Domovina 107: Zakaj spolnost izumira (Predogled)

ŠIRIMO OBZORJA 

Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani 

20. 7. 2023 

TEMA TEDNA: Zakaj spolnost izumira 

Pomanjkanje nacionalne identitete ogroža slovenstvo 

Tri ministrice za odstop 

26 

17 

12 

3,60 € 

Valentina Plaskan 

heavymetalka, pesnica in novinarka 

20 

107

Podprite neodvisno 

novinarstvo,: 

naročite se na 

Domovino 

Všeč mi je to, da ni tem, 

ki bi se jih uredništvo 

Domovine izogibalo. 

• Preverjene informacije za tiste, ki želite vedeti, 

kaj se v resnici dogaja doma in po svetu. 

• Ekipa, ki ne menja retorike ob menjavi vlade, ampak 

ostaja zvesta svojemu poslanstvu: informiranju bralcev. 

• Ekskluzivni članki, intervjuji in oddaje za naročnike. 

• Tedenski pregled in komentarji aktualnega dogajanja. 

Rado Pezdir 

Pridružite 

se širokemu 

krogu bralcev, 

ki cenijo: 

• naš neodvisen način poročanja, 

• enaka merila za vse, 

• predstavitev navdihujočih zgodb 

posameznikov in skupin, 

• spoštljivo izmenjavo mnenj, 

159 € 

187,20 € 

• naš trud, da predstavimo dejstva, 

ustvarjanje mnenja pa prepustimo vam. 

DA, računajte name, naročam tednik Domovina. 

(ustrezno označite) 

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 187,20 € samo 159 €) 

želim plačilo na 4 obroke po 39,75 € 

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 93,60 € samo 86,50 €) 

Ime in priimek * : 

Ime podjetja (poslovni naročnik): 

Ulica in hišna št. * : 

Poštna št. in kraj * : 

Telefon * : 

E-mail * : 

Podpis * : 

Poštnino za tednik plača Domovina. 

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja. 

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni 

na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/. 

Domovina, d.o.o. 

Cesta v Log 11, 

1351 Brezovica pri Ljubljani 

E: narocnine@domovina.je 

T: 059 020 001 

NAROČITE 

PREK SPLETA

MOJA BESEDA 

Človek laže, MATEMATIKA pač ne 

3 

DEPOSITPHOTOS 

Največja žrtev spolne 

revolucije so ženske. 

Človek, ki mu manjka smisla za 

humor, poka vice o seksu. Medij, 

ki bi rad povečal naklado, 

objavlja nagice. Oboje predstavlja 

najcenejšo metodo, s katero pritegneš 

pozornost. 

A v resnici tovrstno redno »poročanje« 

o intimi ne pove veliko o spolnosti. 

Invazija pornografije v zadnjih dveh desetletjih 

pa je sami spolnosti celo škodila: 

zaradi pornografije je spolnih odnosov 

v družbi manj. Matematika ne laže. 

Spolnost je nekaj najlepšega na 

planetu Zemlja. Je vrhunec človeškega 

čustvovanja, nekakšna najvišja sreča. 

Za razliko od drugih živih bitij je človeška 

spolnost del ljubezni, ki je nekaj 

povsem drugega od nagona po razmnoževanju. 

Spolnost ni pomembna samo 

zaradi človekovih telesnih in čustvenih 

(duševnih) potreb. Izjemnega pomena 

je tudi za človekovo duhovnost. 

Papež Janez Pavel II. je ogromno govoril 

in pisal o spolnosti. Če po moško 

na kratko povzamemo: spolnost je največje 

darilo Boga človeku, zato se s spolnim 

odnosom zelo približamo Bogu in 

je lahko to najvišja oblika molitve moža 

in žene. Spolnost je Božji dotik. 

Vatikan je s sodobno teologijo telesa 

dal spolnosti mesto, ki ga v zgodovini 

nismo bili navajeni. Očitki liberalcev 

Cerkvi o zadrtosti in ozkosti so postali 

v hipu povsem neumestni. V resnici je 

ozka in zadrta zahodna ateistična družba, 

ki v spolnosti vidi samo še goli spolni 

akt ali za spolnost razglaša celo nadomestne 

oblike spolnosti s pomočjo banalne 

elektronike ali bizarne plastike. 

Spolna revolucija, kot so poimenovali 

ta premik iz spolnosti v navaden 

seks, ki je zmanjšala razliko med 

spolnostjo v človeškem in spolnostjo v 

živalskem svetu, je, kot vsaka revolucija 

doslej, začela žreti svoje otroke. Namesto 

da bi osvoboditev od tradicionalnih 

spon povečala količino spolnosti in 

posledično naredila ljudi srečnejše, je 

dosegla, da ljudje v človeški zgodovini 

še nikoli niso imeli tako malo spolnih 

odnosov kot jih imajo danes. Da je tudi 

sama plodnost drastično upadla, je zato 

povsem logično. 

Živali v živalskih vrtovih, posebej 

tiste, ki so na evolucijski lestvici višje, 

imajo običajno zelo slabo zmožnost reprodukcije. 

Stopnja plodnosti pade ali 

celo izgine. V kletki žival celo izgubi željo 

po spolnosti. 

Zahodna družba živi danes v nekakšni 

kletki novih pravil, ki vsak teden 

prinašajo nove omejitve. Vse doslej nesprejemljivo 

postaja sprejemljivo 

in celo obvezno sprejemljivo. 

Ni dovolj, da ima vsak človek, 

ki živi spolnost drugače 

od velike večine, pravico 

do tega. Z vsemi novimi 

in neobičajnimi 

spolnimi praksami 

se morajo seznanjati celo politiki v 

parlamentu in otroci v vrtcih. V tej kletki 

je, tako kot v živalskem vrtu, spolnosti, 

kakopak, manj. 

Fotografske agencije, ki ponujajo fotografije 

o vsem mogočem, ponujajo, če 

vpišeš besede seks, poroka ali ljubezen, 

večino ilustracij, v katerih nastopajo 

homoseksualni pari. Večino, čeprav 

ljudje z neobičajnimi spolnimi običaji 

predstavljajo izrazito manjšino. Matematika 

ne laže. 

Največja žrtev spolne revolucije pa 

so ženske. Emancipacija je namreč prinesla 

invazijo feminizma. Zahodna 

kultura je »obabila« mnoge moške. Vse 

več žensