbanije, kjer so se dnevno objavljale<br />
diskreditacije Urbanije. Urbanija je to prijavil<br />
policiji, ki je med preiskavo ugotovila, da je<br />
avtorica diskreditacijskih objav tudi Martičeva<br />
žena Ana, ki je Urbanija sicer ni poznal, saj<br />
– takrat – ni več delala na MMC. Toda primer<br />
je na sodišču <strong>pa</strong>del, saj se je tožilstvo strinjalo,<br />
da je policija pridobila njene IP-podatke<br />
brez sodne odredbe neposredno od operaterja,<br />
kar je sodišče ocenilo za nezakonito<br />
pridobljene dokaze.<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023<br />
HRVAŠKA, ŽRTEV<br />
MASOVNEGA TURIZMA<br />
Dr. Josip Mikulić, eden največjih hrvaških<br />
strokovnjakov za turizem, v intervjuju z N1<br />
spregovori o turizmu, gentrifikaciji, »betonizaciji«<br />
in »a<strong>pa</strong>rtmanizaciji« hrvaške<br />
obale ter o trudu, da bi obrnili negativne<br />
trende. Mikulić ugotavlja, da gre Hrvaški<br />
kljub nekaterim negativnim ocenam in<br />
napovedim v medijih precej dobro: letos<br />
so beležili približno 7 odstotkov več<br />
nočitev kot v enakem obdobju lani in 12,5<br />
odstotkov prihodov turistov več, to <strong>pa</strong><br />
pomeni, da so zaenkrat presegli rekordno<br />
turistično leto 2019. Ocenjuje, da Hrvaška<br />
omogoča veliko kakovostnega turizma,<br />
toda meni, da je na nekaterih destinacijah<br />
na višku sezone turistov dejansko preveč.<br />
V zadnjem desetletju je eksplodiralo denimo<br />
število zasebnih namestitev.<br />
»Imamo cele stanovanjske bloke, ki so<br />
poleti polni, preostanek leta <strong>pa</strong> <strong>samevajo</strong>.<br />
Z vidika stroke tako stanje nikakor ni<br />
zaželeno. To je znak klasičnega masovnega<br />
turizma, ›betonizacije‹, ›a<strong>pa</strong>rtmanizacije‹,<br />
ki nekaj časa sicer lahko funkcionira,<br />
na dolgi rok <strong>pa</strong> se lahko obrne proti vam.«<br />
Novi zakon o turizmu, ki bo predvidoma<br />
sprejet še letos, naj bi poudarjal trajnost<br />
turizma. Čeprav so cene narasle, ni natančne<br />
uradne statistike o številkah, pravi<br />
Mikulić, obenem <strong>pa</strong> je dejstvo, da bodo<br />
turisti, ki imajo občutek, da so storitve<br />
preplačali, odšli drugam. Ocenjuje, da so<br />
letošnje cene za okoli 20 odstotkov višje<br />
od lanskih.<br />
En del tega dviga je vsekakor mogoče upravičiti<br />
s poslovnimi razlogi, kot odgovor<br />
na inflacijo in posledično povečevanje<br />
stroškov. Je <strong>pa</strong> zraven tudi veliko »trgovskega«<br />
pristo<strong>pa</strong>, meni Mikulić. »Vsi se<br />
zavedamo, da je naša turistična sezona<br />
kratka – julija in avgusta ustvarimo večino<br />
turističnih prihodkov – zato so nekateri<br />
upravičenim podražitvam še nekaj dodali.«<br />
In še o nepremičninskem trgu: Hrvaška je<br />
postala najbolj atraktiven nepremičninski<br />
trg v Evropi. Ima najbližje toplo morje<br />
za velik del Evropske unije. V medijih se<br />
pojavljajo različne ocene o zelo visokem<br />
odstotku nepremičnin, ki jih v obmorskih<br />
krajih kupujejo tujci. Medtem <strong>pa</strong> se število<br />
prebivalcev na Hrvaškem zmanjšuje – po<br />
zadnjem popisu se je število prebivalcev<br />
med letoma 2011 in 2021 zmanjšajo za<br />
skoraj 10 odstotkov.<br />
LOGAR:<br />
NI ARBITRAŽE, NI PANIKE<br />
Vodja Platforme sodelovanja Anže Logar<br />
(48) v svoji kolumni na Portalu Plus piše<br />
o naivnem, improviziranem in škodljivem<br />
ravnanju slovenske zunanje politike pod<br />
vlado Roberta Goloba (56). Premier je<br />
namreč temo arbitražne razsodbe umaknil<br />
iz dnevne politike, kar <strong>pa</strong> je v interesu<br />
naše sosede, in ne naše države. In pri tem<br />
ni naletel na ugovarjanje zunanjega ministrstva<br />
pod ministrico Tanjo Fajon (53).<br />
»Skrbi me. Resno. Premier Golob je v<br />
enem letu zavozil tri ključne projekte, ki<br />
so strateško pomembni za Slovenijo. Kljub<br />
rekordni politični podpori – takšni, ki je<br />
verjetno naslednjih deset let ne bo – je<br />
poko<strong>pa</strong>l (nujno) zdravstveno reformo.<br />
Zaradi svojih (sončnih) ambicij je močno<br />
zavrl izgradnjo drugega bloka jedrske<br />
elektrarne. Poko<strong>pa</strong>l <strong>pa</strong> je tudi ključno<br />
pogajalsko izhodišče Slovenije v odnosu<br />
do Hrvaške. In to v obdobju izgradnje drugega<br />
bloka NEK, ko bi lahko ravno zaradi<br />
okoliščin in strateških vidikov s kartami<br />
odigrali diplomatski kir royale,« piše Anže<br />
Logar v svoji kolumni.<br />
Logar Golobu pri njegovih javnih nastopih<br />
očita zavajanje slovenske javnosti, češ, kot<br />
da bi bilo nam v interesu, da se vprašanje<br />
arbitraže umakne iz dnevnega reda, resnica<br />
<strong>pa</strong> je ravno obratna. Hrvaška skuša<br />
ta »premik« doseči že od leta 2017. »Do<br />
vašega obiska pri kolegu Andreju Plenkoviću<br />
(55) neuspešno,« piše Logar. »Vsi<br />
dosedanji prvi ministri so – hvala Bogu –<br />
vztrajali. Nekaj je gotovo. V Zagrebu te dni<br />
niso ravno slabe volje.«<br />
<br />
OPRAVIČILO<br />
V zadnji številki je nastopil tiskarski škrat.<br />
Ksenji Hočevar, novinarki Družine, smo pripisali<br />
na<strong>pa</strong>čen priimek, za kar se ji opravičujemo.<br />
Uredništvo
FOTO TEDNA<br />
7<br />
Nico Vereecken/IMAGO IMAGES<br />
Slovenski Tour<br />
Slovenec Tadej Pogačar je bil drugi<br />
na najpomembnejši kolesarski dirki<br />
na svetu, francoskem Touru. Matej<br />
Mohorič <strong>pa</strong> je zmagal na eni od etap.<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023
8<br />
JEZUITI POTRDILI<br />
RUPNIKOVO IZKLJUČITEV<br />
Mesec dni po razglasitvi izključitve p. Marka<br />
Ivana Rupnika (68) iz jezuitskega reda<br />
je bila izključitev potrjena. (Jezuit je tudi<br />
<strong>pa</strong>pež Frančišek (86).) Johan Verschueren<br />
(63), delegat Družbe Jezusove v Rimu, ki<br />
je vodil preiskavo Rupnikovega primera,<br />
je izključitev razglasil v pismu. Ker je od<br />
razglasa minilo 30 dni – v tem času bi se<br />
Rupnik lahko pritožil, vendar se ni – Rupnik<br />
uradno ni več član jezuitov.<br />
Še vedno ostaja katoliški duhovnik, ni <strong>pa</strong><br />
jasno, kaj ga čaka v prihodnosti. Jezuitski<br />
dekret navaja, da je bil Rupnik izključen na<br />
podlagi nepokorščine, potem ko je zavrnil<br />
ukaz, naj zapusti jezuitski center Aletti, ki<br />
ga je ustanovil v Rimu, se preseli na drugo<br />
lokacijo in prevzame odgovornost za<br />
pretekle zločine, tistim, ki so ga obtožili,<br />
<strong>pa</strong> nekako povrne škodo. Po trditvah<br />
centra Aletti naj bi tudi drugi trije jezuiti<br />
iz centra zaprosili za izstop iz Družbe Jezusove<br />
in medije obtožili blatenja Rupnika,<br />
ki naj bi zanikal vse obtožbe.<br />
TINA GABER<br />
V BOJ ZA NUTRIJE<br />
70 %<br />
60 %<br />
50 %<br />
40 %<br />
30 %<br />
20 %<br />
10 %<br />
0 %<br />
PREGLED TEDNA<br />
Podpora vladi Roberta Goloba<br />
(Mediana POP TV)<br />
Tina Gaber (36) je ministrstvu predala 24.000 podpisov proti odlovu nutrij.<br />
Marca in junija je imela vlada manj podpornikov kot nepodpornikov. Julija je podpornikov spet več.<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023<br />
TWEETER<br />
Podpira vlado<br />
Ne podpira vlade<br />
Spremljevalka premierja Roberta Goloba<br />
(56) Tina Gaber (36) je sku<strong>pa</strong>j s predstavniki<br />
20 društev in organizacij ministrstvu<br />
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano<br />
predala peticijo s 24.000 podpisi proti<br />
odlovu nutrij, ki je bil odrejen za Ljubljansko<br />
barje in naj bi stekel v začetku<br />
avgusta. Generalni direktor direktorata<br />
za gozdarstvo in lovstvo Tomaž Hrovat je<br />
dejal, da bodo pobudo društva preučili in<br />
nadaljevali v skladu z odločitvijo. Gabrova<br />
je na Instagramu sporočila, da to ni le boj<br />
za življenja malih bitij, temveč boj proti<br />
lobijem, ki bogatijo na račun narave.<br />
Spomnimo se: Nutrije so sprva množično<br />
gojili na farmah, dokler zanimanje za krzno<br />
ni začelo u<strong>pa</strong>dati, nutrije <strong>pa</strong> so, same<br />
ali <strong>pa</strong> s pomočjo, našle pot iz ujetništva.<br />
Živali so postale nadloga, predvsem<br />
ob Ljubljanici in tudi na Ljubljanskem<br />
barju, <strong>pa</strong> tudi marsikje drugje po državi.<br />
Spodko<strong>pa</strong>vajo namreč rečno nabrežje in<br />
izpodrivajo avtohtone vrste, tako rastlinske<br />
kot živalske. Tudi evropska direktiva o<br />
invazivnih vrstah veleva odstrel ali <strong>pa</strong> vsaj<br />
močno omejitev.<br />
SDS VODI<br />
PRED SVOBODO<br />
Instagram @tina_gaber<br />
Že drugi mesec zapored Gibanje Svoboda<br />
ni na vrhu ankete Mediane za POP TV. SDS<br />
je junija stranko Roberta Goloba (56) za<br />
0,8 odstotne točke prvič prehitela, tokrat<br />
je razlika polovica odstotne točke. Že<br />
drugi mesec zapored se je bolje odrezala<br />
NSi, a pred njo so še vedno Socialni<br />
demokrati. Sku<strong>pa</strong>j <strong>pa</strong> sta SDS in NSi dobili<br />
najvišjo podporo letos, tako med vsemi<br />
kot med opredeljenimi anketiranci. Če bi<br />
bile volitve minulo nedeljo, bi SDS volilo<br />
23,2 odstotka vprašanih, Svobodo <strong>pa</strong> 22,7<br />
odstotka. Sledita SD s 6,3 odstotka in NSi<br />
s 6,2-odstotno podporo. Čez <strong>pa</strong>rlamentarni<br />
prag bi s 4,3 odstotka segla še Levica,<br />
tik pod njim <strong>pa</strong> bi z 2,8-odstotno podporo<br />
med vsemi anketiranci obstala Resni.ca.<br />
Trendi med opredeljenimi anketiranci<br />
kažejo <strong>pa</strong>danje podpore Svobodi in rahlo<br />
rast SDS-u, bolje gre zadnja dva meseca<br />
tudi Novi Sloveniji, katere poslanci so<br />
zelo aktivni preko Vrtovčeve Komisije za<br />
nadzor javnih financ. Socialni demokrati<br />
se utrjujejo pri okoli devetih odstotkih,<br />
medtem ko Levica niha malo nad <strong>pa</strong>rlamentarnim<br />
pragom. Temu se tu in tam<br />
približa Stevanovićeva Resni.ca, medtem<br />
ko druge stranke za njim precej zaostajajo.<br />
Če je v juniju vladi nasprotovalo<br />
več anketirancev, kot jih jo je podpiralo,<br />
je v julijski meritvi razmerje spet v prid
PREGLED TEDNA<br />
9<br />
Matej Mohorič (28) je v čustvenem odzivu po etapni zmagi omenil Boga in nebesa.<br />
Na RTVS je bil cenzuriran.<br />
Golobovim. Vlado namreč podpira 44,1<br />
odstotka vprašanih, nasprotuje <strong>pa</strong> ji 41,6<br />
odstotka. Trend podpore vladi je bil sicer<br />
več mesecev negativen.<br />
Najbolje ocenjena političarka je predsednica<br />
republike Nataša Pirc Musar (55) pred<br />
poslancem SDS-a Anžetom Logarjem (48)<br />
in evropsko poslanko NSi Ljudmilo Novak<br />
(63). Sledijo Matjaž Han (53), Tanja Fajon<br />
(52), Robert Golob (56), Dominika Švarc<br />
Pi<strong>pa</strong>n (44), Urška Klakočar Zu<strong>pa</strong>nčič (46),<br />
Jernej Vrtovec (38) in Matej Tonin (40).<br />
NA RTVS SO<br />
CENZURIRALI BOGA<br />
Veličastna zmaga slovenskega kolesarja<br />
Mateja Mohoriča (28) na 19. etapi dirke<br />
po Franciji in njegove iskrene in čustvene<br />
izjave po etapi odmevajo v kolesarskem<br />
svetu. »Na koncu sem samo vrgel kolo in<br />
ostalo položil v Božje roke in bilo je dovolj<br />
za zmago. Skoraj se počutim, kot da sem jih<br />
izdal, ker so močnejši od mene, am<strong>pa</strong>k očitno<br />
je Gino gor iz nebes hotel, da jaz danes<br />
zmagam,« je dejal Mohorič za RTV SLO.<br />
Gino Mäder je bil njegov moštveni kolega,<br />
ki je pred mesecem dni umrl za posledicami<br />
poškodb pri <strong>pa</strong>dcu na domači dirki po Švici.<br />
Na spletnem portalu RTVS <strong>pa</strong> so del<br />
Mohoričeve izjave, kjer omenja Boga<br />
in nebesa, izrezali oziroma spremenili,<br />
čeprav so jo navedli kot citat, kar je izzvalo<br />
veliko ogorčenje, zlasti na desnem<br />
političnem polu. »Bog je v kategoriji<br />
vznemirjanja in zgražanja javnosti, kot<br />
temu po novem pravijo,« <strong>pa</strong> je na Twitterju<br />
zapisal Branko Cestnik (58). MMC<br />
se za svojo potezo še ni opravičil.<br />
V ŠPANIJI ZMAGA<br />
LJUDSKE STRANKE<br />
Š<strong>pa</strong>nska Ljudska stranka (PP), ki jo vodi<br />
Alberto Nunez Feijoo (61), je zmagala na<br />
nedeljskih <strong>pa</strong>rlamentarnih volitvah, potem<br />
ko je zanjo volilo 33,1 odstotka volilnih<br />
upravičencev. Socialisti, ki so trenutno<br />
na oblasti, so zasedli drugo mesto z 31,7<br />
odstotka vseh glasov. To pomeni, da bo<br />
zmagovita ljudska stranka v spodnjem<br />
Andreas Hillergren/IMAGO IMAGES<br />
Sirotti/IMAGO<br />
domu <strong>pa</strong>rlamenta imela 136 poslancev,<br />
stranka Pedra Sancheza (51) <strong>pa</strong> 122. Glede<br />
na zadnje volitve novembra 2019 je PP tako<br />
pridobil 47 sedežev, socialisti <strong>pa</strong> samo dva.<br />
Ne glede na to je blok desno od sredine<br />
sku<strong>pa</strong>j osvojil 169 sedežev v 350-članskem<br />
kongresu, kar ne predstavlja večine, čeprav<br />
so ankete kazale na gladko zmago. Ljudski<br />
stranki se obetajo težave pri oblikovanju<br />
vlade, še v slabšem položaju <strong>pa</strong> je levi blok,<br />
ki je sku<strong>pa</strong>j osvojil 153 sedežev.<br />
Feijoo želi od kralja mandat za sestavo<br />
vlade, saj je prepričan, da se Š<strong>pa</strong>nija lahko<br />
izogne novim predčasnim volitvam in<br />
da bo na koncu zmagala <strong>pa</strong>rlamentarna<br />
demokracija. »Prevzemam odgovornost<br />
za oblikovanje vlade v skladu z večinsko<br />
voljo Š<strong>pa</strong>ncev in prosim, da nihče<br />
ne bi oviral Š<strong>pa</strong>nije,« je po razglasitvi<br />
izidov zbranim v prestolnici sporočil<br />
Feijoo, vodja, ki lahko računa na podporo<br />
desničarskega Voxa, konservativnega<br />
UPN in regionalne stranke iz Navare ter<br />
koalicije strank s Kanarskih otokov. Do<br />
večine mu manjkajo štirje glasovi.<br />
OBSODBA<br />
AKTIVISTKE GRETE<br />
Zaradi neupoštevanja navodil policije je<br />
sodišče na Švedskem obsodilo podnebno<br />
aktivistko Greto Thunberg (20). Plačati<br />
bo morala 130 evrov globe in 85 evrov<br />
prispevka v švedski sklad za žrtve kaznivih<br />
dejanj. Thunbergova je sodelovala na<br />
demonstracijah v švedskem mestu Malmö,<br />
kjer je ovirala promet pri uvozi in izvozu iz<br />
tamkajšnjega pristanišča in ni upoštevala<br />
navodil policije, naj kraj zapusti. Svoje<br />
dejanje utemeljuje z opozarjanjem na podnebne<br />
spremembe. Prepričana je, da ji le-te<br />
uničujejo življenje.<br />
<br />
Greto Thunberg (20) so samo nekaj ur po obsodbi znova aretirali, ko je sodelovala na novem protestu v<br />
malmöjskem pristanišču.<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023
10<br />
ČIVKARIJA<br />
Jože Možina @JozeMozina<br />
Poglejte tole – Safet, primitivec, ki mi grozi s<br />
smrtjo zaradi Pričevalcev, si še drzne <strong>pa</strong>metovati<br />
o sovražnem govoru. Seveda, »naši« tožilci so<br />
poskrbeli, da ni bil kaznovan. Če bi šlo za Niko iz 8.<br />
marca, bi ga zaprli. Ne, ne smemo mirno gledati, da<br />
nam Slovenijo uničuje tol<strong>pa</strong> dvoličnežev.<br />
Čivk tedna<br />
Peter Jančič @peterjancic<br />
Prej so vpili »Ubij Janšo« in mahali z napisi<br />
»Smrt Janšizmu«, zdaj <strong>pa</strong> bi uzakonili ukrepe<br />
policije in kazenske sankcije, če kdo<br />
piše o tem, koliko stane obleka, ki jo nosi<br />
premierjeva svetovalka za boj proti svobodi<br />
govora Nika Kovač, ali če njegovi ljubici<br />
reče spremljevalka.<br />
Žiga Turk @ZigaTurk<br />
V bistvu je slabše kot 133. člen. Ta je prepovedal<br />
ogrožati družbeno ureditev in je človek vedel,<br />
česa se ne sme. Po predlogu Strateškega sveta<br />
za preprečevanje sovražnega govora v režiji Nike<br />
Kovačeve <strong>pa</strong> bo <strong>pa</strong> problem vse, kar bo kakšnega<br />
malčka pripravilo do cepetanja. Tega <strong>pa</strong> človek ne<br />
more predvideti.<br />
Aleksander Hribovšek @AleksHribovsek<br />
Letos je 700-letnica najstarejše znane pisne<br />
omembe Celja: »Cylie die purch vnd den marcht<br />
drunder vnd den turn, der in dem marchte leit«. Ulrik<br />
V. Pfannberški in Elizabeta Goriška sta Konradu<br />
Auffensteinskemu zastavila »Grad Celje, trg pod<br />
njim in stolp, ki leži v trgu«.<br />
Damijan Terpin @damijanterpin<br />
Tretjina več kupcev iz Slovenije po hrano v Gorico<br />
in Trst. Vlada Republike Slovenije nadzira cene.<br />
Nazaj v socializem.<br />
Vi<strong>pa</strong>vska.eu @Vi<strong>pa</strong>vskaEU<br />
RTVS poroča: »Volitve v Š<strong>pa</strong>niji brez jasnega zmagovalca.«<br />
Ali res? Ljudska stranka je dobila 136<br />
mandatov (47 več), socialisti <strong>pa</strong> 122. Kaj tu ni »jasnega«?<br />
Tudi če desna sredina ne uspe sestaviti<br />
vlade in bodo predčasne volitve, je naslov RTVS<br />
lažniv, t. i. fake news.<br />
Polonca Sokol @PoloncaSOKOL<br />
Ta teden sem skuhala božanski prebranec, stročji<br />
fižol z ocvirki, pico za dol <strong>pa</strong>st, lososa z mladim<br />
(na vrtu pridelanim) krompirjem, zelenjavno juho<br />
... Uživala sem v kosilih, toliko bolj, ker je mož<br />
užival v obrokih. Feministke, a mi pustite dostojanstvo<br />
v mojem poslanstvu?!<br />
Maks Tajnikar @Maks31264067<br />
Tokrat imajo delodajalci prav. Denar za oskrbo<br />
seveda potrebujemo, a zato ni potrebno dodatno<br />
obremeniti podjetij, povečati cene delovne sile in<br />
zniževati konkurenčnosti podjetij. Amaterizem<br />
in ignoranca Levice, vlade in tudi <strong>pa</strong>rlamenta.<br />
Kje je stroka?<br />
Libertarec @Libertarec<br />
Zmaga desnice na volitvah. Predvčerajšnjim<br />
Italija. Včeraj Grčija. Jutri Š<strong>pa</strong>nija. Pojutrišnjem<br />
Slovenija.<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023
ROMARJI<br />
ali turisti<br />
KARIKATURA<br />
11<br />
BORIS OBLAK<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023
12 TEMA TEDNA<br />
ANDREJA BARAT<br />
DEPOSITPHOTOS<br />
CERKVE SO PRAZNE,<br />
romarske destinacije<br />
<strong>pa</strong> množično oblegane<br />
Verski turizem je v zadnjih 30 letih na svetovni ravni doživel razcvet.<br />
Gre za obliko potovanj, ki jo dokumentiramo že od antike. Svetovna turistična<br />
organizacija ocenjuje, da glavna verska središča obišče več kot 300 milijonov romarjev<br />
letno. Romarski turizem je industrija, vredna 18 milijard dolarjev na letni ravni.<br />
Seveda ne gre le za krščanska <strong>romanja</strong>.<br />
Verski turizem še ni romanje,<br />
se <strong>pa</strong> obe obliki potovanja velikokrat<br />
močno prepletata.<br />
Najpreprostejša definicija verskega<br />
turizma je obisk verskih znamenitosti,<br />
definicija <strong>romanja</strong> <strong>pa</strong> je duhovno<br />
potovanje. Pravih romarjev je v sodobnem<br />
času vedno manj, število verskih<br />
turistov <strong>pa</strong> se iz leta v leto povečuje.<br />
Včasih so na <strong>romanja</strong> hodili le verniki,<br />
za verskega turista <strong>pa</strong> sploh ni nujno, da<br />
je veren. Romanje je tako v zadnjih desetletjih<br />
postalo le oblika ali podkategorija<br />
verskega turizma. Gre za precejšen odmik<br />
od večtisočletne romarske tradicije,<br />
ki je romanje razumela in pojmovala kot<br />
spokorno potovanje. Danes »romarji«<br />
pričakujejo in so tudi pripravljeni plačati<br />
prvovrstne storitve. K duhovnemu pomenu<br />
potovanja <strong>pa</strong> večkrat sodita tudi<br />
turistični in celo razvedrilni vidik.<br />
Duhovnik Frank Fahey (72) v<br />
svojem delu z naslovom Romar ali<br />
turist? piše, da je romar vedno v<br />
nevarnosti, da postane turist, in obratno.<br />
Lahko bi tudi rekli, da je romanje<br />
vrhunec verskega turizma in njegova<br />
najvišja ter najplemenitejša oblika.<br />
Tanja Arih Korošec iz največje in tudi<br />
najstarejše slovenske romarske agencije<br />
Aritours pojasnjuje, da je bistvena<br />
razlika med turističnim potovanjem in<br />
romanjem ta, da sta na romanju vedno<br />
prisotna tako strokovni vodnik kot<br />
tudi duhovnik. Duhovni vodja daje duhovno<br />
vsebino, duhovno hrano vsem<br />
romarjem, tudi mašuje, spoveduje,<br />
moli z njimi, deli kakšna razmišljanja …<br />
Turistični vodnik <strong>pa</strong> skrbi za logistični<br />
in turistični del, tako kot za to skrbi na<br />
vseh običajnih potovanjih. Zato imajo<br />
na svojih romanjih dva voditelja, turističnega<br />
vodnika in duhovnika.<br />
MOTIVI ZA ROMANJE<br />
Motivi so različni, odvisni od posameznika.<br />
Osnovni motiv je še vedno iskanje duhovne<br />
izkušnje, želja priti bližje Bogu, zamenjati<br />
okolje in premisliti svoje življenje,<br />
prošnja, zahvala … Tanja Arih Korošec<br />
pravi, da je pomemben vidik romanj, ki<br />
jih organizirajo, tudi to, da se posameznik<br />
poveže s skupino, s katero roma.<br />
V š<strong>pa</strong>nsko Kompostelo po poti sv. Jakoba<br />
(Santiago de Compostella) so Slovenci<br />
romali že v srednjem veku, v zadnjih letih <strong>pa</strong><br />
se je ta tradicija obnovila in so jo prevzeli tudi<br />
mnogi mlačni verniki ali celo ateisti.<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023
TEMA TEDNA<br />
13<br />
Tino Mamić/DOMOVINA<br />
Kraljica miru v Međugorju, hrvaškemu delu Bosne in Hercegovine, nadaljuje tradicijo romarskih<br />
krajev Lurda in Fatime.<br />
Osnovni motiv<br />
je še vedno iskanje<br />
duhovne izkušnje,<br />
želja priti bližje Bogu,<br />
zamenjati okolje in<br />
premisliti svoje življenje,<br />
prošnja in zahvala.<br />
na Blejskem otoku, Zaplaz, Turnišče,<br />
Kurešček … Dobro obiskani so tudi<br />
samostani v Stični, v Olimju … Slovenci<br />
<strong>pa</strong> radi romamo tudi v okoliške<br />
države – na Svete Višarje v Italijo, h<br />
Gospe Sveti na Koroško, v Marijo Bistrico<br />
na Hrvaško …<br />
<br />
PRILJUBLJENE DESTINACIJE<br />
To so še vedno Sveta dežela (Jeruzalem),<br />
Vatikan in Rim, Fatima na Portugalskem<br />
(ki je s 6 milijoni letnih obiskovalcev<br />
največje evropsko romarsko<br />
središče), Lurd v Franciji (5 milijonov<br />
obiskovalcev), Medžugorje v BiH (okoli<br />
2,5 milijona obiskovalcev), Jakobova<br />
pot v Š<strong>pa</strong>niji (437 tisoč naj bi jih lani<br />
prehodilo celotno pot, še veliko več <strong>pa</strong><br />
jih je prehodilo le del poti ali zgolj obiskalo<br />
svetišče).<br />
»V evropskem okolju so daleč<br />
najpomembnejša Marijina romarska<br />
središča. Lurd v Franciji in Fatima na<br />
Portugalskem. Tudi Sveta dežela je<br />
želja vsakega kristjana vsaj enkrat v<br />
življenju. Priljubljeni so tudi različni<br />
svetniki, kot so <strong>pa</strong>ter Pij v Italiji,<br />
Poljska po poteh svetega <strong>pa</strong>peža Janeza<br />
Pavla II, Assisi … Potem <strong>pa</strong> sledijo<br />
vsa druga <strong>romanja</strong> po Evropi. Evro<strong>pa</strong><br />
je tako prepredena s krščanstvom,<br />
da lahko greš v praktično katerokoli<br />
deželo in so tam romarske destinacije,«<br />
je še povedala Tanja Arih Korošec.<br />
S povečanjem števila romarjev, ki<br />
prihajajo v svete kraje, so se ti začeli<br />
spreminjati. Pravih romarjev je vedno<br />
manj, vedno več <strong>pa</strong> je radovednih<br />
turistov, ki niso verni, in posledično<br />
tudi splošne turistične ponudbe.<br />
VERSKI TURIZEM<br />
Verski turizem ima pozitiven vpliv<br />
na gospodarstvo in na lokalni razvoj.<br />
Prispeva tudi k ohranjanju kulturne<br />
dediščine. Kar petina krajev, ki so na<br />
Unescovem seznamu svetovne dediščine,<br />
ima verski značaj. Verski turizem<br />
je pravi generator gospodarstva<br />
na svojih območjih. Tipičen primer<br />
je Medžugorje. Pusta in revna pokrajina,<br />
ki kaže na nižji standard, daje<br />
vtis, da je človek prišel v popolnoma<br />
drug svet ali vsaj v drugo državo. Tudi<br />
cene zemljišč v Medžugorju in okolici<br />
so v primerjavi z drugimi deli države<br />
zelo visoke. Gre za mesto z največ<br />
turističnimi nočitvami v vsej državi.<br />
Priljubljena romarska točka v Etiopiji: slikovita v skalo izklesana<br />
cerkev v Lalibeli, kjer naj bi nekaj časa hranili celo skrinjo zaveze.<br />
Verski turisti stroga duhovna doživetja<br />
radi kombinirajo s kulturnimi<br />
ali prostočasnimi dejavnostmi. Tako<br />
(če ostanemo pri zgornjem primeru)<br />
brez težav najdemo dopustnike, ki<br />
med počitnicami na morju obiščejo še<br />
Medžugorje. In prav tako brez težav<br />
najdemo romarje, ki med romanjem v<br />
Medžugorje skočijo še malo na morje.<br />
Verski turisti vsekakor potrebujejo<br />
široko ponudbo prenočišč, prehrane,<br />
verskih in kulturnih prireditev, možnost<br />
obiska samostanov, cerkva, muzejev,<br />
trgovin, v povezavi z verskim<br />
turizmom <strong>pa</strong> se je razvila tudi pravcata<br />
industrija nabožnih predmetov –<br />
tako je običajno veliko priložnosti tudi<br />
za razvoj gospodarstva.<br />
DEPOSITPHOTOS<br />
SLOVENSKA SREDIŠČA<br />
Slovenci radi romamo tudi znotraj svoje<br />
države in imamo veliko romarskih<br />
središč. Na prvem mestu so Brezje,<br />
narodno svetišče, s 400 tisoč obiskovalci<br />
letno. Sledijo Ptujska Gora, Sveta<br />
Gora, cerkev Marijinega vnebovzetja<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023
14 TEMA TEDNA<br />
Međugorje v Hercegovini je zaradi bližine in<br />
sorodnega jezikovnega ter kulturnega okolja<br />
eno od najbolj priljubljenih romarskih<br />
ciljev Slovencev. Posebej na avgustovskem<br />
festivalu mladih se vedno o<strong>pa</strong>zi precej<br />
slovenskih zastav.<br />
Tino Mamić/DOMOVINA<br />
ANDREJA BARAT<br />
Kakšna je ponudba<br />
VERSKEGA TURIZMA<br />
Romanje je oblika ljudske pobožnosti, ki pritegne množico. Poznajo jih vsa verstva.<br />
Lahko jih pripišemo božjemu smislu za humor, kadar legitimna religiozna ali<br />
akademska oblast jemlje sebe tako resno, da se postavi na prostor, ki pri<strong>pa</strong>da Bogu.<br />
Romanja pričajo tudi o mejah uradne religije in teologije, ki skuša zapreti ali omejiti<br />
skrivnostno neskončnost božje ljubezni.<br />
Če so bile nekoč glavne značilnosti<br />
romarja raševina, dolga<br />
prašna pot in popotna <strong>pa</strong>lica,<br />
so danes stvari povsem drugačne.<br />
Tržišče turističnih potovanj<br />
se je uspešno razširilo na romarski<br />
turizem. Zaznali so tržno nišo in jo<br />
dodobra izkoristili. Celo tako dobro,<br />
da se trg verskega turizma v zadnjih<br />
letih stalno povečuje, medtem ko število<br />
rednih obiskovalcev cerkva, vsaj v<br />
Evropi, stalno u<strong>pa</strong>da. Da so <strong>romanja</strong> in<br />
versko obarvana potovanja privlačen<br />
način verskega udejstvovanja, ki gradijo<br />
identiteto vernika, pogosto <strong>pa</strong> tudi<br />
državljana, o<strong>pa</strong>ža Tanja Arih Korošec iz<br />
turistične agencije, specializirane za<br />
<strong>romanja</strong>, ki je na slovenskem tržišču že<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023<br />
trideset let prisotna kot družinsko podjetje:<br />
»Na romanjih v tujini je zelo očitno<br />
tudi to, da se med skupino razvije<br />
močna narodnostna zavest in ponos na<br />
to, da smo Slovenci. Pojavijo se zastave,<br />
ta zavest, ki je morda doma niti ni čutiti<br />
toliko, se v tujini vedno pojavi.«<br />
DUHOVNO VODSTVO<br />
Poiskali smo nekaj zanimivejših ponudb.<br />
Lahko se odpravimo po poteh apostola<br />
Pavla in pod vodstvom biblicista obiščemo<br />
kraje, kjer je deloval. Prav tako<br />
lahko na Irskem raziskujemo dediščino<br />
sv. Patrika. Lahko <strong>pa</strong> tudi ubijemo več<br />
muhe na en mah in se za dobrih 40 tisoč<br />
dolarjev podamo na religijsko popotovanje<br />
okoli sveta, na katerem si ogledamo<br />
največje znamenitosti svetovnih<br />
verstev. Možno se je odpraviti po poteh<br />
srednjeveških križarjev ali raziskovati<br />
teologijo znamenitega pisca Zgodb iz<br />
Narnije, C. S. Lewisa. To, da sodobna<br />
<strong>romanja</strong> in verska potovanja vključujejo<br />
tudi udobje, kulturo in razvedrilo, <strong>pa</strong><br />
seveda nikakor ne pomeni, da duhovna<br />
komponenta ni prisotna. Praviloma je<br />
obvezni spremljevalec na romanju duhovnik.<br />
»V vseh teh letih smo vzpostavili<br />
sodelovanje z veliko duhovniki, ki<br />
so odlični voditelji romanj, tudi s škofi.<br />
Pri romanjih je velikokrat tudi tako, da<br />
se ljudje zanj odločajo prvič zaradi destinacije<br />
in drugič zaradi kakovostnega<br />
duhovnega voditelja,« je povedala Tanja<br />
Arih Korošec.
TEMA TEDNA<br />
15<br />
Z romanji in duhovnimi potovanji<br />
so povezani tudi duhovni odmiki ali<br />
duhovne vaje. Številni evropski samostani,<br />
ki imajo le še peščico menihov<br />
oz. redovnic, so se delno preoblikovali<br />
v hotele oziroma v ponudnike duhovnega<br />
odmika.<br />
ROMANJA PO AMERIŠKO<br />
Čeprav so protestanti <strong>romanja</strong> zavrnili<br />
kot malikovalsko navado, <strong>pa</strong><br />
njihove različne dominacije v sodobnem<br />
času doživljajo pravcati razcvet<br />
na tem področju. Premožni verniki<br />
(večinoma iz ZDA) se lahko odločijo<br />
za luksuzno križarjenje po Bahamih,<br />
ki vključuje tako nastope krščanskih<br />
pop zvezdnikov na krovu kot priložnosti<br />
za misijonsko delo med domačini<br />
na posameznih otokih. Lahko se<br />
podajo na Aljasko na raziskovanje s<br />
krščanskimi naravoslovci. Lahko <strong>pa</strong><br />
preprosto uživajo na križarjenju po<br />
običajnih turističnih destinacijah s to<br />
posebnostjo, da so osebje in drugi turisti<br />
na krovu le kristjani – dobesedni<br />
krščanski mehurček. Tudi znotraj<br />
evropskega prostora doživlja razcvet<br />
turistična ponudba v krajih, povezanih<br />
z Lutrom in drugimi utemeljitelji<br />
protestantizma.<br />
HOJA, TELO IN DUH<br />
Romanje kot oblika pohodništva danes<br />
ponovno doživlja razcvet. Hoja je bila<br />
pravzaprav že od samih začetkov sestavni<br />
in tudi bistveni del <strong>romanja</strong>. Ko<br />
človek ure in ure hodi, pravzaprav »pride<br />
k sebi«. Spozna sebe in se premakne<br />
v svoje globine. Če je odprt, ga tam nagovori<br />
njegov stvarnik. Stare, že skoraj<br />
pozabljene romarske poti se spet obujajo<br />
in romarji se vračajo. Morda niti niso<br />
nujno verni, so <strong>pa</strong> na poti iskanja.<br />
Tako iz leta v leto beležijo rast romarjev<br />
na verjetno najbolj znani Jakobovi<br />
poti (El Camino de Santiago). Prav<br />
tako <strong>pa</strong> se obujajo tudi druge, nekoč<br />
polne romarjev, evropske (Via Francigena<br />
– od Anglije do Rima, Via Podiensis<br />
– Francija, Münchner Jakobsweg<br />
– Nemčija, La Via di Francesco – Italija<br />
…) in tudi slovenske (Jakobova pot, Marijina<br />
romarska pot, Slomškova romarska<br />
pot …) romarske poti.<br />
<br />
V vseh teh letih smo<br />
vzpostavili sodelovanje<br />
z veliko duhovniki, ki so<br />
odlični voditelji romanj. Pri<br />
romanjih je velikokrat tako,<br />
da se ljudje zanj odločajo<br />
prvič zaradi destinacije in<br />
drugič zaradi kvalitetnega<br />
duhovnega voditelja.<br />
Komentar avtorja<br />
ZAKAJ NA ROMANJE<br />
Bog nas lahko sreča kjerkoli. Tako<br />
na kolenih v prahu kot na luksuzni<br />
križarki. Zanj ni nobenih ovir. Pravo<br />
vprašanje <strong>pa</strong> je, kje lahko mi srečamo<br />
Boga in kje lahko mi odpremo svoje<br />
srce. Morda bi morali odgovor na to<br />
vprašanje poiskati na romanju. Samo<br />
– na kakšnem?<br />
Rim je nedvomno najbolj priljubljen romarski<br />
cilj Slovencev v zadnjih desetletjih.<br />
DEPOSITPHOTOS<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023
16 TEMA TEDNA<br />
ANDREJA BARAT<br />
TOMO STRLE<br />
/CITRUS<br />
Ali v Sloveniji VIDIMO VSE<br />
MOŽNOSTI verskega turizma<br />
Verski turizem ima velik vpliv na razvoj lokalnih skupnosti in infrastrukture kraja, v katerem<br />
je romarsko središče. Pomemben je tudi za kakovost življenja lokalnih prebivalcev.<br />
Preverili smo, kakšno je stanje verskega turizma v Sloveniji.<br />
Da nek kraj uspe kot romarsko<br />
središče, se mora poklopiti<br />
več dejavnikov. Prvi je seveda<br />
neka versko-kulturno-zgodovinska<br />
danost romarskega kraja,<br />
sakralni objekt. Izkušnje <strong>pa</strong> kažejo, da<br />
zgolj to za sodobnega romarja nikakor<br />
ni dovolj. O tem pričajo tudi številni<br />
nekoč cvetoči romarski kraji, ki so danes<br />
skoraj povsem zamrli.<br />
ROMARJEVE POTREBE<br />
Kot je slikovito povedal bivši predsednik<br />
Turistične zveze Slovenije in žu<strong>pa</strong>n<br />
občine Podčetrtek Peter Misja (55),<br />
so časi, »ko je mama ›spohala‹ piščanca,<br />
ga dala v košaro in smo šli na romanje,<br />
nepreklicno mimo. Romar danes<br />
potrebuje celotno turistično ponudbo,<br />
ne samo <strong>cerkve</strong> in duhovnika, <strong>pa</strong>č <strong>pa</strong><br />
tudi ustrezno kulinarično spremljavo<br />
SAMOSTAN OLIMJE<br />
Kot je povedal Misja, je sodelovanje<br />
med samostanom in občino na zelo<br />
visokem nivoju. Zavedajo se, da bi,<br />
če ne bi imeli samostana in karizmatičnih<br />
<strong>pa</strong>trov, imeli v Podčetrtku<br />
popolnoma drugačen turizem<br />
in da bil ga bilo seveda veliko manj.<br />
Občina je za turiste ob samostanu<br />
odkupila zemljišča in uredila primerna<br />
<strong>pa</strong>rkirišča in infrastrukturo.<br />
Nekatere prostore v samostanu<br />
ima v uporabi tudi občina. Patri<br />
so naredili dodatno ponudbo tudi<br />
v romarskem domu in omogočili<br />
prihod večjih skupin. Tudi v Podčetrtku<br />
<strong>pa</strong> se verski turizem močno<br />
prepleta z običajnim. Romarji si<br />
ogledajo tudi druge znamenitosti v<br />
občini, vsak sklop ogledov, ki ji ponuja<br />
turizem Podčetrtek, <strong>pa</strong> vključuje<br />
tudi sakralne objekte. Prizadevajo<br />
si tudi, da bi ponovno oživili<br />
staro romarsko cerkev svete Eme.<br />
U<strong>pa</strong>jo, da bodo našli duhovnika, ki<br />
bi svetišče duhovno oskrboval.<br />
in še kakšen dodaten ogled znamenitosti.<br />
Klasičnih romarjev, ki gredo<br />
samo v cerkev molit, nato <strong>pa</strong> domov, je<br />
zelo malo.«<br />
Prihodnost vidi tam, »kjer bodo<br />
znali poleg sakralnih objektov izkoristiti<br />
zgodovinsko in kulturno danost<br />
ter jo povezati z lokalno skupnostjo.<br />
Ogromno je odvisno tudi od duhovnika<br />
oz. tistega, ki duhovno oskrbuje<br />
sakralni objekt. Pomembno je, da se<br />
zna približati ljudem, da zna povedati<br />
zgodovinske podatke na zanimiv<br />
način. Druga stvar, ki je potrebna za<br />
razvoj verskega turizma, <strong>pa</strong> je seveda<br />
tudi to, da je poskrbljeno za kulinarični<br />
del in še kakšno dodatno ponudbo.«<br />
ROMARSKI POTENCIAL<br />
Vsi naši sogovorniki so poudarili, da se<br />
pomena verskega turizma ne zavedamo<br />
dovolj in da na tem področju nismo<br />
aktivni v največji meri – ne na državni<br />
ne na lokalni ravni. Romarski potencial<br />
<strong>pa</strong> seveda ni samo gospodarski, am<strong>pa</strong>k<br />
tudi verski in evangelizacijski. V Evropi<br />
število vernikov, ki se redno udeležujejo<br />
verskih obredov, že dolga leta strmo<br />
u<strong>pa</strong>da, medtem ko število romarjev<br />
stalno narašča.<br />
Sandi Osojnik, župnik iz župnije<br />
Grahovo in voditelj številnih romanj,<br />
je za naš portal povedal: »V Sloveniji<br />
premalo izkoriščamo romarski potencial,<br />
ker je preveč župnikov zapečkarjev.<br />
Razlog je tudi to, da je vse manj<br />
duhovnikov aktivnih zaradi starosti in<br />
ne da se jim več hoditi po svetu. Verniki,<br />
ki si želijo na romanje, izbirajo krajše<br />
destinacije in za malo dni. Romarji<br />
so že starejši in tudi doma jih čakajo<br />
obveznosti (kmetija, vnuki). To bi morali<br />
organizatorji romanj upoštevati.<br />
Slovenski romarski in drugi kraji bi bili<br />
gotovo zanimivi za tujce, vendar žal<br />
delamo premalo reklame. Po mnogih<br />
občinah še vedno ni urejen določen<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023
TEMA TEDNA<br />
17<br />
BREZJE<br />
Andreja Eržen Firšt, direktorica<br />
Romarskega urada Brezje, nam<br />
je povedala, da je sodelovanje z lokalno<br />
skupnostjo zgledno. »Letno<br />
beležimo okoli 350.000 romarjev,<br />
od tega je ena petina tujcev. Pred<br />
leti smo z lokalnim TIC-em sodelovali<br />
pri projektu avtobusa ›Hop<br />
on, hop off‹. Občasno k nam pošljejo<br />
kakšno skupino. Brezje je slovensko<br />
Marijino narodno svetišče,<br />
ki brez obstoja bazilike Marije Pomagaj<br />
na zemljevidu Slovenije ne<br />
bi imelo takšnega prostora, kot ga<br />
ima. Za <strong>pa</strong>rkirišča skrbi Turistično<br />
društvo Brezje, Romarski urad<br />
Brezje <strong>pa</strong> ima v upravljanju trgovino<br />
s spominki, Muzej jaslic Brezje<br />
in Romarski dom Brezje. Svetišče<br />
skrbi tudi za javne sanitarije. Ponudba<br />
svetišča je toliko celostna,<br />
kot je lahko glede na obstoječe prostorske<br />
in druge načrte. Romarjem<br />
po predhodni najavi nudimo tudi<br />
nočitev v Romarskem domu.«<br />
itinerarij, ki bi prišlekom predstavil<br />
ogled glavnih znamenitosti.«<br />
Nekaj sogovornikov iz večjih slovenskih<br />
romarskih središč na vprašanja<br />
o sodelovanju <strong>cerkve</strong> z lokalnimi<br />
skupnostmi ni želelo odgovoriti. Po<br />
Sodelovanje med samostanom Olimje in<br />
Občino Podčetrtek je na zelo visoki ravno, saj<br />
se občina zaveda, da je samostan Olimje za<br />
turizem zelo pomemben dejavnik.<br />
osebni arhiv<br />
Andreja Eržen Firšt pravi, da je romarski<br />
turizem tema, ki se ji pri nas ne posveča<br />
pozornosti, am<strong>pa</strong>k je potisnjena na obrobje.<br />
Brezje že brez<br />
posebnega<br />
oglaševanje<br />
privabijo mnogo<br />
romarjev, kar kaže<br />
na velik potencial<br />
verskega turizma v<br />
Sloveniji.<br />
skopih odzivih smo skle<strong>pa</strong>li, da sodelovanje<br />
povsod ne poteka gladko, in to<br />
v obeh smereh. Misja je povedal tudi:<br />
»V času svojega devetletnega predsednikovanja<br />
Turistični zveze Slovenije<br />
sem si zelo prizadeval, da bi sodelovanje<br />
s Cerkvijo spravil na višjo raven, a<br />
žal nismo bili preveč uspešni. Veliko je<br />
še neizkoriščenega potenciala. Imamo<br />
izjemne kulturno-zgodovinsko bogate<br />
sakralne objekte. Marsikje v tujini, kjer<br />
jih nimajo, se mnogo bolje prodajajo in<br />
privabijo bistveno več ljudi. Na tem področju<br />
bi morali narediti mnogo več.«<br />
Tanja Arih Korošec iz družinskega<br />
podjetja Aritours, ki je na slovenskem<br />
tržišču že trideset let največji ponudnik<br />
romanj, meni podobno: »Mislim, da bi<br />
lahko v Sloveniji na področju romanj<br />
in verskega turizma naredili veliko<br />
več. Imamo ogromno čudovitih cerkva.<br />
Toda če so <strong>cerkve</strong> zaklenjene in ni duhovnikov,<br />
<strong>pa</strong>č še tako zanimiva cerkev<br />
ne more biti romarska destinacija. Tudi<br />
glede gostinske ponudbe in ponudbe<br />
raznih trgovin z romarskimi spominki<br />
bi gotovo lahko storili več. Velik potencial<br />
so tudi tuji verski turisti.«<br />
Tudi Andreja Eržen Firšt ugotavlja,<br />
da je romarski turizem potisnjen<br />
povsem na obrobje: »V Sloveniji se o<br />
romarskem turizmu ne govori ne na<br />
državni ne na lokalni ravni. Destinacija<br />
za tujce smo že, k Mariji Pomagaj<br />
prihajajo romarji s celega sveta,<br />
od Azije do Amerike, in to brez velikih<br />
sredstev, vloženih v promocijo. V<br />
Sloveniji imamo veliko izredno lepih<br />
cerkva, tako v mestih kot na podeželju.<br />
Te <strong>cerkve</strong> so del naše bogate kulturno-zgodovinske<br />
dediščine, ki <strong>pa</strong> je<br />
zaradi sakralnosti spregledana. Romarski<br />
turizem je obširna tema, ki se<br />
ji pri nas ne posveča pozornosti, am<strong>pa</strong>k<br />
je potisnjena na obrobje. V zadnji<br />
nacionalni strategiji za razvoj turizma<br />
so sakralni objekti enačeni s podeželjem,<br />
in sicer z utemeljitvijo, da je<br />
večina cerkva na podeželju.« <br />
Komentar avtorja<br />
NE ZNAMO IZKORISTITI<br />
DANEGA POTENCIALA<br />
Videti je, da je v izjavi zadnje sogovornice<br />
zajeto jedro problema, in sicer<br />
to, da kot država ne znamo oziroma<br />
nočemo izkoristiti potenciala verskega<br />
turizma.<br />
Eno dejstvo je seveda, da, kot pri<br />
marsičem, ne znamo sodelovati in<br />
zagrabiti bika za roge, drugo, bolj žalostno,<br />
<strong>pa</strong>, da ima pri nas vse sakralno<br />
še vedno prizvok dolgočasnega in<br />
neprivlačnega ter je zato velikokrat načrtno<br />
odrinjeno na stran. Kako bomo<br />
vendar tujcem ponujali bogastvo naše<br />
duhovne, kulturne in zgodovinske dediščine,<br />
če je niti sami ne prepoznamo<br />
kot dragocenost?<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023
18 TRI SLOVENIJE<br />
PETER MERŠE<br />
JERNEJ PRELAC/<br />
DOMOVINA<br />
Kako Slovenci v Clevelandu<br />
ohranjajo SLOVENSTVO ŽIVO<br />
»Biti del slovenske skupnosti je nekaj posebnega, ker večina mladih v Ameriki ne ve nič o<br />
svojih koreninah, preteklosti svoje družine,« pove Urška Pišorn, učiteljica na Slovenski šoli<br />
v Clevelandu pri Mariji Vnebovzeti. V mladosti je tam tudi sama obiskovala pouk.<br />
Urška Pišorn poudarja, da je poleg učenja<br />
jezika pomemben del slovenske šole tudi<br />
druženje.<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023<br />
Urška Pišorn se je z več kot<br />
sedemdesetimi udeleženci<br />
te dni mudila na izletu po<br />
Sloveniji, kjer so spoznavali<br />
domovino svojih prednikov in kamor<br />
se odpravijo vsakih pet let. Slovenska<br />
šola pod vodstvom Marije Sedmak sicer<br />
obeležuje že 70-letnico delovanja<br />
in bo še nekaj časa prenašala slovensko<br />
besedo na potomce slovenskih izseljencev<br />
v ZDA.<br />
Ob obisku Slovenije ji je Urad Vlade<br />
RS za Slovence v zamejstvu in po svetu<br />
podelil tudi posebno priznanje za<br />
ohranjanje slovenske kulturne dediščine<br />
med mladimi v Združenih državah<br />
Amerike.<br />
Biti del slovenske šole <strong>pa</strong> ne pomeni<br />
samo učenja jezika. »Odraščala sem<br />
v ZDA, kjer sem hodila v šolo, ob sobotah<br />
<strong>pa</strong> v slovensko šolo. Zame je to<br />
pomenilo, da ob petkih nisem mogla<br />
pres<strong>pa</strong>ti pri prijateljicah, am<strong>pa</strong>k sem<br />
jim razložila, zakaj, in to se mi je zdelo<br />
res dobro,« Urška Pišorn opisuje svojo<br />
izkušnjo, ki jo je doživela kot nekaj res<br />
posebnega. »Vsak otrok si želi nekam<br />
pri<strong>pa</strong>dati,« pravi, saj prav v tem vidi<br />
veliko vrednost skupnosti, zbrane okrog<br />
slovenske šole.<br />
Poleg znanja jezika se namreč veliko<br />
družijo – ob sobotah pri pouku, ob<br />
nedeljah pri maši ter ob drugih dogodkih<br />
in na taborih, ki potekajo v župniji<br />
in na Slovenski Pristavi vse leto. Slovenska<br />
skupnost v Clevelandu je tako<br />
živa, opisuje ravnateljica šole Marija<br />
Sedmak, da ni vikenda v letu, ko ne<br />
bi potekalo več slovenskih dogodkov.<br />
Tako v skupnosti nastanejo prijateljstva<br />
za vse življenje.<br />
»Občutek pri<strong>pa</strong>dnosti je pomemben,<br />
še posebej pri otrocih, ki doma<br />
nimajo tako trdnih družin. Družina<br />
danes ni več to, kar je bila pred 50<br />
leti,« še doda Sedmakova. Šola pokriva<br />
mesto Cleveland in okoliške kraje, nekateri<br />
učenci živijo tudi več kot pol ure<br />
vožnje stran.<br />
SLOVENSKO Z NAPAKAMI<br />
Letos so imeli 38 učencev. Številka nekoliko<br />
niha, saj generacije Slovencev prihajajo<br />
v valovih. Učenje slovenščine je tudi<br />
vse večji izziv, saj so danes v šoli pretežno<br />
otroci, ki pri<strong>pa</strong>dajo tretji generaciji<br />
potomcev slovenskih izseljencev. To običajno<br />
pomeni, da so že njihovi starši rojeni<br />
v ZDA in pogosto živijo v mešanem<br />
zakonu, v katerem je le eden od staršev<br />
potomec Slovencev. Doma večinoma ne<br />
govorijo slovensko, zato je usvajanje jezika<br />
toliko težje. Tudi tisti, ki jezik znajo,<br />
se soočajo z različnimi izzivi. »Moja<br />
starša sta Slovenca. Z menoj sta govorila<br />
slovensko, jaz <strong>pa</strong> običajno angleško, ker<br />
Niko Perčič: »Narava tukaj je tako le<strong>pa</strong>.<br />
Sploh se ne zavedate, kaj imate.«<br />
Marija Sedmak, ravnateljica slovenske<br />
šole, pravi, da vsak vikend poteka po več<br />
slovenskih dogodkov.<br />
mi je nerodno, da ne govorim pravilno.<br />
Sicer vse razumem, vendar zelo malo<br />
govorim,« pove Pišornova.<br />
Nemalokrat k taki situaciji pripomoremo<br />
tudi Slovenci sami. »Slovenci<br />
niso prilagojeni za takšno komunikacijo.<br />
Hitro se posmejejo in to je zelo narobe,<br />
saj si potem tisti, ki se učijo, ne u<strong>pa</strong>jo<br />
več govoriti slovensko. Žena mojega<br />
sina je šla enkrat z menoj v Slovenijo.<br />
Nekaj je rekla po slovensko in vsi so se ji<br />
smejali. Po tej izkušnji ni več želela govoriti<br />
slovensko, čeprav veliko razume.<br />
V Ameriki vsak skuša razumeti drugega,<br />
tudi če ne govori povsem pravilno.<br />
Slovenci <strong>pa</strong> se smejejo, če se kdo zmoti,«<br />
opozori Marija Sedmak.<br />
Z nekaterih vidikov <strong>pa</strong> je danes<br />
učenje tudi lažje. Niko Perčič je poročen<br />
z Ukrajinko. Njuni otroci govorijo<br />
angleško, slovensko in ukrajinsko.<br />
Poleg tega da starša govorita z njimi<br />
tudi vsak v svojem jeziku, si pomagajo<br />
s spletom, kjer najdejo risanke v ukrajinščini<br />
in slovenščini. Znanje več jezikov<br />
jim samo koristi in pomaga, da se<br />
bolje vključijo, je prepričan Perčič.<br />
SLOVENSKE KORENINE<br />
Slovenska šola <strong>pa</strong> ni samo to, da ob sobotah<br />
pripelješ otroke v šolo. Povezane<br />
so cele družine. Pogosto imajo skupna<br />
kosila, na katerih skuhajo hrane tudi za
TRI POŽAREPORT SLOVENIJE<br />
19<br />
Urška Pišorn<br />
Nad Slovenijo in slovensko skupnostjo so med obiskom v domovini navdušeni tudi <strong>pa</strong>rtnerji<br />
Slovencev, ki nimajo slovenskih korenin.<br />
450 ljudi, se pohvali Sedmakova: »Včasih<br />
smo imeli kuharice, zdaj <strong>pa</strong> kuhamo<br />
kar sami. Tako naredimo boljše, bolj<br />
slovensko.« Kulinarika in sploh slovenska<br />
kuhinja jih še posebej povezujeta<br />
zadnja leta. Poleg kosil večkrat pečejo<br />
jabolčne zavitke, pripravljajo zajtrke s<br />
<strong>pa</strong>lačinkami in organizirajo zabave.<br />
Slovensko skupnost povezuje tudi<br />
petje. Urška Pišorn se spominja dveh<br />
let, ki ju je kot otrok preživela v Sloveniji:<br />
»Stric je imel pevsko skupino, ki je<br />
vsak petek prihajala k njemu. Tega v<br />
Ameriki nikoli nisem doživela, v Ameriki<br />
se ne poje. Poje se samo v slovenski<br />
šoli.« »In na Slovenski Pristavi. Slovenci<br />
še pojejo. Čeprav danes radi tudi<br />
prižgejo radio, se ob večerih še vedno<br />
zapoje,« doda Marjanca Hočevar, ki<br />
ima v slovenski šoli že svoja vnuka, vse<br />
tri generacije <strong>pa</strong> so na potovanju po<br />
Sloveniji. »Zelo sem vesela, da so ostali<br />
povezani s skupnostjo, in nad vsem<br />
Mož Marjance Hočevar je bil ob prvem<br />
obisku Slovenije čisto prevzet.<br />
so tudi vnuki zelo navdušeni,« nam<br />
zau<strong>pa</strong>. V Sloveniji so tokrat že tretjič.<br />
»Radi pridejo in se skušajo čim več naučiti.<br />
Ko so tukaj, jih vse zanima.«<br />
Nad Slovenijo in slovensko<br />
skupnostjo <strong>pa</strong> so navdušeni tudi <strong>pa</strong>rtnerji,<br />
ki nimajo slovenskih korenin. Lia<br />
Majer je Američanka ruskih korenin.<br />
Nad slovensko skupnostjo in nad Slovenijo<br />
je navdušena: »Zelo mi je všeč<br />
slovenski način dela. Počutim se zelo<br />
dobrodošla. In zelo čisto je tukaj.« Tudi<br />
v slovenski skupnosti v Clevelandu se<br />
počuti kot doma. Najbolj jo navdušuje<br />
skupnost, skrb za drugega ter druženje,<br />
kuhinja, smeh: »Tega je v Ameriki manj.<br />
Bolj je vsak zase. Ko sva z Matjažem<br />
prišla sku<strong>pa</strong>j, mi je bilo takoj jasno, da je<br />
to nekaj zame. Tukaj sem našla toplino,<br />
ljubezen, celovitost.«<br />
VRNITEV V DOMOVINO<br />
Slovenska skupnost je v Clevelandu<br />
med močnejšimi. V zadnjem času se je<br />
sicer močno okrepila ukrajinska, saj je<br />
prišel nov val Ukrajincev zaradi vojne.<br />
Podobno je bilo po jugoslovanskih<br />
vojnah: »V Sloveniji je življenje preveč<br />
lepo, tako da je ljudje ne zapuščajo več<br />
množično in ne prihajajo k nam,« pove<br />
Sedmakova in doda, da se nekateri tudi<br />
vračajo: »Moj sin se je poročil s Slovenko<br />
in je šel nazaj.«<br />
Kljub temu večina o selitvi v Slovenijo<br />
ne razmišlja. »V ZDA imam<br />
vse svoje življenje – službo, prijatelje,<br />
vse ljudi, ki jih poznam in so mi blizu,«<br />
pove Urška Pišorn. Kljub temu <strong>pa</strong><br />
se radi vračajo v Slovenijo na obisk, nekateri<br />
zaradi sorodnikov, vse <strong>pa</strong> navdušujeta<br />
slovenski narava in hrana.<br />
»Narava tukaj je tako le<strong>pa</strong>. Sploh se<br />
ne zavedate, kaj imate,« pove Sedmakova.<br />
Podobno meni Niko Perčič, ki je<br />
v Sloveniji že osmič. Včasih je hodil na<br />
vsakih nekaj let, nato je po poroki pripeljal<br />
ženo, zdaj <strong>pa</strong> se z družino vrača<br />
po enajstih letih.<br />
»Moj mož je Italijan. Ko smo prvič<br />
potovali sem, smo šli prek Italije. Ko<br />
smo prestopili slovensko-italijansko<br />
mejo, je bil tudi on čisto prevzet. Pravi,<br />
da je to lepoto nemogoče ujeti v fotoa<strong>pa</strong>rat,<br />
saj je nobena fotografije ne more<br />
prikazati,« pove Marjanca Hočevar.<br />
Pred prvim potovanjem v Slovenijo<br />
<strong>pa</strong> so pogosto prisotni tudi strahovi.<br />
Kaj če jih ne bo nihče razumel, ker ne<br />
govorijo dovolj dobro slovensko? Kaj<br />
<strong>pa</strong> vožnja po slovenskih cestah z avtomobilom<br />
z menjalnikom, če bi ga najeli?<br />
Prav zato so organizirana potovanja<br />
ključna za to, da se tudi kasneje še vračajo,<br />
pogosto samostojno.<br />
V glavnem se tukaj vsi dobro počutijo,<br />
izpostavljajo <strong>pa</strong> še eno razliko<br />
– življenje je tukaj bolj umirjeno.<br />
»Doma v Ameriki sem ves čas v naglici.<br />
Vsak dan se mi mudi, vse je hitro,<br />
hitro, hitro. Ko smo živeli v Sloveniji,<br />
<strong>pa</strong> je oče v soboto zjutraj vprašal, kam<br />
gremo <strong>pa</strong> danes, ali gremo morda na<br />
sprehod. Pa smo šli na obisk k stricu.<br />
Tukaj je vse bolj umirjeno,« svojo izkušnjo<br />
deli Pišornova.<br />
V okviru slovenske šole potujejo<br />
v Slovenijo vsakih pet let. Pri tem jim<br />
pomaga tudi Republika Slovenija, sicer<br />
<strong>pa</strong> za delovanje šole ne prosijo za slovenska<br />
sredstva, saj financiranje zmorejo<br />
sami preko organizacije dogodkov,<br />
kosil, sponzorstev in »fundraisinga«.<br />
Obiskali bodo prestolnico Ljubljano in<br />
vse slovenske pokrajine.<br />
<br />
Lio Majer, Američanko ruskih korenin,<br />
najbolj navdušujejo skrb drug za drugega,<br />
druženje, kuhinja in smeh.<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023
20<br />
INTERVJU<br />
Najbolj si želim, da bi jim<br />
prenesla jezik. Am<strong>pa</strong>k ne<br />
gre vedno tako, kot si sama<br />
želim. Potem <strong>pa</strong>č predamo<br />
to, kar se da: da spoznajo<br />
vsaj slovensko kulturo.<br />
USZS<br />
MARIJA SEDMAK<br />
Slovenska šola ni samo učenje<br />
slovenščine, JE NAČIN ŽIVLJENJA<br />
Če damo na koledar vse dogodke, ki jih organiziramo v okviru skupnosti, zmanjka vikendov v letu. – Kultura je<br />
tisto, kar najbolj ostane, tudi če nekateri več ne govorijo slovensko. – Slovenske države ne prosimo za denar,<br />
ker zaenkrat zmoremo sami pokriti vse, kar je treba. – Ob vseh navadah, ki bi jih radi prenesli, je še vedno<br />
najpomembnejši jezik.<br />
PETER MERŠE<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023
INTERVJU<br />
21<br />
Kako močna je slovenska skupnost<br />
v Clevelandu in okolici?<br />
Še vedno je močna. Če damo na koledar<br />
vse dogodke, ki jih organiziramo v<br />
okviru skupnosti, zmanjka vikendov v<br />
letu. Vsak vikend poteka več dogodkov.<br />
Ostajamo zelo živi in u<strong>pa</strong>m, da bomo še<br />
lep čas. Seveda <strong>pa</strong> nas je manj kot pred<br />
petdesetimi leti, ko sem se preselila tja.<br />
Vodite Slovensko šolo pri Mariji<br />
Vnebovzeti v Clevelandu. Kako<br />
poteka pouk?<br />
Pouk imamo ob sobotah dopoldne. Začnemo<br />
ob 9.15 in končamo ob 12.00. Potem<br />
imamo pogosto še skupno kosilo, ki<br />
ga pripravimo v centru, in kakšne druge<br />
aktivnosti. Začnemo običajno dva tedna<br />
kasneje kot redna šola, da se otroci<br />
najprej vpeljejo v redno šolo in se jim ne<br />
začne vse naenkrat. Kakšen teden pred<br />
redno šolo tudi končamo.<br />
Učimo v glavnem jezik – slovenščino,<br />
<strong>pa</strong> tudi kulturo in običaje. Za cvetno<br />
nedeljo denimo izdelujemo butarice<br />
in barvamo pirhe – s čebulo, ne z<br />
umetnimi barvami, za pusta izdelamo<br />
kostume, organiziramo Miklavža in<br />
podobno. Kultura je tisto, kar najbolj<br />
ostane, tudi če nekateri ne govorijo<br />
več slovensko. Začnemo že zelo zgodaj.<br />
Najmlajši otroci pri nas so stari tri, štiri<br />
leta. To je pomembno, da lahko čim bolj<br />
Jernej Prelac/DOMOVINA<br />
zgodaj delamo na izgovorjavi. K nam<br />
hodijo do osmega razreda.<br />
Pouk poteka prostovoljno ali učitelje<br />
plačujete?<br />
Učiteljem povrnemo stroške, kot so<br />
bencin in podobno, včasih jim tudi kaj<br />
kupimo, niso <strong>pa</strong> zaposleni. Imamo nekaj<br />
sponzorjev, ki nas financirajo, del<br />
denarja <strong>pa</strong> zaslužimo tudi s tem, da<br />
pripravljamo kosila ter organiziramo<br />
različne akcije in dogodke, s katerimi<br />
zbiramo denar za delovanje naše šole.<br />
»Fundraising« je tukaj bolj razvit kot v<br />
Sloveniji. Slovenske države ne prosimo<br />
za denar, ker zaenkrat zmoremo sami<br />
pokriti vse, kar je treba. Vedno prosim<br />
samo za podporo pri organizaciji potovanj<br />
v Slovenijo in skoraj vedno nas<br />
podprejo. Potovanja organiziramo vsakih<br />
pet let.<br />
Slovenska šola ni samo to, da pripelješ<br />
otroke na učenje slovenščine.<br />
Povezani smo s celotnimi družinami in<br />
veliko stvari delamo sku<strong>pa</strong>j. Tudi ko se<br />
kak učitelj zamenja, ga naučimo istega<br />
reda. Slovenska šola je način življenja,<br />
ne samo učenje jezika.<br />
Marija Sedmak (69) je Slovenijo zapustila pri<br />
17 letih, ko se je na vabilo starih staršev in<br />
tet tudi njena družina podala s trebuhom za<br />
kruhom v ZDA, saj življenje takrat v Jugoslaviji<br />
zanje ni bilo najbolj prijetno. Že 40 let uči<br />
slovenščino v Slovenski šoli pri Mariji Vnebovzeti<br />
v Clevelandu, šolo tudi vodi. Za svoje<br />
delo je letos od Urada za Slovence v zamejstvu<br />
in po svetu prejela posebno priznanje za<br />
ohranjanje slovenske kulture v ZDA.<br />
Kako težko <strong>pa</strong> je učiti slovenščino<br />
v ameriškem okolju?<br />
Precej težko in vedno težje. Posebej je<br />
problem pri otrocih, ki so iz mešanih<br />
zakonov – torej da eden od staršev ni<br />
slovenskih korenin. Danes v slovensko<br />
šolo hodijo pretežno otroci staršev, ki<br />
so bili rojeni v ZDA, in ti se pogosto poročijo<br />
z Američani, ki niso slovenskih<br />
korenin. Doma se običajno zato ne pogovarjajo<br />
slovensko in otroci ne slišijo<br />
slovenščine, kar pomeni, da je učenje<br />
zanje bistveno težje.<br />
Pa se <strong>pa</strong>rtnerji in zakonci, ki<br />
niso slovenskih korenin, kljub<br />
temu odločajo, da otroke vpišejo<br />
v slovensko šolo?<br />
Zelo pogosto, neredko so celo oni pobudniki<br />
in se tudi v skupnost povsem<br />
vklopijo. Z veseljem pridejo tudi z nami<br />
v Slovenijo in so nad njo zelo pozitivno<br />
presenečeni.<br />
Vsi od tukaj odidejo z zelo lepimi<br />
vtisi, kar je pomembno tudi za naprej.<br />
Ko smo začeli s potovanji v Slovenijo,<br />
smo predvsem pri starših skušali doseči,<br />
da spoznajo, od kod izvirajo njihove<br />
korenine, in da potem lažje dajo<br />
pobudo otrokom, da se učijo slovensko.<br />
Pomembno je tudi, da vidijo, da je tukaj<br />
lepo, in bodo morda še kdaj prišli. Z<br />
nami prihajajo cele družine, najmlajši<br />
otroci imajo samo nekaj let.<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023
22<br />
INTERVJU<br />
Kako močno vlogo igra vera pri<br />
povezovanju slovenske skupnosti?<br />
Cerkev je naše središče, zato nam veliko<br />
pomeni. Šola deluje na župniji Marije<br />
Vnebovzete. Naši otroci tudi berejo v<br />
cerkvi in vsaj trikrat na leto pojemo pri<br />
bogoslužju. Tudi slovesnost ob koncu<br />
šolskega leta poteka v cerkvi. Z njo smo<br />
zelo povezani.<br />
Prihajajo v slovensko šolo tudi<br />
otroci iz družin, ki niso verne?<br />
Večina je vernih, ne <strong>pa</strong> vsi. Tudi če niso<br />
verni, pridejo k maši in kaj preberejo.<br />
Nihče ne reče, da ne bo šel v cerkev.<br />
Imeli smo tudi otroke, ki so bili drugih<br />
ver, <strong>pa</strong> so prav tako sodelovali. Mi ne<br />
delamo razlik. Otrok je otrok. Povabimo<br />
vsakega in če je pri volji, pride. Ne skrivamo<br />
<strong>pa</strong> povezanosti s Cerkvijo, naš<br />
glavni vodja je župnik, ki je sicer pol Slovenec<br />
in pol Slovak ter ima za nas tudi<br />
slovenske maše pri Mariji Vnebovzeti.<br />
Prihajajo v skupnost tudi Slovenci,<br />
ki se danes izseljujejo iz Slovenije?<br />
V zadnjem času smo dobili dva. Večinoma<br />
gre za take, ki se poročijo s kom iz<br />
naše skupnosti oz. katerih <strong>pa</strong>rtner ima<br />
korenine v naši skupnosti. Marsikdo<br />
se ne vključi. Za mnoge niti ne izvemo,<br />
razen če nas sami poiščejo. Včasih se<br />
vključijo kasneje. Moja vnukinja se je<br />
pred kratkim zaročila. Njen zaročenec<br />
je tudi slovenskega rodu, vendar prej ni<br />
bil nikoli vključen, zdaj <strong>pa</strong> je zelo vesel,<br />
da se nam je pridružil. Včasih se zgodi,<br />
da koga skupnost ne potegne, ko emigrira,<br />
se nam <strong>pa</strong> potem pridružijo njegovi<br />
otroci.<br />
Kaj je za vas najpomembnejše,<br />
kar lahko otroci iz slovenske<br />
šole odnesejo v življenje?<br />
Najbolj si želim, da bi nanje prenesla<br />
jezik. Am<strong>pa</strong>k ne gre vedno tako, kot<br />
si sama želim. Potem <strong>pa</strong>č predamo to,<br />
kar se da: da spoznajo vsaj slovensko<br />
kulturo. Vsaj slovenski običaji, kot je<br />
barvanje jajčk, jim ostanejo za vedno.<br />
Učimo jih kulinarike. Pogosto pečemo<br />
jabolčne zavitke. Ob vseh navadah, ki bi<br />
jih radi prenesli, <strong>pa</strong> mi je še vedno najpomembnejši<br />
jezik. To <strong>pa</strong> je vsako leto<br />
težje prenesti, zato ne kompliciramo<br />
veliko, tudi če tisti, ki so aktivni, recimo<br />
v športu, niso ves čas prisotni pri pouku.<br />
S tem, kar imamo, se trudimo delati.<br />
Koliko otrok imate letos?<br />
Letos smo imeli 38 otrok. V zadnjih dvajsetih<br />
letih jih je bilo v najboljšem letu 68.<br />
Številka niha po generacijah. Ko so prišli<br />
po vojni v Ameriko izseljenci, so se poročili<br />
in imeli otroke – takrat jih je bilo<br />
veliko. Potem je številka u<strong>pa</strong>dla, znova<br />
<strong>pa</strong> je narasla, ko so začeli prihajati vnuki<br />
teh otrok. Tako vedno nekoliko niha.<br />
Je v času različnih spletnih<br />
orodjih učenje slovenščine lažje<br />
ali težje?<br />
Danes je več materiala, hitreje najdeš<br />
gradiva, primerna za šolo, je <strong>pa</strong> tudi<br />
križ, ker bi bili otroci radi ves čas na<br />
telefonu. Vsaka stvar je za kaj dobra,<br />
prinese <strong>pa</strong> tudi slabe plati. Gradiva <strong>pa</strong><br />
je danes res bistveno lažje najti kot pred<br />
štiridesetimi leti, ko sem sama začenjala<br />
z učenjem slovenščine.<br />
Tudi država Slovenija se trudi, da<br />
nam zagotovi gradivo. Danes se tudi<br />
več Slovencev uči angleško, zato lahko<br />
naredimo kakšno izmenjavo. <br />
Cerkev je naše središče, zato nam veliko<br />
pomeni. Naši otroci tudi berejo v cerkvi in<br />
vsaj trikrat na leto pojemo pri bogoslužju. Ko<br />
smo začeli s potovanji v Slovenijo, smo predvsem<br />
pri starših skušali doseči, da spoznajo,<br />
od kod izvirajo njihove korenine.<br />
JTatjana Splichal /DOMOVINA<br />
Slovenska šola ni samo<br />
to, da pripelješ otroke<br />
na učenje slovenščine.<br />
Povezani smo s celotnimi<br />
družinami in veliko<br />
stvari delamo sku<strong>pa</strong>j.<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023
ANDRAŽ ARKO<br />
UROŠ RANFL<br />
Matej v zagati<br />
DUHOVNOST<br />
Jubilej postavitve prvih jaslic nas sooči z božično zgodbo. Evangelist Matej nam<br />
v njej predstavi tudi modre z Vzhoda, ki so Novorojenemu prinesli darove.<br />
Gre pri tem za družinsko izročilo, ki se je prenašalo v krogu družine,<br />
pričakovanja Judov ali za sestav zgodovinskih okoliščin?<br />
23<br />
Ob obisku modrih z Vzhoda se<br />
srečamo z nekaj zagatami.<br />
Prva je že sama zvezda, ki je<br />
vzšla na Vzhodu, in modre<br />
vodila do Jeruzalema, kjer je obstala.<br />
Nato se je obrnila proti jugu, modre<br />
vodila do Betlehema in se nazadnje<br />
ustavila nad hišo. Gre za nebesni pojav,<br />
ki mu v astronomski zgodovini ni<br />
<strong>pa</strong>ra, vendar o njem v takratnih virih<br />
ni nobenega zapisa. Že <strong>cerkve</strong>ni<br />
oče Krizostom je glede pojava izražal<br />
dvom in trdil, da se Matejevo poročilo<br />
ne more ujemati z naravnim pojavom.<br />
NOTRANJE ZAGATE<br />
Zapis o tem, kako je Herod »sklical vse<br />
vélike duhovnike in pismouke ljudstva<br />
ter pri njih poizvedoval, kje je rojen Mesija,«<br />
kaže, da se Matej ni zavedal ostrega<br />
nasprotovanja, ki je obstajalo med<br />
Herodom in duhovniki, niti dejstva, da<br />
mu veliki zbor ni bil na uslugo. Pri tem<br />
dobimo občutek, da za kraj Mesijevega<br />
rojstva vedo le teološki strokovnjaki,<br />
medtem ko se v Janezovem evangeliju<br />
zdi, da je to splošno ljudsko prepričanje.<br />
Vprašanje je, zakaj sumničavi Herod<br />
ne poskusi slediti modrim z Vzhoda na<br />
njihovi osem kilometrov dolgi poti iz<br />
Jeruzalema v Betlehem. Lahko si samo<br />
predstavljamo, kakšen vtis so eksotični<br />
modreci s kraljevskimi darovi naredili v<br />
majhni vasi. <strong>Zakaj</strong> po njihovem odhodu<br />
Herodov obveščevalni sistem ne more<br />
odkriti, katerega otroka so obiskali?<br />
<strong>Zakaj</strong> v podrobnem opisu grozot Herodove<br />
vladavine, ki nam ga je zapustil<br />
rimsko-judovski zgodovinar Jožef Flavij,<br />
Herodov pokol vseh dečkov, mlajših<br />
od dveh let, sploh ni omenjen?<br />
ZAGATE MED EVANGELIJI<br />
Matej zapiše, da se je ob novici o Jezusovem<br />
rojstvu vznemiril ves Jeruzalem,<br />
toda v obdobju Jezusovega javnega delovanja<br />
med ljudmi tega zavedanja ni<br />
bilo. Ljudje v Nazaretu so bili osupli in<br />
so se spraševali, od kod Jezusu znanje<br />
in moč. Ko je bil Jezus ob šotorskem<br />
prazniku v templju, so se ljudje v množici<br />
spraševali (Jn 7,42): »Ali ne pravi<br />
Arnolfo di Cambio: jaslice iz leta 1291 v času Nikolaja IV., prvega <strong>pa</strong>peža iz Reda manjših bratov.<br />
Bazilika Marije Snežne v Rimu.<br />
Pismo, da pride Mesija iz Davidovega<br />
rodu in iz Betlehema, vasi, kjer je bil<br />
David?« Tudi Herod Anti<strong>pa</strong>, sin Heroda<br />
Velikega, Jezusa ni poznal, čeprav ga je<br />
njegov oče preganjal.<br />
ZGODOVINSKE OKOLIŠČINE<br />
Katere <strong>pa</strong> so dejanske zgodovinske<br />
okoliščine, ki podkrepijo Matejevo pripoved?<br />
V tistem času se je pričakovalo,<br />
da bo vladar sveta prišel iz Judeje.<br />
V obdobju okoli Jezusovega rojstva so<br />
se dogajali izjemni astronomski pojavi.<br />
Splošno zanimanje za astrologijo in<br />
povezavo nebesnih dogodkov s človeško<br />
usodo je bilo veliko. Modreci so bili<br />
znani tako med Judi kot med pogani, saj<br />
so imeli posebne moči – dobre in slabe.<br />
V prvem stoletju so se pojavljali primeri,<br />
ko so mogotci z Vzhoda prinašali<br />
kraljevska darila v Jeruzalem in Rim.<br />
Bralci Matejevega evangelija so se zavedali<br />
tega ozadja. Vključitev teh podrobnosti<br />
je lahko naredila Matejevo zgodbo<br />
razumljivo. Kristjani, ki so verjeli, da je<br />
Jezus Mesija, so lahko poganom pripoved<br />
dobro razložili kot izpolnitev pričakovanja<br />
o svetovnem vladarju iz Judeje.<br />
Če so na Vzhodu, kjer so bili stiki z velikimi<br />
judovskimi kolonijami, nekateri<br />
pogani poznali judovska mesijanska<br />
pričakovanja, so kristjani to zlahka razložili<br />
kot pripravljenost sprejeti Jezusovo<br />
rojstvo. Kristjani, ki so delili splošno<br />
prepričanje, da nebesni pojavi zaznamujejo<br />
rojstvo velikih ljudi, so morda<br />
razmišljali o astronomskih posebnostih<br />
v času Jezusovega rojstva ter se v pogledu<br />
na eno ali drugo oprijeli na Božje<br />
znamenje, da se bo rodil njegov Sin.<br />
Toda bolj kot v opisanih okoliščinah<br />
je treba prvotni navdih za Matejevo poročilo<br />
iskati v verskem premisleku starozaveznih<br />
podob.<br />
<br />
800 let jaslic<br />
<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023
24<br />
MEDIJI<br />
PETER MERŠE<br />
Gledati na svet<br />
mimo črno-belih očal:<br />
<strong>Zakaj</strong> Matjaž Gams<br />
ni promoviral NACIZMA<br />
Komentar<br />
Ko sem se pred leti udeležil tečaja ustvarjanja filmskih scenarijev, je bila ena ključnih<br />
tem ustvarjanje karakterjev akterjev zgodbe, pri čemer je dober scenarij, dobra zgodba<br />
tista, ki tako pri protagonistih kot pri antagonistih ustvari realističen profil z močnimi<br />
in šibkimi točkami, pozitivnimi in negativnimi lastnostmi, svojimi motivi in interesi,<br />
v skladu s katerimi se ravnajo. Seveda so lahko ti motivi dobri ali slabi, dejanja dobra<br />
ali slaba, narejena z dobrim ali slabim namenom.<br />
Črno-belo slikanje sveta tako še<br />
za v zgodbe ni preveč dobro, kaj<br />
šele za opisovanje in dojemanje<br />
realnosti, <strong>pa</strong> vendar je še kako<br />
popularno v politični komunikaciji in<br />
vse bolj tudi v medijih. Ko je nekdo<br />
»naš«, je dober, zato smo do njega prizanesljivi,<br />
ga pohvalimo, vsekakor <strong>pa</strong><br />
ni primerno, da ga kritiziramo. In obratno:<br />
Če nekdo ni naš, smo do njega posebej<br />
strogi. Če <strong>pa</strong> gre njegovo – povsem<br />
strokovno utemeljeno – mnenje proti<br />
naši narativi, bomo že nekaj našli, da iz<br />
njega naredimo pošast ali butlja, kar je<br />
<strong>pa</strong>č lažje in bolj priročno.<br />
IZTRGANO IZ KONTEKSTA<br />
Eden tistih, ki več kot očitno razume, da<br />
svet ni črno-bel in zato poskuša razumeti<br />
njegove različne vidike, je hkrati<br />
tudi lep primer črno-belega političnega<br />
slikanja, ko nekdo opozarja na problem,<br />
pred katerim si zatiskamo oči. Govorim<br />
o dr. Matjažu Gamsu (68), ki je nastopil<br />
v odmevni oddaji Intervju na prvem<br />
programu Televizije Slovenija. Gams, ki<br />
znanstveno preučuje tudi demografijo,<br />
je opozoril, da Slovenci na trenutni<br />
poti kot narod izumiramo, in podal tudi<br />
nekaj rešitev, kako ta trend izumiranja<br />
lahko obrnemo, kar vključuje tudi več<br />
spoštovanja krščanskih vrednot. To <strong>pa</strong><br />
nikakor ni po godu Levici, ki je celo v<br />
svoj program zapisala nasprotovanje v<br />
nataliteto usmerjeni družinski politiki.<br />
Zato so našli in iz konteksta iztrgali<br />
eno izjavo iz istega intervjuja, v katerem<br />
izjavi: »Ker po mojem je tudi Hitler hotel<br />
dobro človeški civilizaciji, am<strong>pa</strong>k seveda<br />
efekt je bil <strong>pa</strong> zelo negativen.« Ena<br />
prvih, ki se je obregnila ob izjavo, je<br />
Facebook @asta.vrecko<br />
bila kulturna ministrica Asta Vrečko<br />
(39), sledil <strong>pa</strong> je plaz zgražanja, celo me-<br />
Ministrico Asto Vrečko (39), ki nima težav s komunističnim simbolom<br />
– rdečo zvezdo, je zmotila iz konteksta iztrgana omemba Hitlerja.<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023
MEDIJI<br />
25<br />
dijskih člankov, češ da Gams hote ali<br />
nehote promovira nacizem. Da nikakor<br />
ne gre za promoviranje nacizma, je jasno<br />
vsakomur, ki je poslušal celotno izjavo,<br />
ki jo je podal v oddaji. Gre za to, da se<br />
ne strinja s prepričanjem Elona Muska<br />
(52), v katerem sicer vidi zgled, da George<br />
Soros (92) zavestno želi civilizaciji<br />
slabo, čeprav so posledice njegovih<br />
dejanj takšne. Podobno kot tudi Hitler<br />
svojega početja ni izvajal zato, ker bi želel<br />
civilizaciji slabo, čeprav je bila seveda<br />
prav to posledica. Gams pravzaprav<br />
ravno s to izjavo pokaže, da je zmožen<br />
na svet gledati v njegovi kompleksnosti,<br />
ne skozi črno-bela očala.<br />
POT V PEKEL<br />
Ironija je, da so najbolj glasni prav tisti,<br />
ki bi, če bi sneli svoja črno-bela očala,<br />
morali že zdavnaj spoznati, da ni bil za<br />
civilizacijo slab samo nacizem, am<strong>pa</strong>k<br />
tudi komunizem, s simboli katerega se<br />
prav najglasnejši Gamsovi kritiki tako<br />
Gamsov iz konteksta iztrgani citat, da »je tudi Hitler hotel<br />
dobro človeški civilizaciji«, je poskrbel za zgražanje.<br />
Ironija je, da so najbolj glasni<br />
tisti, ki bi, če bi sneli svoja<br />
črno-bela očala, morali<br />
že zdavnaj spoznati, da<br />
ni bil za civilizacijo slab<br />
samo nacizem, am<strong>pa</strong>k<br />
tudi komunizem, s simboli<br />
katerega se kitijo prav<br />
najglasnejši Gamsovi kritiki.<br />
radi kitijo, in bi nas, vsaj s svojimi dejanji,<br />
radi prav tja pripeljali. Pot v pekel je<br />
tlakovana z lažjo in žal pogosto tudi z<br />
dobrimi nameni. To oboje je bilo prisotno<br />
v nacizmu – lažna biologija in želja<br />
po ustvarjanju lepega sveta namišljene<br />
nadrase – in tudi v komunizmu, ki je<br />
temeljil na lažni sociologiji in želji po<br />
Posnetek zaslona TV SLO1<br />
ustvarjanju utopičnega sveta brez razredov,<br />
kjer bo vsakdo imel enako. Oba<br />
sta se končala z zatiranjem in milijoni<br />
mrtvih. Tudi s cenzuro. Če temeljiš na<br />
lažeh, <strong>pa</strong>č ne smeš dopustiti, da ljudje<br />
slišijo tudi drugo mnenje in si ustvarijo<br />
svojega. In ukrepom enega totalitarizma,<br />
tistega, ki ga lahko nekaznovano<br />
poveličuješ, se počasi, a vztrajno znova<br />
bližamo, ta teden tudi s poskusom<br />
cenzure. Po kritični reakciji kulturne<br />
ministrice je namestnik direktorja TV<br />
Slovenija Vanja Vardjan iz arhiva RTV<br />
Slovenija brez vednosti odgovorne urednice<br />
umaknil posnetek oddaje Intervju<br />
z Matjažem. Gre za primer cenzure<br />
na TV Slovenija, kakršne nismo videli<br />
že dolgo. Oddaja se je sicer v arhivu<br />
kasneje, po protestu urednikov, znova<br />
pojavila.<br />
DOBRO IN ZLO<br />
Redkokdo kaj počne iz čiste zlobe. Dejanja<br />
s slabimi posledicami so pogosto<br />
posledica nerazumevanja, neznanja,<br />
osebnih in drugih motivov, želja, frustracij,<br />
interesov in tudi dobrih namenov.<br />
Tudi za poskuse cenzure in nesmiselne<br />
osebne diskreditacije verjetno<br />
velja, da so posledica vsaj dela zgoraj<br />
naštetih razlogov. Zato ne pravim, da<br />
je kdo od akterjev hudoben. Nočem jih<br />
niti primerjati z ljudmi, ki so zakrivili<br />
svetovne tragedije. Pa vendar njihova<br />
dejanja, ki so jih vodili različni motivi,<br />
najverjetneje vodijo v posledice, ki so<br />
slabe za našo družbo.<br />
Še večjo odmevnost incidentu gre<br />
verjetno pripisati tudi dejstvu, da je<br />
bil minuli teden izveden še en korak<br />
pri prevzemu RTV Slovenija – imenovanje<br />
še dveh novih članov uprave, kar<br />
<strong>pa</strong> hkrati, na frustracijo nekaterih akterjev,<br />
še vedno ne pomeni točke, ko bi<br />
bila oblast na javni televiziji že povsem<br />
v njihovih rokah. Nabijanja Matjaža<br />
Gamsa na pranger zaradi izjave vzete<br />
iz konteksta tako ne gre jemati zgolj<br />
kot na<strong>pa</strong>da nanj kot na znanstvenika,<br />
ki govori o stvareh, ki gredo proti določeni<br />
politični narativi. Služi tudi v<br />
kontekstu boja med »dobrimi« in »slabimi«<br />
silami v javnem mediju in družbi<br />
na splošno ter slikanju družbe v črno-<br />
-belih barvah. U<strong>pa</strong>jmo, da posledice ne<br />
bodo preveč negativne, ter glejmo svet<br />
v več barvah in vsaj skušajmo razumeti<br />
del njegove kompleksnosti. Potem<br />
bomo morda ugotovili, da je svet več<br />
kot le črn in bel. Pomaga tudi, če ne nasedate<br />
izjavam vzetim iz konteksta. <br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023
26<br />
DRUŽBA<br />
ZVJEZDAN<br />
RADONJIĆ<br />
Pravilni nacionalizem<br />
Kolumna<br />
Pojem pravilnega nacionalizma se v sociologiji pojavlja šele krajši čas. Označuje<br />
povezavo med nacionalizmom in ekonomijo, saj kaže na dejstvo, da nacionalizem<br />
brez podpore gospodarstva ne more učinkovati.<br />
Skovanka, besedna zveza, je torej<br />
najnovejšega datuma. Nastala<br />
je na obrobju gospodarskega<br />
nacionalizma, ki postavlja<br />
enačaj med nacionalizmom in močjo<br />
ekonomije. Nacionalizem brez močne,<br />
dovolj zajetne ekonomije v podpori<br />
ne more uspevati; nacionalne ideje se<br />
primerno ojačajo le pod pogojem ekonomskega<br />
ozadja. Tako je angleški nacionalizem<br />
nekaj povsem drugega od<br />
nacionalizma bele manjšine v Rodeziji,<br />
odkar slednje več ne podpirajo bogata<br />
rudninska ozadja. Nacionalna država<br />
ni močna, kolikor so močne besede in<br />
kulturološko ozadje – močna je, kolikor<br />
so močne ekonomske silnice.<br />
MAJHNE DRŽAVE<br />
Za majhne države, kot je Slovenija, so<br />
moč, neodvisnost, razpršenost in ostale<br />
lastnosti ekonomije in resursov<br />
ključne. Nažiranje ekonomskih tokov<br />
v obliki prilaščanja dobrin izrojeno bogatih<br />
slojev, ki se potem ne vračajo v<br />
ekonomijo, transfer presežkov v tujino,<br />
zmanjšanje konkurenčnosti in osiromašenje<br />
potrošniških slojev so nekatere<br />
izmed ključnih težav gospodarstva,<br />
ki krušijo nacionalno težo. Dejstvo, da<br />
je iz domovine v povojnem času izginilo<br />
več deset milijard evrov (do točnih številk<br />
ni mogoče priti, kajti vhodni podatki<br />
niso dostopni), je enako dejstvu, da je<br />
izginilo sorazmerno enako nacionalne<br />
moči. Misleci, kultura in drugi resursi<br />
terciarnega ali kvartarnega področja za<br />
moč nacionalne države namreč ne pomenijo<br />
veliko.<br />
Relacija med koncentriranimi in<br />
razpršenimi dobrinami je za majhne<br />
države celo pomembnejša od relacije<br />
v velikih državah. Struktura kapitala<br />
mora vsebovati široka območja koncentriranosti,<br />
poenotenega vodenja, ki<br />
ima v mislih ne le kapitalske donose in<br />
lastniške dividende, temveč vključenost<br />
v celoto imetja države. Primeroma<br />
bo država, ki ima bogata najdišča litija,<br />
če si želi dobro, oblikovala široko <strong>pa</strong>leto<br />
okoli te kovine razvite predelovalne industrije<br />
(akumulatorji, baterije, informacijski<br />
sektor, avio- in avtoindustrija),<br />
sicer bo litij zapuščal državo v obliki<br />
Bodimo manj zagledani v čisto ideologijo<br />
in bolj v čisti kapital, da bomo pravilno<br />
nacionalno usmerjeni.<br />
DEPOSITPHOTOS<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023
DRUŽBA<br />
27<br />
nižjih stadijev obdelave, torej nižjih<br />
stopenj dodanih vrednosti.<br />
Relacija med proizvedenim in obdavčenim<br />
je ravno tako enormnega<br />
pomena. Manjša količina nacionalne<br />
proizvodnje, odtekajoče v državni<br />
a<strong>pa</strong>rat, in neproduktivne dejavnosti ter<br />
ostale nefunkcionalne, neproduktivne<br />
resurse krepi gospodarstvo in s tem<br />
nacionalno moč naroda. Če je procent<br />
obdavčenja gospodarstva povprečno<br />
denimo 35 %, in ne 55 %, bo za teh<br />
20 % močnejša nacionalna ideologija.<br />
Boj za moč države se ne izraža skozi<br />
militantna napihovanja mišic, politične<br />
hrupe, zasedanja nebistvenih položajev<br />
v mednarodnih telesih, jalove troblje<br />
precejanj starodavnosti, temveč skozi<br />
ustrezno strukturo davkov, stabilnost<br />
proračuna, uravnoteženost plačilnih<br />
bilanc, fiskalno jasnost.<br />
DAVKI<br />
Odiranje kože brez anestezije gospodarstvu<br />
in posameznikom, vlaganje v<br />
razbohoteno birokracijo, neproduktivne<br />
športne in sorodne spomeniške artefakte<br />
in v mrtvo meso slabi nacionalno<br />
idejo natanko v razliki med optimalno<br />
odmero davkov in dejanskimi davki.<br />
Danska ni močna kar tako, močna je,<br />
ker plačuje nizke davke, primerljive s<br />
stopnjo razvitosti. Bolgarija ni nerazvita<br />
kar tako, nerazvita je, ker plačuje<br />
visoke davke, ki poniknejo v neučinkovito<br />
administracijo. Draga država je<br />
neučinkovita, prisesana na čedalje višjo<br />
javno porabo. Dejstvo, da je Slovenija<br />
znotraj Evrope med bolj obdavčenimi,<br />
je za varnost naroda bistveno večjega<br />
(negativnega) pomena od obiskov<br />
Kijeva in nabijanja v vojaške troblje.<br />
Država, ki ji uhajajo desetine milijard<br />
v tujino, sama <strong>pa</strong> se ukvarja z irelevantnim,<br />
je preprosto brez notranje nacionalne<br />
vsebine in se ponuja kot naslednji<br />
prigrizek na geopolitični požrtiji.<br />
Enakega pomena od pravilne koncentracije<br />
kapitala in nizke obdavčitve<br />
kot faktorjev pravilne usmerjenosti<br />
resursov je slabitev vzporednih centrov<br />
odločanja s prestavitvijo kapitala<br />
v neregularne, nezakonite tokove. Dokler<br />
v državi javne razpise oblikujejo<br />
dobavitelji opreme, zdravstvene in<br />
energetske tokove <strong>pa</strong> regulirajo podzemni<br />
odiralci, ki potem prehajajo v<br />
regularne vodstvene strukture, je država<br />
v stanju nacionalistične oslabelosti.<br />
Omejitev obolelega podtalnega<br />
nenadzorovanega kapitala je omembe<br />
vreden signal potence nacionalne zamisli.<br />
Jakost sil nacionalne potentnosti<br />
ni ekvivalent moči glasilk voditeljev,<br />
temveč nadzora nad kapitalskimi<br />
tokovi. To seveda ne pomeni, da mora<br />
država upravljati kapital, vsekakor <strong>pa</strong><br />
pomeni, da mora neizprosno nadzirati<br />
potek kapitalskih tokov.<br />
BOLJ IN MANJ RAZVITI<br />
Evidentiranje in nadzor nad ključnimi<br />
kapitalskimi sferami je torej tisto, kar<br />
loči razvite države od manj razvitih.<br />
Dokler Ne<strong>pa</strong>l, Venezuela, Bolgarija,<br />
Irak ... ne zajezijo teh deročih strug in<br />
voda ter dokler se milijarde prelivajo<br />
čez obrambne nasipe, bo nacionalistična<br />
moč narodov oslabljena. Gledanje<br />
stran od problema problem zgolj poglobi,<br />
ekonomsko nesuveren habitat sodi<br />
med plemenske skupnosti, med od<strong>pa</strong>d<br />
pod mizo sodobnega razvoja.<br />
Bodimo manj zagledani v čisto ideologijo<br />
in bolj v čisti kapital, da bomo<br />
pravilno nacionalno usmerjeni. <br />
O izvoru<br />
Vašega priimka<br />
V našem družinskem podjetju, ki izdeluje<br />
družinska drevesa, lahko naročite tudi<br />
analizo svojega priimka. Na treh straneh<br />
opišemo, kdaj in kako je nastal posamezen<br />
priimek. Razložimo tudi, kaj priimek pomeni.<br />
Opišemo, kje živijo ljudje s tem priimkom<br />
in omenimo slavne osebnosti, ki nosijo ta<br />
priimek. Priimek nam lahko veliko pove tudi<br />
o prednikih, ki jih v starih dokumentih sploh<br />
ne bomo našli. Razlaga o izvoru priimka je<br />
natisnjena na barvnem <strong>pa</strong>pirju in vložena v<br />
mapo iz rdečega usnja. Lahko je izvirno in<br />
edinstveno (unikatno) darilo za rojstni dan,<br />
obletnice, abrahama, poroko...<br />
NAROČILA IN INFORMACIJE:<br />
info@tinomamic.eu, tel. 031-646-870<br />
www.tinomamic.eu<br />
Cena:<br />
SAMO<br />
249 €
28<br />
IN MEMORIAM<br />
VEČNI FUREŠT,<br />
zamaknjen v Istro<br />
Mladega učitelja Marjana Tomšiča je ob njegovem<br />
prihodu v Istro najbolj pritegnila od sveta odrinjena,<br />
starinska, kmečka Istra. Ta je v svojem skrivnostnem in<br />
samozadostnem bivanju, v zaledju mest, skozi stoletja<br />
trdovratno kljubovala vsem viharjem in ohranjala svoje<br />
slovenske korenine in sredozemsko samobitnost. Čeprav<br />
priseljenec, v narečju furešt, je Tomšič postal sinonim za<br />
istrsko slovensko književnost.<br />
Marjan Tomšič<br />
(7. avgust 1939–12. julij 2023)<br />
Kulturno društvo Šavrini in anka Šavrinke Gračišče<br />
MILAN GREGORIČ<br />
TINO MAMIĆ<br />
/DOMOVINA<br />
Priljubljeni pisatelj Marjan Tomšič (1939-<br />
2023) se je rodil v Račah pri Mariboru.<br />
Njegovi predniki po očetovi strani so<br />
prišli na Štajersko iz Brkinov. V Ljubljani<br />
je študiral slavistiko in kot učitelj slovenščine je<br />
leta 1967 prišel v Marezige, vasico nad Koprom.<br />
Tako se je znašel v Slovenski Istri, ki je dala njegovemu<br />
ustvarjalnemu delu neizbrisen pečat.<br />
Tedaj se je namreč rodil njegov bogati istrski<br />
opus. Tomšič je postal sinonim za slovensko<br />
književnost v Istri. Podobno kot sta to tudi njegova<br />
sodobnika: Fulvio Tomizza in Milan Rakovac;<br />
prvi za italijansko, drugi za hrvaško istrsko<br />
književnost. S svojimi romani in črticami je pripomogel,<br />
da si je Slovenska Istra, od vedno zapostavljena<br />
in poniževana, utrdila svoj prostor<br />
tudi na slovenskem književnem Parnasu.<br />
Tomšičev istrski književni opus se je začel z<br />
zbirko novel Olive in sol (1983). V tej knjigi so bile<br />
objavljene nenavadne zgodbe z istrskega podeželja.<br />
Sledila je romansirana pripoved Šavrinke<br />
(1985). To je zgodba o dobrih in poštenih ljudeh,<br />
o istrskih ženah, Šavrinkah. Dan za dnem, teden<br />
za tednom, leto za letom in iz roda v rod so s plenjerjem<br />
na glavi ob osličku pešačile po notranjosti<br />
Istre, nato <strong>pa</strong> nabrana jajca tovorile v Trst.<br />
Tam so nakupile, kar so Istrani potrebovali, in<br />
se znova podale na dolgo, mučno pot nazaj v<br />
svojo vas. In potem spet daleč v hrvaško Istro.<br />
Tako so jajčarice bile na poti ves teden, od nede-<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023
IN MEMORIAM<br />
29<br />
samoohranitvenim nagonom in tudi<br />
z božjim dihom. Takšna, kakor jo je<br />
ustvarilo trdo življenje, je znala kljubovati<br />
vsem življenjskim izzivom. Tudi<br />
v najtežjih preizkušnjah, celo v povojnemu<br />
zaporu, je ohranila svoje človeško<br />
dostojanstvo. Romanu so sledili še<br />
zbirka novel Vruja, ljubezenski roman<br />
Ognjeni žar ter avtorizirane istrske<br />
pravljice Glavo gor, uha dol.<br />
Tomšič je s svojim pisateljskim in<br />
mentorskim delom nehote in popolnoma<br />
spontano spodbudil in soustvaril<br />
kulturni preporod, ki ga je doživela<br />
Slovenska Istra, predvsem njeno podeželje.<br />
K temu je veliko pripomoglo<br />
vnovično odkritje pesniške zakladnice<br />
duhovnika Alojza Kocjančiča. Njegova<br />
»od mrtvih vstala« poezija je sprožila<br />
pravo kulturno in narodnobuditeljsko<br />
gibanje, ki še kar traja na najrazličnejših<br />
področjih istrskega življenja. Bil je<br />
tudi mentor mladim istrskim književnikom<br />
in spodbujevalec zbiranja ljudskih<br />
pesmi in proze. Zbirka Noč je moja,<br />
dan je tvoj je ena najbolj branih knjig v<br />
Slovenski Istri.<br />
Tomšič je prejemnik številnih nagrad:<br />
prva nagrada za roman Šavrinke<br />
na anonimnem natečaju Kmečkega glasa,<br />
nagrada Prešernovega sklada za deli<br />
Oštrigeca in Kažuni. Tu je še nagrada<br />
Alojza Kocjančiča za enkraten in nenadomestljiv<br />
prispevek pri odkrivanju,<br />
oblikovanju in ohranjanju kulturne<br />
identitete Slovenske Istre.<br />
Marjan Tomšič in Milan Gregorič na enem od<br />
mnogih skupnih literarnih večerov.<br />
lje do nedelje. Z lirami, liricami, s tem<br />
skromnim zaslužkom so držale pokonci<br />
vse štiri vogale istrske hiše.<br />
Po kratkem umiku v avtobiografsko<br />
pisanje se je Tomšič znova posvetil Istri,<br />
in sicer z odlično zbirko novel Kažuni<br />
(1988). Sledila je romansirana pripoved<br />
Oštrigeca (1991), ki opeva mistični svet<br />
Istre skozi videnja in doživetja glavnega<br />
junaka Boškina in drugih Istranov.<br />
Nato izide leta 1993 roman Zrno<br />
od frmentona. To delo je mogočen<br />
spomenik nevsakdanjemu liku, večno<br />
potujoči istrski ženi, ki je obdarjena<br />
z naravno inteligenco, prvinskim<br />
INTERVJU<br />
»VEDNO BOM<br />
UNI FUREŠT«<br />
Leta 1996 sem za dnevnik Slovenec<br />
pripravil intervju z naslovom »Vedno<br />
bom uni furešt«. Na tem mestu ponovno<br />
objavljamo nekaj delov pogovora.<br />
Je bilo naključje ali kak poseben<br />
notranji vzgib, da si zapustil rodno<br />
Štajersko in prišel v Istro?<br />
»Bilo je golo naključje. Iz Strumice,<br />
iz kasarne na meji med Makedonijo in<br />
Grčijo, kjer sem bil pri vojakih, sem poslal<br />
14 prošenj za delovno mesto slavista.<br />
Ker takrat še nisem imel diplome, sem<br />
dobil le dva pozitivna odgovora. Videm<br />
ob Ščavnici in Marezige v Istri. Z ženo<br />
sva se odločila za morje. Marezige sem<br />
takoj vzljubil. Tu je bilo toliko sonca in<br />
svetlobe, da sem bil takoj očaran. Morda<br />
je bilo vmes še kaj drugega. Morda to,<br />
da sem Istro vzljubil že kot osemnajstletnik;<br />
takoj, prvi hip, ko sem se je dotaknil<br />
s pogledom in jo začutil s srcem.«<br />
Kaj te je najbolj prevzelo, ko si se<br />
srečal s tem, novim, starinskim in<br />
skrivnostnim svetom?<br />
»Prav ta skrivnostnost. Zame je bilo vse,<br />
kar sem slišal, vse, o čemer so mi pripovedovali<br />
otroci, njihovi starši ali <strong>pa</strong> gostje<br />
v „oštariji“, nenavadno in čudno. To<br />
<strong>pa</strong>, kar se me je najgloblje dotaknilo, je<br />
bila slutnja in pozneje živo čutenje nekega<br />
starega, prastarega sveta. Zdel se<br />
mi je znan in imel sem občutek, da sem<br />
vse to že nekje slišal, ne slišal, doživljal.<br />
Moje otroštvo je minevalo v veliki bedi<br />
in stiski. Ponižanje, zapuščenost, odrinjenost,<br />
izkoriščanje in vsake vrste<br />
trpljenje mi je bilo blizu, zato je takoj<br />
nastalo med mano in istrskimi vasmi<br />
ter Istrani notranje sozvočje. Začutil<br />
sem jih blizu, v sebi. Na nek način so<br />
mi bili podobni, posebno v doživljanju<br />
trpnih stanj, krivic. Njihove muke sem<br />
čutil kot svoje in kar zagorel sem v odporu<br />
in uporu. Videl sem jih stisnjene,<br />
pod škrlo stlačene, porinjene v ponižujoč<br />
položaj. Stoletja neprestanega<br />
izkoriščanja in prisiljevanja v položaj<br />
manjvrednih, ničvrednih in neumnih<br />
jih je zvilo v nekaj, kar po svojem bistvu<br />
sploh niso bili.«<br />
Nagrada Alojza Kocjančiča je<br />
nastala na tvojo pobudo. Odrekel<br />
si se uradni počastitvi, ki ti jo je<br />
ob prejemu nagrade Prešernovega<br />
sklada pripravljal takratni<br />
obalni izvršni svet. Predlagal<br />
si, naj sredstva, namenjena za<br />
sprejem, prelijejo v poseben sklad,<br />
iz katerega bi nagrajevali istrske<br />
ustvarjalce. Kdaj si odkril in kako<br />
si začutil duhovnika in pesnika<br />
Alojza Kocjančiča, istrskega<br />
Gregorčiča in začetnika slovenske<br />
istrske književnosti?<br />
»Če se ne motim, sem prvič slišal<br />
Kocjančičeve pesmi v Kubedu na<br />
predstavitvi umetniških fotografij velikega<br />
mojstra in ljubitelja Istre Jožeta<br />
Kološe. Tu naj mimogrede omenim, da<br />
prišleki nismo odkrivali Istre najprej v<br />
besedi, temveč s fotografijo. V mojem<br />
spominu je nepozabna Kološeva razsta-<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023
30 IN MEMORIAM<br />
va istrskih bekačev. Pobliže <strong>pa</strong> sem se<br />
seznanil s Kocjančičem pri Mariji Franca<br />
v Gračišču. Nikoli ne bom pozabil, s<br />
kakšno svetostjo in pomenljivostjo mi je<br />
Marija pokazala njegovo pesniško zbirko<br />
Šavrinske pesmi. Posodila mi jih je,<br />
vendar z velikim strahom in ob mojem<br />
trdnem zagotovilu, da knjižice ne bom<br />
nesel iz hiše (takrat sem živel pri njej<br />
kot učitelj). Pesmi so bile zame veliko<br />
odkritje, in potem sem seveda želel čim<br />
prej spoznati avtorja. V njegovih stvaritvah<br />
sem jasno začutil istega duha, ki<br />
je napolnjeval dušo in srce Gregorčiču<br />
in ki je bival tudi v Cankarju. Ganila me<br />
je izredna pesniška subtilnost in globok<br />
čut za krivice. Seveda je Kocjančič kot<br />
pesnik še marsikaj drugega. Predvsem<br />
je neprekosljiv v ljubezni do istrske<br />
zemlje in njenih ljudi.<br />
Že iz pesmi, pozneje <strong>pa</strong> iz živega stika<br />
z njim, sem spoznal njegovo izredno<br />
skromnost, že kar ponižnost. In razkrile<br />
so se mi mnoge krivice, ki so se mu dogajale.<br />
Predvsem tiste, ki so bile v zvezi<br />
z njegovo poezijo. Šavrinskih pesmi<br />
nekateri niso hoteli ne videti, ne slišati.<br />
In to prav tisti, ki bi morali imeti za to<br />
še poseben čut in odgovornost. Kakšna<br />
slepota! Iz teh in drugih razlogov sem<br />
se odločil, da se z vso močjo borim zanj,<br />
predvsem za priznanje njegove poezije<br />
in proze. Uspeli smo in Kocjančič se je<br />
dvignil iz pozabe. Ko so ga Istrani znova<br />
spoznavali in sprejeli (pesniška zbirka<br />
Brumbole, Založba LIPA, 1988), so se<br />
začeli dogajati čudeži.«<br />
Pokojna ljudska pisateljica Marija<br />
Franca, ena od najbolj klenih in<br />
pristnih Šavrink, te je s svojo<br />
zgodbo in človeških likom navdihnila<br />
za tvoja najboljša istrska dela.<br />
Sama <strong>pa</strong> je, pod tvojim mentorstvom<br />
in z objavami svojih knjig<br />
Šavrinske zgodbe, tudi stopila na<br />
Parnas. Kaj ti je kot umetniku<br />
pomenilo srečanje z njo in v<br />
kakšni meri je bilo usodno za<br />
tvoj istrski opus?<br />
»To sem že večkrat povedal; če ne bi<br />
srečal Marije Franca, ne bi napisal niti<br />
ene istrske zgodbe. In mislim, da tudi<br />
Marija ne bi napisala in objavila svojih<br />
treh knjig. Dušan Jakomin, duhovnik<br />
iz Škednja, je pri njenem grobu rekel:<br />
„Hvala Bogu, da sta se srečali dve sorodni<br />
duši!“ Za njim lahko hvaležno ponovim<br />
iste besede.«<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023<br />
Živimo ob meji in tu neposredno<br />
čutimo utrip življenja z druge<br />
strani. Z raz<strong>pa</strong>dom Jugoslavije<br />
so zapihali sem čez precej hladni<br />
in zlobni vetrovi. Z nenavadno<br />
velikodušnim priznavanjem pokojnin,<br />
z neprijaznim in od države<br />
podprtim in ponekod kar sovražnim<br />
prodorom italijanskih javnih<br />
občil v naš prostor, s pritlehnim in<br />
prozornim kupovanjem duš prek<br />
zakona Boniver in dvojnih državljanstev<br />
idr. smo bili izpostavljeni<br />
prav podtalnemu nasilju. Kako si<br />
se sam počutil ob tem in kako se je<br />
po tvoji presoji obnašal ta prostor<br />
v tem kritičnem trenutku?<br />
»Nekaj let pred tem so mi prihajala<br />
prekognitivna sporočila. Bila so kratka,<br />
jasna in zaskrbljiva. Eno od teh je bilo:<br />
izdana sta zakon in zakrament. Prepričan<br />
sem, da se brez izdajstev temeljnih<br />
interesov mlade države kaj takega ne bi<br />
moglo dogajati. Čudil sem se in o tem<br />
tudi javno pisal. Takrat so me nekateri<br />
debelo gledali, sploh niso razumeli za<br />
kaj gre. Ali <strong>pa</strong> niso hoteli vedeti. Delali<br />
so se slepe in gluhe. Na žalost <strong>pa</strong> se je ta<br />
prostor, predvsem mestni, obnašal in se<br />
še obnaša prav nič slovensko in skoraj<br />
nič državotvorno.«<br />
Že velikokrat smo skušali ponuditi<br />
roko sprave tudi tistemu italijansko<br />
govorečemu delu Trsta, ki<br />
nas ne mara. V enem izmed njihovih<br />
okolij nam je celo uspelo<br />
predstaviti tvoja dela. Tu so bila<br />
sprejeta, na naše veliko presenečenje,<br />
človeško toplo in naklonjeno.<br />
Pro<strong>pa</strong>dlo <strong>pa</strong> nam je nešteto<br />
poskusov, da bi vsaj enkrat prodrli<br />
z enim samim intervjujem s teboj,<br />
na primer v tržaški dnevnik Il<br />
Piccolo, ki se nam je pred leti ob<br />
subvencioniranem vdoru v Istro<br />
tako bahavo ponujal kot most<br />
prijateljstva in dejavnik sožitja.<br />
Vanj nismo uspeli podreti niti<br />
potem, ko smo velikodušno odprli<br />
naš tisk (predvsem Primorske<br />
novice in Primorska srečanja)<br />
številnim tržaškim osebnostim,<br />
celo tistim s političnega brega, ki<br />
nam ni naklonjen. Čemu pripisuješ<br />
to zadržanost ti s svojo pisateljsko<br />
rahločutnostjo? Ali misliš, da<br />
bomo lahko sploh kdaj zaživeli<br />
normalno, sproščeno in človeka<br />
dostojno medsosedsko življenje?<br />
»Vidiš, Italijani kar naprej dokazujejo,<br />
da so politično zrel in še kako državotvoren<br />
narod. Vedo, kaj delajo in so<br />
jim cilji in nameni jasni ... Glede intervjuja<br />
<strong>pa</strong> sem tudi sam kriv. Ne bi smel<br />
trmasto vztrajati pri pravi dvojezičnosti.<br />
Nekoč sem namreč v radijskem<br />
intervjuju izjavil, da se bom šel italijanščine<br />
učit k prvošolčkom takrat, ko<br />
se bodo tržaški Italijani, njihovi otroci<br />
namreč, učili slovenščine v mali šoli,<br />
gimnaziji in tako naprej .... Nekoč sem<br />
ves obu<strong>pa</strong>n in pod pritiskom krivde ter<br />
očitkov, da še vedno ne obvladam italijanščine,<br />
v sanjah spraševal Boga, kateri<br />
jezik govori on. Glas, ki je prihajal<br />
iz močne svetlobe, mi je rekel, da nobenega<br />
od meni znanih jezikov. Čudil sem<br />
se, <strong>pa</strong> mi je pojasnil: “Moj jezik je jezik<br />
ljubezni.“ Verujem, da ta jezik govorijo<br />
mnogi Italijani in da se vedno bolj širi.<br />
Torej vendarle obstaja u<strong>pa</strong>nje ...«<br />
V tvojih delih prevladuje lik istrske<br />
žene, te nekdaj nenadomestljive<br />
kariatide istrskega doma. Bomo<br />
kdaj dočakali tudi literarno obdelavo<br />
pohlevnega, zemlji in domu<br />
predanega Istrana, iz katerega <strong>pa</strong><br />
je po dvajsetletni fašistični tiraniji<br />
nepričakovano vzkipela takšna<br />
božja jeza in tak upor, da je ob tem<br />
sam začuden onemel?<br />
»Če je to Božja volja, se bo zgodilo.<br />
Premik mora nastati v globinah. Vse<br />
moje pomembne knjige so najprej nastale<br />
v oceanu nezavednega. Tam so<br />
bile najprej napisane. Potem so se le<br />
prelile v luč zavesti.«
Komentar<br />
BOJAN POŽAR,<br />
POŽAREPORT.SI<br />
TWITTER<br />
@MZEZ_RS<br />
POŽAREPORT<br />
Pa so ga vendarle<br />
odstranili: SPOPAD<br />
Slovencev pod vrhom OZN<br />
Prav neverjetno, kako so se na ministrstvu za zunanje zadeve potrudili odstraniti<br />
veleposlanika Malovrha, ki je celo prejšnje leto garal za kandidaturo,<br />
da bi to pozicijo lahko dobil – Žbogar.<br />
31<br />
Palača OZN, 6. junija, New York:<br />
ob razglasitvi rezultatov tajnega<br />
glasovanja za mesto<br />
nove nestalne članice varnostnega<br />
sveta, ko je bila Slovenija izvoljena<br />
v prvem krogu, Tanja Fajon (52) v<br />
tisti svoji rdeči obleki od veselja skoči v<br />
zrak in zmagoslavno dvigne roke, slavje<br />
po nogometno. Potem da roko vodji<br />
stalne slovenske misije v Združenih<br />
narodih, veleposlaniku Boštjanu Malovrhu<br />
(50), ki velja za enega od najbolj<br />
zaslužnih za ta naš diplomatski uspeh.<br />
Nato ga še, kot priučena bruseljska političarka,<br />
objame, pri čemer je veleposlaniku,<br />
tako je vsaj videti na posnetku,<br />
kot dolgoletnemu kariernemu diplomatu<br />
kar malce nerodno. Samuel Žbogar<br />
(61), državni sekretar ministrstva za<br />
zunanje zadeve (in nekdanji slovenski<br />
zunanji minister, med vlado Boruta<br />
Pahorja (59), takrat je Fajonova postala<br />
evropska poslanka), ki sedi na drugi<br />
strani, čestita sosednji kolegici.<br />
Toda že takrat se je, verjetno, predvidevamo,<br />
začela spletka, kako bo<br />
Žbogar unovčil ta slovenski diplomatski<br />
uspeh. Beri: tipičen spo<strong>pa</strong>d Slovencev<br />
pod vrhom OZN.<br />
Zdaj se je res zgodilo to, kar smo<br />
nekateri že pred časom, v ožjih krogih,<br />
tudi napovedali: Golobova vlada je<br />
elegantno »odstranila« Malovrha, na<br />
čelo posebne misije za članstvo v varnostnem<br />
svetu <strong>pa</strong> imenovala – Žbogarja.<br />
Ki bo zdaj tudi stalni predstavnik<br />
Slovenije v varnostnem svetu, kar bi<br />
lahko postal Malovrh, ki sicer ostaja<br />
slovenski veleposlanik v OZN. Žbogar<br />
<strong>pa</strong> bo »nadveleposlanik«.<br />
Eden od naših virov ob tem navaja<br />
takole: prav neverjetno, kako so se na<br />
ministrstvu za zunanje zadeve potrudili<br />
odstraniti veleposlanika Malovrha,<br />
ki je celo prejšnje leto garal za kandidaturo,<br />
da bi lahko Žbogar dobil to pozicijo.<br />
In to po tem, ko je bil Samo (Samuel)<br />
še marca lani (2022!) proti slovenski<br />
kandidaturi za varnostni svet, saj je<br />
trdil, da Slovenija ne sme iti v to, zdaj<br />
bo <strong>pa</strong> vodja posebne misije. Pobral bo<br />
smetano, ki ni rezultat njegovega dela.<br />
Ker <strong>pa</strong>č Žbogar dejansko vodi zunanje<br />
ministrstvo, ne Tanja Fajon ... <br />
Spredaj z leve: Tanja Fajon (52), Boštjan Malovrh (50) in Samuel Žbogar (61)<br />
v trenutku, ko je Slovenija postala nestalna članica varnostnega sveta OZN.<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023
32 AKTUALNO<br />
ROK FRELIH<br />
Komentar<br />
Levica, koliko medicinskih<br />
sester bi lahko plačali<br />
namesto dveh oklepnih<br />
bataljonov za NATO<br />
Golobova vlada bo izvedla največji orožarski posel v zgodovini Slovenije. Tako se vsaj<br />
zdi, saj naj bi glede na obljube v naslednjih treh letih za namen obrambe porabili kar<br />
milijardo evrov in pol. Po besedah vlade bodo predvidene dobave okrepile našo varnost.<br />
A obstaja velika verjetnost, da gre pri vseh načrtih in obljubah bolj ali manj za pesek v<br />
oči. Klasično zavajanje, torej, kakršnega smo od vladajoče garniture že vajeni.<br />
Velik del slednje je vojski očitno<br />
nenaklonjen ali <strong>pa</strong> je do nje<br />
celo odkrito sovražen. Predvsem<br />
Levica, ki v svoji ideološki<br />
zaslepljenosti živi v svojem sanjskem<br />
svetu in skozi rdeča očala Marxove iluzije<br />
ni zmožna doumeti sodobne varnostne<br />
<strong>pa</strong>radigme. Spomnimo se, kako je<br />
sku<strong>pa</strong>j z bratskimi »ponosnimi nasledniki«<br />
iz SD-ja za vsako ceno, tudi z lažmi<br />
in zavajanji, rušila nabavo najsodobnejših<br />
oklepnikov, kar jih je moč dobiti, v<br />
času ministrovanja Mateja Tonina (40).<br />
Sedaj naj bi nabavili dvakrat več<br />
oklepnikov in še mnogo več ostale<br />
opreme, »imperialistični« zvezi NATO<br />
<strong>pa</strong> naj bi prispevali dva bataljona namesto<br />
enega. Pa so tako v Levici kot<br />
pri SD-ju tiho; mogoče kakšna izjavica<br />
sem in tja, da to ni ravno OK, sicer <strong>pa</strong><br />
gledajo stran. Nobenih referendumov,<br />
nobenega zlivanja žolča in govorjenja,<br />
kako naši vojaki »pobijajo lokalno prebivalstvo«,<br />
nobenih zavajanj, češ, koliko<br />
medicinskih sester bi lahko za ta<br />
denar dobro plačali ali koliko stanovanj<br />
in domov za ostarele bi lahko zgradili.<br />
Pa tudi nobenih laži o domnevnih »tankih«,<br />
ki naj bi jih dobili, kar naj bi bilo po<br />
njihovem strašno grdo, čeprav razmere<br />
v svetu kažejo, da bi jih potrebovali.<br />
TRK Z REALNOSTJO<br />
Kje je sedaj konsistenca in zavezanost<br />
volilni bazi skrajne levice? Seveda, če<br />
so kupovali ne-naši za 700 milijonov, se<br />
tega ne sme, če <strong>pa</strong> kupujejo naši za milijardo<br />
in pol, <strong>pa</strong> se to lahko. Sicer je pri<br />
omenjenih zavajanjih šlo za mešanje jabolk<br />
in hrušk. Realnost ni takšna, da bi<br />
po komunistično kar tako arbitrarno jemali<br />
nekje in dajali drugam. Deli javnega<br />
sistema, ki ga mora zagotavljati država,<br />
so prepleteni in, če povzamem, brez<br />
zagotovljene varnosti nam tudi tista<br />
imaginarna stanovanja nič ne koristijo.<br />
Se je skrajna levica soočila z realnostjo?<br />
Verjetno ne. Prej bi rekel, da je pomirjena<br />
predvsem zato, ker do napove-<br />
Kje sta sedaj konsistenca<br />
in zavezanost volilni bazi<br />
skrajne levice? Seveda, če<br />
so kupovali ne-naši za 700<br />
milijonov, se tega ne sme, če<br />
<strong>pa</strong> kupujejo naši za milijardo<br />
in pol, <strong>pa</strong> se to lahko.<br />
Tako so novembra 2020 Socialni demokrati Slovence pozivali na referendum<br />
proti nakupu »tankov« za 750 milijonov evrov. Zdaj so sami pritrdili<br />
načrtu naku<strong>pa</strong> »tankov« za kar dvakrat toliko, milijardo evrov in pol.<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023
AKTUALNO<br />
33<br />
SHUTTERSTOCK<br />
danih dobav v zadanem obsegu skoraj<br />
zagotovo ne bo prišlo ali <strong>pa</strong> del sredstev<br />
nikoli ne bo služil namenu. Pojdimo po<br />
vrsti: Na najbolj perečem področju, glede<br />
oklepnikov, je bila Toninova nabava<br />
preko OCCAR-ja trans<strong>pa</strong>rentna in do<br />
zadnjega vijaka smo vedeli, kaj bomo<br />
dobili. Pri novem projektu vlada Roberta<br />
Goloba (56) ribari v kalnem. Ne vemo<br />
niti kaj in s kakšno konfiguracijo naj<br />
bi dobili, vemo le, da bodo vozila manj<br />
učinkovita ob boxerjev, kar pomeni<br />
predvsem manjšo varnost za vojake in<br />
dolgoročno večje stroške zaradi zgodnejše<br />
potrebe po menjavi.<br />
ŠTEVILKE<br />
Naprej: V trenutnih proračunskih projekcijah<br />
se sliši milijarda in pol v treh<br />
letih precej noro. Za katerokoli področje,<br />
sploh <strong>pa</strong> za obrambo. Vlada v resnici<br />
niti sama ne ve, kako bi financirala<br />
svoje neštete social(istič)ne projekte,<br />
ki se jih loteva netrajnostno in finančno<br />
nevzdržno. Ukvarja se zgolj s tem,<br />
kako denar zapraviti, namesto s tem,<br />
kako ga poprej ustvariti. Najprej iz neznanja,<br />
posledično <strong>pa</strong> iz obu<strong>pa</strong> ustvarja<br />
nove bremenitve žepov posameznikov<br />
ter kapitala in, verjemite, posledično bo<br />
nabrala manj sredstev kot z nižanjem<br />
Vlada je ustavila projekt naku<strong>pa</strong> 45 bojnih kolesnih vozil (BKV) 8×8 boxer v<br />
vrednosti dobrih 412 milijonov evrov. Izhodiščna vrednost naku<strong>pa</strong> dodatnih<br />
106 bojnih vozil <strong>pa</strong> zdaj znaša kar 695 milijonov evrov.<br />
davkov in gospodarskim razcvetom. Z<br />
realnega vidika slovenskih financ so<br />
torej predvidene dobave v dobršnem<br />
delu neizvedljive in ne glede na to, koliko<br />
se vlada hvali, da je »prihranila« v<br />
primerjavi s Toninovimi projekti, je realizacija<br />
še vedno pod velikim vprašajem.<br />
Razen, seveda, če se bo vlada odpovedala<br />
financiranju svojih (potrebnih ali ne)<br />
projektov. A se ne bo.<br />
UPRAVLJANJE<br />
In nazadnje, kdo bo s temi sistemi<br />
upravljal? Glede na kadrovske trende<br />
SV bo velik del oklepnikov bodisi rjavel<br />
ali <strong>pa</strong> bomo ponovno plačevali kakšne<br />
kazni za odstop od naročila. Ali <strong>pa</strong> bo<br />
Golobovim uspel čudež in bodo množico<br />
sposobnih in motiviranih mladih<br />
ljudi navdušili za vojaški poklic, kdo ve.<br />
Pri napovedanih nabavah seveda ne gre<br />
le za oklepnike. Dobili naj bi tudi spodobno<br />
zračno obrambo, ki jo, kot kažejo<br />
izkušnje, nujno potrebujemo. Tudi helikopterski<br />
vozni <strong>pa</strong>rk je denimo potrebno<br />
posodobiti in na tem področju je<br />
treba najverjetnejšega kreatorja novih<br />
investicij Damirja Črnčeca (49) pohvaliti.<br />
Spomnimo se, da sta povečanje obrambnih<br />
izdatkov podprli tudi opozicijski<br />
SDS in NSi.<br />
Do tukaj vse lepo in prav, a okvirji<br />
celotne zgodbe so preveliki, da bi jo<br />
bilo možno stlačiti pod dežnik trenutne<br />
vladne koalicije. Človek dobi vtis, da<br />
smo spet potrdili kup nekih <strong>pa</strong>pirjev,<br />
katerih vsebina ne prenese realnosti. Le<br />
toliko, da bodo na Zahodu zadovoljni,<br />
češ, nekaj <strong>pa</strong> delajo ti Slovenci. Čeprav<br />
še sedaj ni jasno, s katerimi kadri naj bi<br />
se popolnjevala obljubljena bataljona,<br />
namenjena delovanju v Natu. Te zgodbe<br />
so »prelepe, da bi bile resnične«. Pesek<br />
v oči ne le domači javnosti, temveč<br />
tudi zavezništvu. Realno gledano, SV<br />
lahko od predvidenih investicij precej<br />
pridobi in za to se v največji meri lahko<br />
zahvalimo pritiskom zavezništva, in<br />
ne motivaciji domačih političnih liderjev<br />
in poznavalcev, kot so Golob, Marjan<br />
Šarec (45) in Luka Mesec (36). A kar<br />
bode v oči in je celo obsodbe vredno, je<br />
dejstvo, da so spremembe prej sprejetih<br />
smernic (OCCAR) politično motivirane,<br />
nadomestni načrti <strong>pa</strong> so v veliki meri<br />
neracionalni ali neizvedljivi. In zato vse<br />
tiho je bilo.<br />
<br />
KOMENTARJI BRALCEV<br />
Laž je nesmrtna duša skrajnih levičarjev,<br />
od Lenina, Stalina, Tita, Kučana do Goloba<br />
in Meseca. Kar drugim najbolj očitajo<br />
sami, v zavetju noči, najbolj počnejo. Če<br />
bi Levica imela vsak kanček polititične<br />
etike bi vlado nemudoma zapustila. Seveda<br />
tega ne bodo naredili saj so močno<br />
pri koritu. Namesto tega se gredo ideologijo<br />
in igrajo igro o skrajnem krilu, ki<br />
naj bi ga vodil Kordeš, ta je <strong>pa</strong> med vsemi<br />
v Levici najbolj podkupljiv.<br />
Obrambno ministrstvo trenutno vodijo<br />
kadri, ki so povsem podložni ameriškim<br />
demokratom in Sorosu v ozadju.<br />
Aleš<br />
Gre za klasično levičarsko zavajanje.<br />
Najprej bo veliko grmenja, potem <strong>pa</strong><br />
bodo nekaj iznašli, da se oboroževalni<br />
postopek ne bo mogel izvesti.<br />
Andrej Muren<br />
Gos<strong>pa</strong> Fajon, na kardiologa čakam že<br />
mesec dni več kot eno leto. Saj vem. Ste<br />
se samo hecali.<br />
Federmus<br />
Zelo dobičkonosno je, da si pri koritu,<br />
ko začne krožiti milijarda in pol davkoplačevalskega<br />
denarja.<br />
Jernej Hvastja<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023
34<br />
AKTUALNO<br />
ROK ČAKŠ<br />
FLICKR @VLADARS<br />
Robert Golob in<br />
40 INKVIZITORJEV<br />
Komentar<br />
»Gre za vzorčni primer, ko se je na enem mestu povezalo več kot 40 predstavnikov stroke,<br />
civilne družbe, ministrstev in drugih uradnih državnih institucij. S tem se je ustvarilo okolje,<br />
kjer se je dalo o tej zelo pomembni temi govoriti v spoštljivem dialogu in na demokratičen<br />
način ter iskati rešitve, kako preprečiti, da bi sovražni govor sploh nastajal, kako ga<br />
identificirati in kako kaznovati tiste, ki ne želijo nehati s širjenjem sovražnega govora.«<br />
– Robert Golob<br />
S<br />
temi besedami se je z »demokracijo«,<br />
ki jo je uvedel po prevzemu<br />
oblasti, minuli teden pohvalil<br />
predsednik vlade Robert<br />
Golob (56). »Več kot 40 ljudi se je spoštljivo<br />
in na demokratičen način pogovarjalo,<br />
kako kaznovati tiste, ki se tako ne<br />
pogovarjajo,« bi lahko strnili njegovo<br />
izjavo. Pred njim smo se <strong>pa</strong>č v tej državi<br />
pogovarjali na nedemokratičen in<br />
nespoštljiv način in to bo od zdaj kaznovano.<br />
To namreč ni demokracija, temveč<br />
fašizem, je elektrotrgovec presodil<br />
že pred časom. In fašizem je seveda treba<br />
sankcionirati. Strogo in neizprosno.<br />
KATOLIBANI<br />
V normalnih okoliščinah in v zreli demokratični<br />
državi bi takšno razmišljanje<br />
predsednika vlade lahko le pozdravili.<br />
Seveda, vsi smo proti sovražnemu<br />
govoru, še posebej močno <strong>pa</strong> proti fašizmu.<br />
Kristjani smo prvi v vrsti, ki bi<br />
nam iskren namen odprave sovražnega<br />
govora prizanesel z marsikatero zmerljivko.<br />
»Katolibani«, »krote s križem«,<br />
»pobožnjakarji«, »domoglupci«, »nazadnjaki«<br />
in podobne slabšalnice bi se iz<br />
javnega diskurza pometle na smetišče<br />
zgodovine. Boga nam ne bi več upodabljali<br />
kot podgane, <strong>pa</strong> tudi s Hudo jamo<br />
nam na nacionalni televiziji ne bi več<br />
grozili nekaznovano.<br />
A kaj, ko imajo premierjeva prizadevanja<br />
po identifikaciji sovražnega<br />
govora in kaznovanju tistih, ki ga ne želijo<br />
nehati širiti, eno veliko na<strong>pa</strong>ko. In<br />
to je, da enostavno niso iskrena. Pa tudi<br />
ne dobronamerna. Ker če bi vse to bila,<br />
sestava štiridesetih modrecev, ki se<br />
znajo »demokratično in spoštljivo« pogovarjati,<br />
ne bi vključevala le ideološko<br />
enako mislečih »predstavnikov stroke,<br />
civilne družbe« in ostalega. Ter ne bi izključevala<br />
vseh drugih, ki morda mislijo<br />
drugače in bi zato ogrozili »spoštljivo<br />
in demokratično iskanje rešitev« na način,<br />
kot si ta proces predstavljajo predsednik<br />
vlade in ljudje okoli njega.<br />
Pa s tem ne mislimo, da bi morala<br />
vključevati nestrpneže, ki po družabnih<br />
omrežjih stresajo primitivne žaljivke<br />
o »migrantskih posiljevalcih«, »komunajzerskih<br />
pokvarjencih«, »debeli privilegiranki<br />
Niki« in podobno. A iskren<br />
in dobronameren namen ne bi mogel<br />
zaobiti ljudi, kot so dr. Matej Avbelj (43),<br />
dr. Žiga Turk (61), dr. Matevž Tomšič<br />
(54) in drugi. Zame noben strateški svet<br />
za preprečevanje sovražnega govora, ki<br />
Golob (56) je Niko Kovač (30)<br />
posadil na svojo desnico.<br />
Zame noben strateški svet za<br />
preprečevanje sovražnega<br />
govora, ki v svojih vrstah<br />
nima Žige Turka, nima<br />
legitimnosti. Še posebej ne, če<br />
ga vzpostavi leva vlada.<br />
107 27. 7. 2023
AKTUALNO<br />
35<br />
Nika Kovač med čakanjem na besedo pred ministri.<br />
VERBALNI DELIKT<br />
Dejan Verčič je na Facebooku zapisal: »Tukaj smo:<br />
Strateški svet Vlade Republike Slovenije za preprečevanje<br />
sovražnega govora predlaga uvedbo verbalnega<br />
delikta (ki sicer nima nobene zveze s sovražnim<br />
govorom). Sledi predlog za uvedbo nravstvene<br />
policije, ki bo bdela nad povzročitelji ›vznemirjenja<br />
oziroma zgražanja v javnosti‹? Sam sem z objavo teh<br />
priporočil vznemirjen in se zgražam.«<br />
se ubada vlada. Denimo, iz strateškega<br />
sveta za prehrano so izključili medicinske<br />
strokovnjake, kmete in druge »mesoljubce«,<br />
ki bi tam delali samo zgago.<br />
Iz skupine za pripravo zakonodaje o<br />
zaščiti živali so ob kmetih odstranili še<br />
veterinarje – živali je <strong>pa</strong>č, bržkone po<br />
presoji prve ljubice v državi, pred enimi<br />
in drugimi potrebno zaščititi. In tako<br />
naprej po drugih področjih.<br />
v svojih vrstah nima Žige Turka, ki se je<br />
s to problematiko ukvarjal na evropski<br />
ravni, nima legitimnosti. Še posebej ne,<br />
če ga vzpostavi leva vlada.<br />
A kaj Žigo Turka, o vodotesnosti<br />
kriterijev pravovernosti pri selekciji<br />
priča, da so obšli celo dr. Dejana Verčiča,<br />
vrhunskega strokovnjaka, ki nikakor<br />
ne sodi na ideološko desnico. <strong>Zakaj</strong><br />
ni smel biti zraven, nam je lahko jasno<br />
te dni, ko opozarja na nevarnost vrnitve<br />
verbalnega delikta. Takšen človek bi<br />
v Golobovem in Nikinem (30) strateškem<br />
svetu zgolj kalil »spoštljiv dialog«<br />
in »demokratično iskanje rešitev«.<br />
VZNEMIRJANJE<br />
IN ZGRAŽANJE JAVNOSTI<br />
A izključevanje tistih, ki bi s svojimi<br />
stališči po nepotrebnem »vznemirjali<br />
in povzročali zgražanje v javnosti«,<br />
žal ni omejeno zgolj na strateški svet<br />
za preprečevanje sovražnega govora.<br />
Povedano drugače, ne gre za naključje<br />
ali anomalijo, temveč za vzorec ravnanja<br />
aktualnih oblastnikov. Podobno kot<br />
so sestavili ta svet, so pred tem denimo<br />
že tistega, ki vodi RTV Slovenija. Nove<br />
svetnike so, preko skrbno odbranih<br />
organizacij, izbrali tako kakovostno,<br />
da na sejah ni nobenega »nespoštljivega<br />
nestrinjanja«, kaj šele »sovražnega<br />
govora«, in so praktično vse odločitve<br />
sprejete soglasno, izjemoma morda z<br />
enim manjkajočim glasom. V tako demokratično<br />
spoštljivem okolju je veselje<br />
delati, se nedvomno nad seboj navdušuje<br />
premier Golob. On je <strong>pa</strong>č zatiranim<br />
novinarjem omogočil tovrstno »osvoboditev«.<br />
No, ali <strong>pa</strong> oni njemu, o tem bi<br />
se dalo razpravljati. Morda kdaj drugič.<br />
Kakorkoli, Golobovi kriteriji zagotavljanja<br />
»spoštljive demokracije« segajo<br />
tudi na druga področja, s katerimi<br />
Takšno prakso danes<br />
v Sloveniji imenujejo<br />
»demokracija«, na<br />
Wikipediji <strong>pa</strong> jo najdemo<br />
pod izrazom »inkvizicija«.<br />
Da, tovrstno »demokracijo« so po<br />
»fašizmu« izbrali slovenski volivci.<br />
Demokracijo, v kateri je iskanje rešitev<br />
za sobivanje v tej državi zau<strong>pa</strong>no<br />
»spoštljivemu dialogu« med pravovernimi,<br />
implementacijo v obliki »zatiranja<br />
krivovercev« <strong>pa</strong> nase prevzema<br />
oblast. Takšno prakso danes v Sloveniji<br />
imenujejo »demokracija«, na Wikipediji<br />
<strong>pa</strong> jo najdemo pod izrazom »inkvizicija«.<br />
Pojmom iz nekih drugih, »nazadnjaških«<br />
časov.<br />
<br />
107 27. 7. 2023
36<br />
PISMO IZ EGIPTA<br />
Danes v Kairu ni mogoče ne<br />
posedeti v sirski restavraciji,<br />
ne kupiti sirskega <strong>pa</strong>rfuma,<br />
ne se obleči v sirsko majico<br />
ali hlače ter ne se posladkati<br />
s sirskimi sladicami.<br />
Slavna trgovina sirskih slaščic Khoedier na<br />
ulici Talaat Harb.<br />
ANDRAŽ<br />
ŠEST<br />
Sirska KRI<br />
Vstopil je v hišo, nekoliko postal ... Ustavil ga je strah pred pričakovanjem najhujšega<br />
ter vonj po kovini. Na koncu je moral vstopiti. Odprl je vrata v salon za goste, kjer ga je<br />
pričakal prizor, ki ga še danes preganja v nočnih morah.<br />
Na divanu prerešetan oče, v<br />
sosednji sobi bratova družina.<br />
Družina! V dokaz in<br />
opomin je fotografiral Asadov<br />
zločin v u<strong>pa</strong>nju, da ga bo videl<br />
svet, in v spomin, ki ne sme zbledeti.<br />
Te fotografije mi je pokazal, medtem<br />
ko sva pila kavo pri Samiju, mojem<br />
najljubšem kavarnarju.<br />
SIRSKA TRAGEDIJA<br />
Sirska tragedija je bila brutalna. Asad,<br />
voditelj Sirije, je koordinate začasnih<br />
šol in bolnic uporabil za bombardiranje<br />
s fosfornimi in kasetnimi bombami<br />
ter s kemičnim orožjem. Asistirala mu<br />
je Rusija, koordinate <strong>pa</strong> so omogočili<br />
Združeni narodi v u<strong>pa</strong>nju, da jim bo<br />
Asad prizanesel. Bolnice in šole so se<br />
spremenile v ruševine, od ljudi, ki so<br />
u<strong>pa</strong>li na zaščito, <strong>pa</strong> ni ostalo nič. Pozabljeni<br />
v eni izmed najbrutalnejših vojn,<br />
zako<strong>pa</strong>ni v pesku brez obeležij, brez<br />
imen; z nekaj sreče morda kot slika na<br />
<strong>pa</strong>metnem telefonu mojega znanca.<br />
Kairo je preplavljen s Sirci, narodom,<br />
ki je vajen hudega in narodom, ki<br />
je vajen iznajdljivosti. Kairo so preplavile<br />
arome sirskih <strong>pa</strong>rfumerij, ki vas<br />
z zlatimi, smaragdnimi in rubinovimi<br />
stekleničkami odpeljejo v porušene<br />
<strong>pa</strong>rfumerije Ale<strong>pa</strong>. Danes skorajda ni<br />
več ulice brez sirske restavracije. Toda<br />
najpomembnejše za sirsko begunsko<br />
migracijo je dejstvo, da delujejo kot družina.<br />
Bogati Sirci so postavili nove tovarne<br />
v Kairu, predelujejo blago, hrano<br />
in tekstil, s čimer so postali eden izmed<br />
najpomembnejših ekonomskih igralcev<br />
v Egiptu. Danes v Kairu ni mogoče ne<br />
posedeti v sirski restavraciji, ne kupiti<br />
sirskega <strong>pa</strong>rfuma, ne se obleči v sirsko<br />
107 27. 7. 2023
Kolumna<br />
PISMO IZ EGIPTA<br />
37<br />
majico ali hlače ter ne se posladkati s<br />
sirskimi sladicami.<br />
Moj znanec je bil iz pomembne sirske<br />
družine v Alepu. Niso bili islamisti<br />
in težko bi jih oklicali za oporečnike.<br />
Dovolj je bilo nasprotovanje pobijanju<br />
tistih, ki so se zoperstavili streljanju<br />
neoboroženih protestnikov. Ena beseda.<br />
Tako malo je potrebno za izginotje v<br />
Siriji. Ali za certifikat o infarktu. Sirski<br />
lev se je odločil, da ne bo dopustil ene<br />
same besede nasprotovanja. Nekoč so<br />
se sirski profesorji, ki so si u<strong>pa</strong>li podvomiti<br />
o dejanjih sirskega režima, morali<br />
za kazen klofutati pred razredom ali<br />
predavalnico. Danes sirski lev, Asad v<br />
arabščini pomeni lev, brutalno poskrbi,<br />
da dvom v njegov režim ne obstaja<br />
več. Protest pomeni smrt. Nasprotovanje<br />
pomeni smrt. Za razliko od Egipta<br />
se v Siriji v kavarnah ne pogovarjajo o<br />
politiki, Asada ne omenjaš niti prijateljem<br />
niti družini. Omemba je lahko<br />
smrtna obsodba.<br />
SIRSKI TRGOVEC<br />
Spoznal sem ga v novi <strong>pa</strong>rfumeriji, ki je<br />
odprla vrata blizu mojega doma. Na ulici<br />
je vabil v <strong>pa</strong>rfumerijo, kjer je s kolegi<br />
begunci mešal sadne in cvetlične <strong>pa</strong>rfume.<br />
Njegova umetelno pristrižena<br />
črna brada, umetnost slavnih sirskih<br />
brivcev, ki je del antične sirske in levantske<br />
tradicije, je sporočala ponos in<br />
vztrajnost. Nosil je obleko v stilu Deana<br />
Martina, okrašeno s kravato z rdečimi<br />
sirskimi vrtnicami. Nosil je srebrn družinski<br />
prstan. Izgubil je vse. Družino.<br />
Mladoletne nečake in nečakinje, ki so<br />
končali pod streli Asadovih morilcev.<br />
Islamska država je<br />
vzpostavila preprodajo<br />
sužnjev, pobijanje<br />
nevernikov, metanje<br />
spolnih prestopnikov<br />
s streh in sežiganje<br />
na grmadah.<br />
Nekoč je bil velik trgovec v Alepu, človek<br />
veljave, danes meša cvetlične <strong>pa</strong>rfume<br />
na ulicah Kaira, človek ponosa.<br />
BRUTALNOST REŽIMA<br />
Sirce je zapustil svet, pustili so Asadu<br />
in Putinu, da sta pobila vse in celotno<br />
opozicijo. Najbolj tragična posledica<br />
je bila Islamska država, ki je v dobesednem<br />
branju Korana želela razviti<br />
družbo po meri antičnih spominov iz 6.<br />
in 7. stoletja. Dobri dve leti so udejanjali<br />
interpretacijo, ki je vzpostavila preprodajo<br />
sužnjev, pobijanje nevernikov, metanje<br />
spolnih prestopnikov s streh in<br />
sežiganje na grmadah. Asadu je uspelo<br />
prepričati svet, da brani Sirijo pred ekstremizmom.<br />
Rusiji je uspelo prepričati<br />
svet, da morajo Asadu pomagati. EU je<br />
uspelo prepričati svet, da ni sposobna<br />
posredovati v svoji soseščini. Sircem <strong>pa</strong><br />
je ostala izbira med brutalnostjo režima<br />
ali smrtj<br />
Sircem ni pomagal nihče, niti bratje<br />
muslimani niti bratje Arabci. Zalivske<br />
države in Iran so urejali vsak svoje interese,<br />
medtem ko so Sirci umirali na<br />
najbolj okrutne načine s strani Asada<br />
in Islamske države. Prebivalce v regiji<br />
gane le politični oportunizem nasprotovanja<br />
Izraelu, <strong>pa</strong>lestinski problem<br />
torej, ki je bolj problematika arabskega<br />
rasizma in koranskega nasprotovanja<br />
judaizmu. Nikogar ne zanimajo Sirci,<br />
Sudanci in Jemenci.<br />
Sedela sva pri Samiju. Pil sem dvojno<br />
turško kavo, on je pil čaj, ko mi je<br />
povedal svojo zgodbo. Njegov oče ni bil<br />
nasprotnik Asada, toda ni mogel biti<br />
tiho, ko je Asad odločil, da se neoborožene<br />
protestnike strelja. Oče je prosil<br />
mestno upravo, da se pritoži v prestolnico.<br />
To je bilo dovolj za smrt. Moj znanec<br />
je odšel na poslovno pot v Latakijo,<br />
ko je dobil klic prijatelja, da naj se ne<br />
vrača. Vrnil se je in odkril prerešetanega<br />
očeta, sestro, svakinjo, nečaka in<br />
nečakinjo. Tisti dan je na skrivaj preko<br />
Libanona pobegnil v Kairo. Nikogar več<br />
ni imel razen Sircev v Kairu. Družino, ki<br />
mu je pomagala.<br />
POLITIČNI OPORTUNIZEM<br />
Danes ima pozornost Švedska, kjer<br />
enkrat zažigajo Koran, drugič Biblijo,<br />
tretjič Toro. Kako otročje. Tisoče protestnikov<br />
danes protestira proti zažiganju<br />
Korana in vdira na švedske ambasade<br />
po Bližnjem vzhodu. Toda koliko<br />
protestnikov protestira proti kitajskim<br />
koncentracijskim taboriščem, kjer so<br />
zaprti izključno muslimani? Na koncu<br />
gre le za politični oportunizem. Oportunizem,<br />
ki je pozabil na Sirce. Oportunizem,<br />
ki bo enako pozabil na Ujgure.<br />
Oportunizem, ki ima le en cilj – obdržati<br />
na oblasti avtoritarne režime. <br />
Sirski prodajalci <strong>pa</strong>rfumov na ulici 26. julija.<br />
Samijeva kavarna. Sami je na skrajni levi.<br />
107 27. 7. 2023
38 KOLUMNA<br />
NEJC ŠKOBERNE<br />
OSEBNI ARHIV<br />
ŠKOBERNE<br />
Osem razlogov,<br />
zakaj imam PET OTROK<br />
Sem oče petih otrok, samih fantov, starih od tri do 14 let. Ko ljudje slišijo, koliko otrok<br />
imam, se jih večina odzove: »Vau, kako ti uspe, če jih je toliko?« V resnici <strong>pa</strong> si jih večina<br />
misli: »<strong>Zakaj</strong> bi nekdo sam sebi naredil nekaj takšnega?« V tem zapisu želim odgovoriti<br />
na to vprašanje.<br />
1. Gledano širše je zame vsak otrok<br />
najbolj prvinski izvir u<strong>pa</strong>nja in življenja.<br />
Je resnično nasprotje potrtosti<br />
in obu<strong>pa</strong>, čeprav se ob starševstvu in<br />
vzgoji pogosto srečujem z obojim. Vendar<br />
vedno samo začasno. Svet brez otrok<br />
bi bil beden.<br />
2. Nadvse cenim privilegij, da sem bil<br />
rojen in lahko izkusim življenje. Neskončno<br />
hvaležen sem svojih staršem,<br />
da so me imeli. Če imam torej super moč,<br />
da lahko sku<strong>pa</strong>j z ženo podarjam življenje,<br />
zakaj je ne bi v vsej polnosti izkoristil<br />
in omogočil kar največ človeškim<br />
bitjem, da tudi ona okusijo življenje?<br />
3. Otroci se ne pretvarjajo, am<strong>pa</strong>k ti<br />
povedo vse, česar nisi hotel vedeti o<br />
sebi. To je pogosto neprijetno, vendar<br />
pomaga pri učenju, razmisleku in<br />
osebni rasti. Otroci so naše najboljše<br />
ogledalo. S petimi različnimi ogledali<br />
se lahko vidim s petih različnih zornih<br />
kotov. Koliko podatkov!<br />
4. Verjamem v koncept, da je smisel<br />
življenja v tem, da prevzameš toliko<br />
odgovornosti, kolikor je zmoreš. Biti<br />
odgovoren za vzgojo petih spodobnih<br />
ljudi in jih pri tem ne preveč poškodovati<br />
je tvegana naloga, vendar moje<br />
življenje napolnjuje s smislom, ki se ne<br />
more primerjati z ničemer drugim.<br />
5. Ob toliko stvareh (in otrocih), med<br />
katerimi moram žonglirati, sem prisiljen<br />
na prvo mesto postaviti stvari, ki<br />
so resnično pomembne, in se znebiti<br />
vsega, kar ne šteje toliko. Že tako se<br />
prevečkrat zamotim z Netflixom, brez<br />
zunanje prisile <strong>pa</strong> bi še mnogo več časa<br />
zapravil za brezveznosti.<br />
6. Otroci so kla<strong>pa</strong>. Vsi štirje starejši<br />
fantje, ki se po značaju sicer zelo razlikujejo,<br />
čutijo, da pri<strong>pa</strong>dajo drug drugemu,<br />
in se imajo resnično radi, čeprav<br />
se zdi, da se ves čas prepirajo. Tudi<br />
najmlajšega že obravnavajo kot polnopravnega<br />
člana svoje tolpe.<br />
7. Nagnjen sem k pretiranemu nadzorovanju<br />
svojega življenja in življenja<br />
svojih bližnjih, vendar moram s petimi<br />
otroki spustiti stvari iz rok in priznati,<br />
da ne morem imeti pod nadzorom<br />
vsega in da ni samo od mene odvisno,<br />
kaj se bo dogajalo z otroki. To je osvobajajoče.<br />
Naredim, kar lahko, in u<strong>pa</strong>m<br />
na najboljše.<br />
8. Preprosto sem zelo radoveden: »Kakšen<br />
bo naslednji otrok? Kdo bo? Kaj ga<br />
bo zanimalo? V čem bo dober in v čem<br />
bo obupen?« Pišem v moški obliki, ker<br />
sem že obu<strong>pa</strong>l, da bom kdaj sposoben<br />
dobiti punčko.<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023<br />
IZZIVI IN PADCI<br />
Naštel sem glavne stvari. Seveda se<br />
pogosto soočam s številnimi izzivi in<br />
<strong>pa</strong>dci, zaradi katerih se začnem spraševati<br />
o najini odločitvi za tako veliko<br />
družino. Vendar to vedno traja le kratek<br />
čas. Trdno sem prepričan, da ne<br />
bom nikoli obžaloval, da sem toliko<br />
osebam omogočil izkusiti življenje.
Nasvet<br />
MAJA VOVK<br />
VRT<br />
Kaj saditi julija, da bomo imeli<br />
jeseni in pozimi POLN VRT<br />
Smo sredi poletja, ko je zelenjavni vrt poln pridelkov, vendar <strong>pa</strong> moramo že sedaj misliti<br />
na jesen in zimo, saj je ravno julij čas, ko sejemo oz. sadimo pridelke, ki jih bomo uživali<br />
jeseni in tudi pozimi. Zdaj je pravi čas za drugo setev.<br />
39<br />
Sadike po sajenju redno<br />
zalivamo in jih zasenčimo<br />
z mrežo za senčenje ali<br />
mrežo proti toči, tla <strong>pa</strong><br />
zastremo z zastirko.<br />
Če zdaj posadimo krompir,<br />
ga bomo pobirali oktobra.<br />
Imeli bomo manj težav s<br />
koloradskim hroščem.<br />
Solate: sejemo oz. sadimo poletne<br />
sorte solat. Če jih posejete,<br />
jih dobro zasenčite in poskrbite,<br />
da je zemlja primerno vlažna.<br />
Če sadite sadike, jih je prav tako treba<br />
redno zalivati, dobro <strong>pa</strong> je tudi, da jih<br />
zastrete z zastirko in osenčite z mrežo<br />
za senčenje.<br />
Endivija: lahko je posejete ali posadite<br />
sadike.<br />
Radič: lahko ga posejete ali posadite<br />
sadike. Prezimni radič posejete, da<br />
boste imeli pridelek zgodaj spomladi.<br />
Medtem <strong>pa</strong> je recimo za radič štrucar<br />
že malo pozno, zato je bolje, da posadite<br />
sadike, saj bo v tem primeru imel<br />
dovolj časa, da oblikuje glave.<br />
Korenje in peteršilj: korenje bolje<br />
kali v temi, zato ga po sejanju dobro<br />
zalijte in gredo pokrijte s kartonom.<br />
Ne pozabite preverjati vlažnosti zemlje<br />
in kalitve. Takoj ko korenček skali,<br />
ga odkrijte.<br />
Krompir: če ga sadite sedaj, ga<br />
boste pobirali v oktobru. Hkrati je pri<br />
poleti sajenem krompirju manj težav s<br />
koloradskim hroščem. Morda ne veste,<br />
zakaj se jesenske počitnice imenujejo<br />
tudi krompirjeve. Ravno zato, ker<br />
so bile počitnice včasih namenjene<br />
temu, da so otroci pomagali pospravljati<br />
poljščine, med drugim tudi pobirati<br />
krompir.<br />
Rdeča pesa: lahko jo posejete ali<br />
posadite sadike.<br />
Črna redkev, rumena (podzemna)<br />
koleraba, re<strong>pa</strong>: najbolje je, da jih sejete,<br />
ko je zemlja še vlažna. Če dežja ni, je<br />
treba setev dobro zaliti.<br />
Kitajsko zelje: če ga sejete, je sedaj<br />
pravi čas. Če sadite sadike, <strong>pa</strong> imate<br />
čas še ves avgust in tudi še v začetku<br />
septembra.<br />
Koromač: lahko ga sejete ali sadite.<br />
Za sadike bo čas še v avgustu.<br />
Kapusnice: zelje, brstični ohrovt,<br />
listnati in glavnati ohrovt, kolerabica.<br />
Nizek fižol: kapusnice in fižol so<br />
dobri sosedje, zato lahko fižol posejete<br />
kar med sadike kapusnic.<br />
KDAJ SEJEMO IN SADIMO<br />
Sejati je najbolje v oblačnih in deževnih<br />
dneh, ko je zemlja vlažna. Sadike je<br />
priporočljivo presajati zvečer, da niso<br />
takoj na vročem soncu. Prvi teden jih<br />
je treba res dobro zalivati, da se lahko<br />
dobro ukoreninijo.<br />
Poleti se rado zgodi, da nam rastline<br />
na<strong>pa</strong>dejo razne bolezni in škodljivci,<br />
zato je sedaj pravi čas, da posadite<br />
nove sadike. To lahko storite tako s kumarami<br />
in bučkami kot tudi s <strong>pa</strong>radižnikom.<br />
Pri kumarah in bučkah je treba<br />
sadike vzgojiti iz semena. To vzame<br />
dober mesec časa, lahko <strong>pa</strong> posadite<br />
že pripravljene sadike. Pri <strong>pa</strong>radižniku<br />
lahko ta čas močno skrajšate tako,<br />
da odtrgate zalistnik, ki naj bo vsaj 10<br />
SHUTTERSTOCK<br />
cm velik in ga potaknete v zemljo. Hitro<br />
bo pognal korenine in imeli boste<br />
novo rastlino. Seveda ga ne pozabite<br />
redno zalivati in zasenčiti. Nekateri to<br />
fazo izvedejo v lončku z vodo in rastlino<br />
posadijo šele, ko požene korenine.<br />
Sadike posejte med tiste rastline, ki jih<br />
boste kasneje odstranili.<br />
Ta način ni primeren le za nadomestitev<br />
obolelih rastlin, <strong>pa</strong>č <strong>pa</strong> lahko<br />
z novimi sadikami nadomestite<br />
tudi že iztrošene rastline. Tako boste<br />
v pridelku lahko uživali še v poznem<br />
poletju in jeseni, saj bodo imele nove<br />
rastline dovolj energije.<br />
ZELENO GNOJENJE<br />
Na prazne gredice posejte deteljo in<br />
druge rastline za zeleno gnojenje.<br />
Primerne so še facelija, bela gorjušica,<br />
ajda, inkarnatka, lucerna in oljna<br />
redkev. V zemljo bodo vnesle dušik in<br />
hkrati preprečile, da bi se zemlja izsušila.<br />
Prav tako se na gredicah ne bo<br />
razrasel plevel. Tla bodo bolj rahla, zelena<br />
masa <strong>pa</strong> bo še dodatni humus za<br />
zemljo. Deteljo lahko posejete tudi med<br />
prezimne sorte radiča, saj lahko takšno<br />
gredico tekom poletja mirno kosite. <br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023
40 AKTUALNO<br />
Sporna praksa, ki otroku krši<br />
pravico do ZASEBNOSTI<br />
Komentar<br />
Nemški telekom je začel kam<strong>pa</strong>njo, s katero želi starše ozaveščati o morebitnih posledicah objavljanja<br />
otroških slik in posnetkov. Opozarjajo na tako imenovan »sharenting« – sporno prakso, pri kateri starši<br />
na spletu delijo fotografije, videoposnetke in podrobnosti o življenju svojih otrok.<br />
V<br />
ta namen so posneli nekajminutni<br />
film, ki predstavlja<br />
fiktivno zgodbo staršev devetletne<br />
Elle in morebitne<br />
posledice objav njenih slik in posnetkov<br />
na družbenih omrežjih. S pomočjo<br />
najnovejše tehnologije AI je prikazano,<br />
kaj se da narediti iz na prvi pogled povsem<br />
neškodljive slike, videoposnetka<br />
ali posnetka glasu otroka. Pravijo, da<br />
je Ella predstavnica celotne generacije<br />
otrok in da je skrajni čas, da začnemo o<br />
problemu razmišljati.<br />
PRAVICE OTROK<br />
Vsaka oseba, vključno z otrokom, ima<br />
pravico, da sama odloča o svoji digitalni<br />
identiteti. Toda študije kažejo, da<br />
ima povprečen otrok, star pet let, na<br />
spletu 1.500 svojih slik – seveda naloženih<br />
brez njegovega soglasja, in sicer<br />
od staršev. Z nekritičnim deljenjem<br />
otroških slik na spletu starši tvegajo,<br />
da bodo otroke nenamerno izpostavili<br />
profiliranju posrednikov podatkov,<br />
vdiranju v računalniške sisteme, prepoznavanju<br />
obraza, pedofiliji in drugim<br />
grožnjam zasebnosti in varnosti.<br />
Digitalna in medijska pismenost vključuje<br />
tudi znanja o primernem ravnanju<br />
s fotografijami, informacijami in podatki<br />
na družbenih medijih.<br />
Starši smo otrokovi skrbniki, toda<br />
otrok nikakor ni naša last. Ima svoje<br />
življenje in svojo identiteto. Ko z najširšo<br />
javnostjo in tudi potencialnimi<br />
zlonamernimi osebami delimo njegovo<br />
zasebnost, smo prekoračili mejo, do<br />
katere smemo.<br />
Svet se je v zadnjih petnajstih letih<br />
močno spremenil. Izjemnemu digitalnemu<br />
napredku <strong>pa</strong> ni sledil družbeni<br />
korektiv. Starši smo tako ostali sami s<br />
svojimi lastnimi načeli in morebitno<br />
zdravo <strong>pa</strong>metjo. Zdaj so se zbudili tudi<br />
strokovnjaki, ki opozarjajo na to, da<br />
ima otrok pravico do zasebnosti, tudi<br />
digitalne.<br />
<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023<br />
UREDNIŠTVO ISKRENI.NET<br />
Strokovnjaki opozarjajo, da ima otrok pravico do zasebnosti, tudi digitalne.<br />
SHUTTERSTOCK
Priporočila<br />
MOJCA BELCL<br />
MAGDIČ<br />
JAKA KRENKER<br />
/DOMOVINA<br />
DELOHOLIK<br />
lahko uniči zakon<br />
BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO ...<br />
Živimo v dobi dolgih delavnikov in konstantne dostopnosti. Stvari, ki jih ne uspemo<br />
postoriti v službi, zdaj lahko opravimo od doma. Vse težje potegnemo ločnico med<br />
delom in zasebnim življenjem. Je mogoče v takšnih okoliščinah živeti v ravnovesju?<br />
41<br />
»Če radi delamo, če v delu<br />
vidimo smisel, če želimo<br />
nekaj doseči, zase<br />
ali za druge, je to težko,«<br />
v video oddaji pojasnjuje Rudi Tavčar<br />
(64), psiholog in imago terapevt: »Samega<br />
sebe vedno nosimo s seboj. In<br />
tudi obratno. Če imamo doma veliko<br />
skrbi, vse to prinesemo v službo.«<br />
Tavčar navede pogoste znake deloholizma<br />
in poudari, da odvisnost<br />
od dela najprej zaznajo naši <strong>pa</strong>rtnerji:<br />
»Drugi zasvojenost prej o<strong>pa</strong>zijo. Tako<br />
je kot z vsako zasvojenostjo.« Izpostavi<br />
tudi, da je pot do priznanja še toliko<br />
težja kot pri ostalih zasvojenostih, ker<br />
delati veliko »ni samo družbeno sprejemljivo,<br />
am<strong>pa</strong>k celo družbeno zaželjeno,«<br />
še posebej pri Slovencih.<br />
Psiholog Tavčar: Zasvojenost<br />
o<strong>pa</strong>zijo prej drugi kot človek sam.<br />
LASTNA IZKUŠNJA<br />
Sogovornik v nadaljevanju oddaje pripoveduje<br />
o lastni izkušnji deloholizma<br />
in razkriva, kaj je njegovo vedenje povzročalo<br />
njegovi ženi. Opiše konflikte<br />
in prepire zaradi problema, nenazadnje<br />
<strong>pa</strong> tudi proces, ki jima je pomagal,<br />
da sta se končno slišala: »Takrat sem<br />
začutil njeno bolečino, njeno stisko. In<br />
žena je poslušala mene.« Vendar kljub<br />
spoznanju, kako njegov deloholizem<br />
načenja njun zakon in družino, pri<br />
tem ni šlo za razsvetljenje in razplet<br />
v smislu »in srečno sta živela do konca<br />
svojih dni«. Takrat se je proces šele<br />
začel.<br />
ZAKAJ TOLIKO DELAM<br />
Psiholog in terapevt Tavčar navaja<br />
razloge, zakaj ponavadi delamo več,<br />
kot je treba, hkrati <strong>pa</strong> nam iz svojega<br />
primera pove, kakšne odločitve je začel<br />
sprejemati in katere navade je vnesel v<br />
svoj vsakdan, da se je počasi začel odvajati<br />
od naučene rutine. V razmislek<br />
zastavi tudi vprašanje, ki bi si ga morali<br />
postaviti prav vsi: »Kaj je zame najpomembnejše<br />
v življenju?« Verni, ki so poročeni,<br />
<strong>pa</strong> bi se morali vprašati: »Kaj je<br />
zakrament? Je to služba ali zakon?«<br />
Strokovnjak <strong>pa</strong> v oddaji odgovori še<br />
na naslednja vprašanja: Kako delovati,<br />
če je tvoj <strong>pa</strong>rtner deloholik? Kaj<br />
narediti in česa ne? Kakšne vrste počitek<br />
od dela človek potrebuje, da lahko<br />
normalno deluje naprej? Kako postaviti<br />
mejo, da nisi vedno dosegljiv?<br />
Oddaja nam lahko pomaga uravnati<br />
naš odnos do dela in družine. Vemo namreč:<br />
»Edini ljudje, ki si bodo zapomnili,<br />
da smo delali ob večerih in med vikendi,<br />
bodo naš <strong>pa</strong>rtner in naši otroci.«<br />
VABLJENI<br />
K OGLEDU ODDAJE.<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023
42 KOLUMNA<br />
MATEJA<br />
KROPEC ŠEGA<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Na dopustu <strong>pa</strong> sem GOSPA<br />
Pred časom sem se pogovarjala z znanko, ki mi je<br />
pripovedovala o dekletih svojih vnukov. Ena je<br />
vedno na razpolago, druga <strong>pa</strong> je »gos<strong>pa</strong>«.<br />
O obeh je pripovedovala z velikim<br />
spoštovanjem, kar me je dodatno<br />
spodbudilo k razmisleku o tem,<br />
kako hoditi skozi življenje.<br />
Sama sem več kot leto predana<br />
mama. Če moji najbližji potrebujejo<br />
pomoč, uslugo, otroci<br />
ne razumejo česa za šolo, so<br />
žalostni, lačni, potrebujejo nekoga, ki<br />
jih pocrklja, bi se z nekom pogovorili,<br />
so v stiski …, sem z njimi, naj me vzamejo.<br />
To si seveda kot žena in mama,<br />
ki je še s tremi otroki hodila v službo,<br />
zdaj <strong>pa</strong> sem že kar nekaj let doma (in<br />
natančno razumem obe plati življenja),<br />
lahko privoščim. Iz tega razkošja<br />
lahko živijo in ga obilno uživajo moji<br />
najbližji. Prostovoljno, voljno in z veseljem<br />
se jim dajem.<br />
Potem <strong>pa</strong> pride dopust. Toliko let<br />
življenja je za mano, da vem, da občasno<br />
nujno potrebujem polnjenje lastnih<br />
baterij, če želim biti preostali del leta na<br />
voljo družini. To <strong>pa</strong> mi ni bilo jasno od<br />
rojstva, do tega sem se morala mukoma<br />
priko<strong>pa</strong>ti in šele, ko sem nekajkrat<br />
<strong>pa</strong>dla in bila na koncu vendarle sposobna<br />
vključiti malo zdrave sebičnosti,<br />
mi je uspelo. Otroci čez poletje gredo k<br />
skavtom, na kako potovanje, duhovne<br />
vaje, se dobijo za nekaj dni na morju ali<br />
v hribih, meni in možu <strong>pa</strong> za resnični<br />
odklop ostane pravzaprav samo naš<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023<br />
družinski dopust. Organizirala sem ga<br />
tako, da pridem do svojega deleža.<br />
PREPROSTOST<br />
Pri nas je bistvo počitnic nekaj morskih<br />
dni pod platneno streho. Nismo hotelska<br />
družina in na potovanjih se ne spočijemo.<br />
Kamp, v katerega zahajamo, je<br />
miren družinski kamp, ki nudi dovolj<br />
prostora, sence in miru. Tam nalašč<br />
nikoli nimamo <strong>pa</strong>rcele z vodo in elektriko.<br />
Želimo biti čim več pod milim<br />
nebom, v naravi, bosi in v stiku z zemljo,<br />
morjem in soncem. Kuhamo same<br />
preproste jedi.<br />
Prvi dan vzamem v roke list <strong>pa</strong>pirja<br />
in ga razdelim na dneve, potem <strong>pa</strong><br />
označim, kdo bo kateri dan pripravljal<br />
obroke, pomival posodo, hodil po vodo<br />
in obiskoval trgovino. Ko so bili otroci<br />
še manjši, sva z očetom seveda pomagala,<br />
zdaj <strong>pa</strong> se že lepo število let pustiva<br />
razvajati. Povem vam, da je res lepo<br />
med branjem iz viseče mreže o<strong>pa</strong>zovati<br />
otroke, ki se sukajo okoli plinskega<br />
kuhalnika, ali si privoščiti dolgo plavanje,<br />
potem <strong>pa</strong> se vrniti k tabornemu<br />
prostoru, ravno ko zadiši pečen krompir<br />
z rožmarinom. Po kosilu v senci kaj<br />
prebereš, malo zaspiš, nekdo <strong>pa</strong> ta čas<br />
pomije posodo, potem <strong>pa</strong> se vsi sku<strong>pa</strong>j<br />
uvidevno nekam umaknejo, berejo,<br />
brenkajo na kitaro ali se gredo (včasih<br />
tudi zelo glasno) družabne igre.<br />
In jutra. Sem jutranji človek. Zjutraj<br />
mi res ni težko vstati iz postelje. Še preden<br />
sonce zares vzide, si lahko, sama<br />
ali z možem, privoščim dolg hiter sprehod,<br />
se pri tem zadiham in ogrejem,<br />
potem <strong>pa</strong> zaplavam v čistem, mirnem<br />
in še povsem praznem morju. Ko se<br />
vrnem k šotoru, je zajtrk na mizi, vsakodnevni<br />
nakup <strong>pa</strong> opravljen.<br />
NUJEN POČITEK<br />
Včasih, ko se mi da, tudi jaz kaj skuham,<br />
sploh ker mi, zelo belopolti, sredi dneva<br />
res ne ustreza poležavanje na soncu.<br />
Takrat me boste našli pri šotoru, kjer v<br />
senci sekljam kakšno zelenjavo.<br />
Prava lenoba, boste rekli. A meni ne<br />
bo prav nič mar. Z otroki sem se o tem<br />
pogovorila. Zdi se jim povsem pošteno,<br />
da si tudi jaz privoščim dober teden ali<br />
dva, da počnem samo toliko, kolikor se<br />
mi da. Seveda se mi jih da kdaj <strong>pa</strong> kdaj<br />
tudi pocrkljati, jih presenetiti, jim pomagati,<br />
vskočiti namesto koga … Am<strong>pa</strong>k<br />
dopust je namenjen predvsem temu, da<br />
se tudi oče in mati zares spočijeta.
DUŠAN POSLEK<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Naredim vse, da bi bili<br />
drugi ZADOVOLJNI<br />
KOLUMNA<br />
Zakorakali smo v poletje, ki ga mnogi nestrpno pričakujejo. Razlogi so različni, nekateri<br />
se veselijo zasluženega oddiha, drugi le toplejšega vremena, spet tretji <strong>pa</strong> časa, ki<br />
ga bodo lahko namenili aktivnostim, za katere med letom zmanjka časa.<br />
43<br />
Vedno pogosteje imamo občutek,<br />
da ima dan premalo ur,<br />
teden <strong>pa</strong> premalo dni. Eden<br />
izmed razlogov (zagotovo<br />
ni edini) je tudi dejstvo, da skušamo v<br />
vsakodnevnem ritmu zadovoljiti pričakovanja<br />
ljudi, ki nas obkrožajo, <strong>pa</strong><br />
naj bo to v družini, na delovnem mestu,<br />
med prijatelji, v župniji, v zakonski<br />
skupini, pri pripravi različnih srečanj,<br />
dogodkov, duhovnih vaj itd. Povsod se<br />
od nas nekaj pričakuje, včasih celo zahteva<br />
in večkrat se lahko zalotimo, kako<br />
svoje obnašanje in ravnanje prilagajamo<br />
temu, da bili drugi zadovoljni.<br />
KAJ LAHKO STORIMO<br />
Najprej se lahko sprijaznimo, da je odločitev<br />
veliko lažje sprejeti, kot <strong>pa</strong> jo<br />
nato udejanjiti. Govorim o odločitvi, da<br />
bomo prioritete in pričakovanja drugih<br />
za naše delo in življenje postavili na<br />
drugačno (pravo?) mesto.<br />
Zares je prijeten občutek, ko vidimo<br />
zadovoljstvo na obrazih naših družinskih<br />
članov, čutimo njihovo ljubezen<br />
in odobravanje. Pogosto to dosežemo<br />
z obilico lastnega odrekanja,<br />
usklajevanja in notranjega boja o tem,<br />
kaj še lahko storimo, da dosežemo to<br />
zadovoljstvo drugih. Pogosto gremo<br />
preko lastnih omejitev, da dosežemo<br />
njihovo zadovoljstvo.<br />
Obenem <strong>pa</strong> skušamo otroke naučiti,<br />
naj se postavijo zase, za svoje cilje<br />
in želje. Am<strong>pa</strong>k če mi skušamo ugoditi<br />
vsem, ki nas obkrožajo, ne moremo pričakovati,<br />
da bo otrok po našem zgledu<br />
znal sebe in svoje cilje postaviti na<br />
prvo mesto. Ne samo za našo dobrobit,<br />
am<strong>pa</strong>k tudi za prihodnost naših otrok<br />
je pomembno, da v starših vidijo posameznika,<br />
ki se zna postaviti zase, za<br />
svoje interese.<br />
VZORCI OBNAŠANJA<br />
Trud, da skušamo ustreči interesom<br />
drugih, nam pogosto povzroča tesnobne<br />
občutke. Vprašajmo se, ali se s tem,<br />
da smo venomer v precepu, kje in za<br />
koga še lahko kaj dodatno naredimo,<br />
spravljamo v prijetno počutje. Je to, da<br />
vsakemu, ki me prosi za pomoč ali mi<br />
naroči novo opravilo, odgovorim z da<br />
res nekaj, kar me izpopolnjuje? Verjetno<br />
ne. Zato poiščimo lastne vzorce<br />
obnašanja, s katerimi skušamo ustreči<br />
drugim, in jih zamenjajmo s tistimi,<br />
ki nam bodo omogočili več svobode in<br />
prijetnejših občutkov.<br />
Tudi kadar imamo občutek, da negativnih<br />
vzorcev, ki smo jih sposobni<br />
spremeniti, ne moremo najti, je lahko<br />
recept enostaven – zapišimo na list<br />
<strong>pa</strong>pirja vse vzorce, ki nam vzbujajo<br />
nelagodje, in ob te vzorce zapišimo alternativne<br />
odzive, torej takšne, ki si jih<br />
želimo za naša življenja. Ob zapisanem<br />
bomo zagotovo našli pot od enega do<br />
drugega vzorca, čeprav ta pot v začetku<br />
mogoče še ne bo vidna. Zavedati se moramo,<br />
da smo s prepoznavo na<strong>pa</strong>čnega<br />
vzorca in z določitvijo za alternativnega<br />
naredili pomemben korak, sedaj<br />
moramo le stopiti na pot spremembe.<br />
PRIČAKOVANJA DRUGIH<br />
Vsi se soočamo s pričakovanji, tako<br />
lastnimi kot pričakovanji drugih. Tudi<br />
starše vseskozi zasi<strong>pa</strong>jo z nasveti, kako<br />
naj posto<strong>pa</strong>mo in reagiramo pri vzgoji<br />
naših otrok, <strong>pa</strong> naj bo to naš zakonec,<br />
starši, sorodniki, prijatelji, sodelavci<br />
itd. Vsi vedo, kaj je najboljše za nas in<br />
za naše otroke.<br />
Naredimo seznam ljudi, ki imajo<br />
določena pričakovanja in zahteve o<br />
tem, kako naj vzgajamo svoje otroke.<br />
Spoznajmo, kaj takšna pričakovanja<br />
sprožijo v nas, s kakšnimi občutki se<br />
ukvarjamo, ko slišimo njihova mnenja<br />
in nasvete. Nato se sprehodimo po<br />
seznamu in se določimo, katerim zahtevam<br />
in pričakovanjem se bomo uprli<br />
oz. jim ne bomo več posvečali pozornosti.<br />
Nazadnje udejanjimo novo spoznanje.<br />
Prijazno zavrnimo komentarje,<br />
nasvete in modrosti, ki nas vznemirjajo.<br />
Prvič bo mogoče za ostale malo<br />
Poiščimo lastne vzorce<br />
obnašanja, s katerimi<br />
skušamo ustreči drugim,<br />
in jih zamenjajmo<br />
s tistimi, ki nam bodo<br />
omogočili več svobode in<br />
prijetnejših občutkov.<br />
čudno, a slej kot prej se bodo navadili.<br />
To je metoda, ki deluje.<br />
MAJHNI CILJI<br />
Potrebna je ena majhna sprememba<br />
naenkrat, npr. vzeti si čas za branje<br />
knjige, ko bi se otroci želeli igrati. Tudi<br />
njim je treba znati reči ne in sprejeti, da<br />
ni potrebe, da smo jim vedno in povsod<br />
na voljo. Zavrniti kakšno službeno obveznost,<br />
za katero mislimo, da jo lahko<br />
le mi kvalitetno naredimo. Prepustiti,<br />
naj nekdo drug organizira zaključno<br />
druženje, piknik, družabno srečanje<br />
itd. Tudi brez naše prisotnosti in angažmaja<br />
bodo stvari potekale nemoteno.<br />
Če bomo sprejeli le nekaj takšnih<br />
drobnih odločitev, bomo letni dopust<br />
pričakali z malo manj bremena in želje<br />
po tem, da moramo popolnoma odklopiti<br />
od vsakodnevnih obveznosti.<br />
Obenem bomo dopust zaključili z manj<br />
grenkobe, saj bomo vedeli, da bomo po<br />
brezskrbnem počitku stopili na pot drugačnih<br />
prioritet. Vsaj za nekaj časa. <br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023
44 SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />
SELMA BIZJAK<br />
www.sladkoslanebrboncice.si<br />
TORTELINI z rikoto in<br />
špinačo s pestom<br />
iz rukole<br />
2 OSEBI PREPROSTO 15 minut<br />
SESTAVINE<br />
• 150 g rukole<br />
• 50 g bazilike<br />
• 100 g <strong>pa</strong>rmezana in<br />
<strong>pa</strong>rmezan za posip<br />
• 80 g indijskih oreščkov<br />
• 130 ml oljčnega olja<br />
• sol<br />
• 250 g tortelinov z rikoto<br />
• ½ dl smetane za kuhanje ali<br />
mleka (za bolj kremast pesto)<br />
1. Rukolo in baziliko očistimo,<br />
operemo in osušimo s <strong>pa</strong>pirnato<br />
brisačko.<br />
2. V ozko višjo posodo damo<br />
rukolo, baziliko, <strong>pa</strong>rmezan in<br />
indijske oreščke. S <strong>pa</strong>ličnim<br />
mešalnikom sestavine obdelamo.<br />
Postopoma dodajamo<br />
oljčno olje. Na koncu še solimo.<br />
3. V slanem kropu skuhamo<br />
torteline z rikoto po navodilih<br />
proizvajalca.<br />
4. Kuhane odcedimo in vmešamo<br />
v pesto iz rukole.<br />
5. Če želimo bolj kremast<br />
pesto, vanj vmešamo še ½ dl<br />
smetane za kuhanje ali mleka.<br />
6. Torteline s pestom iz rukole<br />
razdelimo na krožnika in posujemo<br />
z ribanim <strong>pa</strong>rmezanom.<br />
BOG ŽEGNAJ!<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023
Koledar dogodkov JULIJ/AVGUST<br />
DOGODKI<br />
45<br />
Facebook @obcinasostanj<br />
28<br />
PET<br />
Koncert s<br />
Prifarskimi muzikanti<br />
19.30<br />
Glavni trg v Šoštanju<br />
Koncert<br />
Prifarski muzikanti bodo ob svoji 35-letnici delovanja zapeli in<br />
zaigrali šopek izbranih melodij, svojih največjih uspešnic.<br />
27<br />
Glasbeni večer<br />
z Acom Biščevićem<br />
27<br />
Piranski glasbeni večeri:<br />
Pihalni kvintet Kalamos<br />
ČET<br />
20.30<br />
ČET<br />
21.00<br />
Cerkev sv. Martina,<br />
Srednja vas v Bohinju 65<br />
Minoritski samostan sv. Frančiška,<br />
Bolniška ulica 30, Piran<br />
Koncert<br />
Koncert<br />
28<br />
PET<br />
Glasbe sveta: Ivo Pa<strong>pa</strong>sov<br />
in njegov poročni bend<br />
21.00<br />
Grad Kromberk,<br />
Grajska cesta 1, Nova Gorica<br />
Koncert<br />
30<br />
NED<br />
Prikaz starih običajev in obrti<br />
Vsako sredo in nedeljo v avgustu<br />
11.00–17.00<br />
Ploščad za kozolčkom,<br />
Zgornja Sorica 55<br />
Folklorna prireditev<br />
30<br />
NED<br />
Poletje v Izoli:<br />
Koncert MOPZ Izola<br />
20.30<br />
Park Pietro Coppo, Izola<br />
Koncert<br />
3<br />
ČET<br />
Zeliščno popoldne v Bistri<br />
17.00<br />
Gostilna in hotel Bistra,<br />
Bistra 2, Borovnica<br />
Družabna prireditev<br />
Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.je<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023
46<br />
RAZVEDRILO<br />
7 5<br />
2 4<br />
3<br />
8 4<br />
6<br />
4 9<br />
7<br />
8 7<br />
4 6<br />
4<br />
1<br />
7<br />
2<br />
8 3<br />
9 5<br />
7<br />
3<br />
4<br />
1<br />
8 9<br />
1<br />
1<br />
4<br />
2<br />
3 2<br />
1<br />
9<br />
1<br />
5<br />
4 9 3<br />
7 4<br />
9 3<br />
6<br />
5<br />
3<br />
8<br />
1<br />
7<br />
4 3 8<br />
4<br />
5 7<br />
2<br />
2 8<br />
7 2 5<br />
3<br />
7 8 5 KOMBINACIJSKI 9 6 4 2 3 1<br />
MAGIČNI LIK<br />
3 2 4 8 1 7 9 5 6<br />
KAJKAVEC PIŽMOVKA<br />
9 6 1 3 2 5 7 8 4<br />
ŽEHTANJE IDEOGRAM<br />
1 5 VRNITEV 8 4 OGARITA 7 6 AMEA 3 CY 2 9<br />
Vsako gornjo besedo vpišite v lik dvakrat, vodoravno in<br />
6 3 7 1 9 2 5 4 8<br />
navpično. Ko boste vpisali vse, se bo prikazala beseda, ki je ni<br />
na seznamu. V polju, kjer se križa, le še dodajte pravo črko. (jp)<br />
2 4 9 5 3 8 6 1 7<br />
5 7 2 6 4 1 8 9 3<br />
8 1 3 7 5 9 4 6 2<br />
4 9 6 2 8 3 1 7 5<br />
3 8 2 9 ANAGRAM 6 7 5 4 1<br />
1 4 7 5 3 8 9 6 2<br />
5 6 9 1 2 4 3 7 8<br />
2 5 1 6 7 3 8 9 4<br />
čeprav gre za skromne zneske.<br />
4 9 3 2 8 1 6 5 7<br />
8 7 6 4 račun. 5 Le 9 kdo 2 je to? 1 3<br />
7 1 5 3 9 2 4 8 6<br />
9 3 4 8 1 6 7 2 5<br />
6 2 8 7 4 5 1 3 9<br />
ASTA VREČKO: NALIVAM ...<br />
... tale žlahtni sokec v kozarce, da proslavimo, ker<br />
rada odlivam javna sredstva našim zaveznikom,<br />
Nazdravljam torej personi, ki je kljub nasprotovanju<br />
mnogih prejela čeden, a skromen znesek na svoj<br />
Vse črke gornjih treh besed prestavite v spodnja polja<br />
tako, da boste prebrali njeno ime in priimek. (jp)<br />
Mr Conformista @cnfrmstA<br />
- Eno tablico od Huaweia bi prosim.<br />
- Tu prodajamo računalnike, oddelek za slabe starše<br />
je v 3. nadstropju.<br />
Dopolnjevanki in sudoku je sestavil Jože Petelin.<br />
SINNY BOY @SINNYBOY2<br />
– Tati, je res, da v Afriki nekateri možje svoje žene<br />
ne spoznajo, dokler se ne poročijo?<br />
– Sine moj, to se ne dogaja samo v Afriki ...<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023
KRIŽANKA<br />
47<br />
SHUTTERSTOCK<br />
SESTAVIL<br />
ANDREJ<br />
PRAZNIK<br />
SLIKANO<br />
OKNO<br />
ZELO<br />
VELIKO<br />
MESTO<br />
SLOV.<br />
GLEDALIŠ-<br />
KA IGRAL-<br />
KA (NINA)<br />
SLOV.<br />
SLIKAR<br />
(MARIJAN)<br />
ROČAJ<br />
JAVEN<br />
POZIV,<br />
KLIC<br />
13<br />
KOŠAR-<br />
KAR<br />
BLAŽIČ<br />
CELINA<br />
SEVERNO<br />
OD AFRIKE<br />
VRH V. OD<br />
KALA NAD<br />
KANALOM<br />
4<br />
DOMOVINA<br />
NASELJE<br />
OB S. RO-<br />
BU DOB-<br />
REPOLJA<br />
PODJET-<br />
JE, KI IMA<br />
MONOPOL<br />
EVA<br />
BOTO<br />
BRANJE<br />
OD ČRKE<br />
DO ČRKE<br />
KOTANJA<br />
S STOJE-<br />
ČO VODO,<br />
MLAKA<br />
MENJA-<br />
ČICA<br />
IZUMITELJ<br />
TESLA<br />
IVAN<br />
SIVEC<br />
ŽLAHTNI<br />
PLIN<br />
(Ne)<br />
PRVA<br />
ČRKA<br />
GRŠKE<br />
ABECEDE<br />
POŠKOD-<br />
BA TKIVA<br />
ZARADI<br />
UDARCA<br />
ZDRA-<br />
VILNA<br />
RASTLINA<br />
EMIL<br />
NOLDE<br />
REKA<br />
V LITVI<br />
DREVO,<br />
TUJA<br />
STARI<br />
OČE<br />
(PRIMOR.)<br />
7 POKRAJI-<br />
NA NA<br />
BALKANU<br />
POLITIK<br />
(VASKO)<br />
ORIANA<br />
FALLACI<br />
PESEM<br />
GLOBOKA<br />
NEZAVEST<br />
5<br />
RODO-<br />
DENDRON<br />
POSLAN-<br />
KA JERAJ<br />
NAJ-<br />
SLABŠA<br />
ŠOLSKA<br />
OCENA<br />
SKLADAT.<br />
(VASILIJ)<br />
IZRASTEK<br />
NA GLAVI<br />
12<br />
NOSIL. LOK<br />
OBOKA<br />
AMERIŠKA<br />
FILMSKA<br />
IGRALKA<br />
MACGRAW<br />
CVETAČA<br />
1<br />
SOZVOČ-<br />
JE TONOV<br />
PRAŠIČEK,<br />
KI ŠE<br />
SESA<br />
SLAVKO<br />
AVSENIK<br />
PREROK IZ<br />
S. ZAVEZE<br />
RAZJEDA-<br />
NJE TAL<br />
8<br />
BOLGAR.<br />
GOROVJE<br />
BRAT,<br />
MENIH<br />
LANTAN<br />
LOV BREZ<br />
DOVOLJE-<br />
NJA<br />
11 PODTAL-<br />
NA DE-<br />
JAVNOST<br />
MOČ<br />
TRSKA<br />
KORIST<br />
(STAR.)<br />
MANJŠA<br />
ZVER<br />
SVETLA<br />
ZVEZDA<br />
6<br />
ENOTA<br />
ZA ELEK-<br />
TRIČNO<br />
MOČ<br />
HVALNICA<br />
ZORAN<br />
ARNEŽ<br />
NOBELIJ<br />
NAGLAS-<br />
NO MES-<br />
TO, IKTUS<br />
3<br />
10<br />
GLAVNO<br />
GESLO<br />
9 2 3 4 5<br />
2 6 7 8 9<br />
KRAJŠA<br />
OBLIKA<br />
IMENA<br />
ARTHUR<br />
1<br />
10 11 12 13<br />
ŽENA<br />
OČAKA<br />
ABRA-<br />
HAMA<br />
ANTON<br />
TRSTE-<br />
NJAK<br />
3 8 2 9 6 7 5 4 1<br />
1 4 7 5 3 8 9 6 2<br />
5 6 9 1 2 4 3 7 8<br />
2 5 1 6 7 3 8 9 4<br />
4 9 3 2 8 1 6 5 7<br />
8 7 6 4 5 9 2 1 3<br />
7 1 5 3 9 2 4 8 6<br />
9 3 4 8 1 6 7 2 5<br />
6 2 8 7 4 5 1 3 9<br />
2 8<br />
7 2 5<br />
3<br />
7 4 2<br />
5<br />
1<br />
9 3<br />
6<br />
7 8 5 9 6 4 2 3 1<br />
3 2 4 8 1 7 9 5 6<br />
9 6 1 3 2 5 7 8 4<br />
1 5 8 4 7 6 3 2 9<br />
6 3 7 1 9 2 5 4 8<br />
2 4 9 5 3 8 6 1 7<br />
5 7 2 6 4 1 8 9 3<br />
8 1 3 7 5 9 4 6 2<br />
4 9 6 2 8 3 1 7 5<br />
2<br />
3<br />
4<br />
1<br />
8 9<br />
1<br />
8 3<br />
2<br />
7<br />
7<br />
8 4<br />
6<br />
4 9<br />
7<br />
8<br />
4 6<br />
P I Ž M O V K A<br />
I D E O G R A M<br />
Ž E H T A N J E<br />
M O T O R I K A<br />
O G A R I T A<br />
V R N I T E V<br />
K A J K A V E C<br />
A M E A C Y<br />
REŠITVE:<br />
Rešitev anagrama:<br />
SVETLANA MAKAROVIČ.<br />
Rešitev križanke (vodoravno):<br />
vitraj, Evro<strong>pa</strong>, Lašček, ena, La, Mirk, sleč, ris, Zdenska<br />
vas, sila, monopolist, iver, EB, Nemen, oproga, črkovanje,<br />
Rila, kal, karfijola, ameba, akord, vat, Nikola, ZA,<br />
IS, Simoniti, neon, odojek, alfa, SA, Art.<br />
Glavno geslo: Bovška kotlina.<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023
48<br />
SLIKOVITO<br />
ŽIVALI VSTOPAJO V LADJO –<br />
James Tissot<br />
GREGOR ČUŠIN<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023<br />
THEJEWISHMUSEUM.ORG<br />
Gledam skozi okno.<br />
Dežuje.<br />
Dežuje na dan, ko res ne bi smelo deževati.<br />
Deževalo je že včeraj in deževalo bo tudi jutri. Tako<br />
so po televiziji povedali vsi, ki se pri nas na vreme spoznajo: od<br />
resne tetke do klepetave blondinke, od profesorja do manekena …<br />
Dežuje.<br />
Nebo je oblačno, a meni je jasno! Vem, kaj mi je storiti. Vzamem<br />
dežnik in se odpravim v živalski vrt.<br />
<strong>Zakaj</strong> v živalski vrt, sprašujete? Zato, ker prav vsakega osla <strong>pa</strong><br />
že ne bom vzel s sabo.<br />
Skrbno bom izbral sopotnike. Ladjo sem gradil dolgo časa, a<br />
še vedno je majhna. Pustil sem si rasti brado, a še vedno je kratka.<br />
A očitno je čas dopolnjen in ni več odlašanja. Oblačno je, a meni<br />
je jasno: Konec sveta se bliža!<br />
In lepo prosim, da mi osli prejšnje pripombe o oslih ne zamerijo.<br />
Ker mi je čisto jasno, čeprav je oblačno in dežuje, da se<br />
osel od osla razlikuje. Živalski svet <strong>pa</strong>č ni, oh, kaj <strong>pa</strong> vem, kot<br />
naši politiki, ki so vsi enaki oziroma »vsi glih«, kot tolikokrat<br />
slišim. V živalskem kraljestvu vlada red, saj je to »kraljestvo« in<br />
ne »demokracija«, kjer lahko vsak počne, kar hoče, in zato mnogi<br />
»afne guncajo«, ne le kadar imajo čas in utegnejo, am<strong>pa</strong>k kar<br />
naprej in naprej. In meni je jasno, čeprav je oblačno in dežuje, da<br />
to počnejo zato, ker drugega ne znajo in niso sposobni. In se mi<br />
uboge »afne« že kar smilijo! Si sploh predstavljate kako se jim<br />
mora že vrteti v glavi?!<br />
V živalskem kraljestvu je drugače. Res je, da opice vseh vrst<br />
visijo z dreves; in res je, da izvajajo nihajoče gibe, ki bi jih težko<br />
opredelili drugače kot guganje; a je tudi res, da so opice za tovrstno<br />
početje visoko usposobljene in da jih na veje ni nihče izvolil,<br />
am<strong>pa</strong>k so tja od Boga postavljene!<br />
V živalskem svetu vlada red. In disciplina. In zakon močnejšega.<br />
Tam je vsem jasno, <strong>pa</strong> četudi je oblačno in dežuje, da<br />
ko pride čas za večerjo, si ali večerja ali <strong>pa</strong> povečerjan! Kar se<br />
v politiki nikdar ne zgodi! V politiki se vse počne v rokavicah,<br />
medtem ko se v živalskem kraljestvu zveri razporedijo po dolžini<br />
krempljev in čekanov. In je hierarhija vsem jasna, tudi kadar<br />
je oblačno in dežuje!<br />
Oh, koliko je teh kletk! Kako bom izbral? Moral bi imeti seznam,<br />
kot mi ga žena spiše, kadar me pošlje v trgovino.<br />
Ah, kje <strong>pa</strong>, nikakor … Ni primerjave med živalmi in ljudmi.<br />
Med živalskim svetom in politiko.<br />
Čeprav se zgodi, da kdo tuli z volkovi …<br />
Da so nekateri zaščiteni kot medvedi …<br />
Da je mnogo pretkanih in zvitih kot lisice …<br />
Da nekateri trepetajo kot miši …<br />
Da kdaj kdo useka zahrbtno kot škorpijon …<br />
Da ima kdo koga v želodcu … (Čisto dobesedno, jasno. Čeprav<br />
je oblačno in dežuje.)<br />
O govedu sploh ne bi …<br />
In da se jih večina zasidra pri koritu kot …<br />
Kje sem ostal? Pri koritu? Ja … Ne … Ne vem še, kako bo s hrano<br />
na ladji. In ne vem, kako bom ločil živali, da ne bodo hrana ena<br />
Satira<br />
James Jacques Joseph Tissot, Živali vsto<strong>pa</strong>jo v ladjo (1896–1902),<br />
The Jewish Museum, New York, ZDA.
drugi. Morda <strong>pa</strong> bo ljubi Bog, ki je poslal<br />
oblake in dež, poslal tudi mesijanske<br />
čase in bo volk prebival z jagnjetom,<br />
<strong>pa</strong>nter ležal s kozličem, lev <strong>pa</strong> bo jedel<br />
slamo kakor govedo. Bog že ve, kaj dela.<br />
Njemu je jasno, čeprav je oblačno in dežuje.<br />
Ker Bog je nad oblaki. In nad dežjem.<br />
In nad ljudmi. In nad živalmi. <br />
L. G. – B. T.<br />
NAJNOVEJŠI POKLIC<br />
Med poklice so ga uvrstili<br />
šele zdaj in je v nomenklaturo<br />
bil sprejet, se ve za dan in uro,<br />
ko so ga na novo ustrojili.<br />
To poklic je nov, ki ni mu <strong>pa</strong>ra<br />
še v klasifikaciji sedanji,<br />
s specialnimi povezan znanji,<br />
dasiravno tehnika je stara.<br />
Tehnika zgolj molža je navadna,<br />
le da krava ni, ki mleko daje,<br />
am<strong>pa</strong>k bik se molze sredi staje,<br />
drža <strong>pa</strong> njegova je <strong>pa</strong>radna.<br />
Bik na dveh nogáh je, brez organa,<br />
šla so na jedilnik mu že moda,<br />
zdaj kot krava se počuti, toda<br />
ni poanta naše zgodbe hrana.<br />
POLITIČNA POEZIJA<br />
Nov poklic domnevno je človeški,<br />
tehnika edinole je molžna,<br />
znanost tej je za zamisel dolžna,<br />
drugo <strong>pa</strong> dodali so pospeški.<br />
Znanost delala je pospešeno,<br />
da poklic se novi je vzpostavil,<br />
in produkt se mlečni z njim pojavil,<br />
da dobili končno so želeno.<br />
Nov poklic napredka je znanilec,<br />
tehnika ni molža, je dojenje,<br />
mleko vleče novo pokolenje,<br />
ga poklicni daje mu dojilec.<br />
49<br />
www.lgbtqnation.com/Elinor Carucci<br />
Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si<br />
Evan Hempel<br />
(ženska, ki se<br />
identificira kot<br />
moški) doji<br />
svojega sina.<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023
50<br />
TAZADNJA<br />
Humor<br />
DARS napovedal postavitev<br />
<strong>pa</strong>rkomatov na primorski avtocesti<br />
Inštitut 8. marec vložil ustavno<br />
presojo o primernosti imena kraja<br />
Pšenična Polica glede na diksriminatornost<br />
do vseh ljudi s celiakijo<br />
<strong>108</strong> 27. 7. 2023
Podprite neodvisno<br />
novinarstvo,:<br />
naročite se na<br />
Domovino<br />
<strong>Domovina</strong><br />
je ta hip najboljši slovenski<br />
družbeno-politični tednik.<br />
• Preverjene informacije za tiste, ki želite vedeti,<br />
kaj se v resnici dogaja doma in po svetu.<br />
• Eki<strong>pa</strong>, ki ne menja retorike ob menjavi vlade, am<strong>pa</strong>k<br />
ostaja zvesta svojemu poslanstvu: informiranju bralcev.<br />
• Ekskluzivni članki, intervjuji in oddaje za naročnike.<br />
• Tedenski pregled in komentarji aktualnega dogajanja.<br />
dr. Žiga Turk, profesor in publicist<br />
Pridružite<br />
se širokemu<br />
krogu bralcev,<br />
ki cenijo:<br />
• naš neodvisen način poročanja,<br />
• enaka merila za vse,<br />
• predstavitev navdihujočih zgodb<br />
posameznikov in skupin,<br />
• spoštljivo izmenjavo mnenj,<br />
159 €<br />
187,20 €<br />
• naš trud, da predstavimo dejstva,<br />
ustvarjanje mnenja <strong>pa</strong> prepustimo vam.<br />
DA, računajte name, naročam tednik <strong>Domovina</strong>.<br />
(ustrezno označite)<br />
12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 187,20 € samo 159 €)<br />
želim plačilo na 4 obroke po 39,75 €<br />
6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 93,60 € samo 86,50 €)<br />
Ime in priimek * :<br />
Ime podjetja (poslovni naročnik):<br />
Ulica in hišna št. * :<br />
Poštna št. in kraj * :<br />
Telefon * :<br />
E-mail * :<br />
Podpis * :<br />
Poštnino za tednik plača <strong>Domovina</strong>.<br />
S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.<br />
S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni<br />
na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.<br />
<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />
Cesta v Log 11,<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
E: narocnine@domovina.je<br />
T: 059 020 001<br />
NAROČITE<br />
PREK SPLETA
Vsak teden nova<br />
ugodnost: vse poletje!<br />
IZKORISTITE<br />
UGODNOST<br />
Poletna akcija založbe<br />
10 % popusta *<br />
ob nakupu knjige<br />
Konservativni manifest<br />
*Ugodnost velja od 26. julija do vključno<br />
2. avgusta 2023 samo v spletni trgovini<br />
Iskreni.<br />
7,70 €<br />
6,90 €<br />
Koda za<br />
popust:<br />
MANIFEST10<br />
T: 064 135 136 E: info@iskreni.net<br />
https://www.iskreni.net/trgovina/product/konservativni-manifest/
Change language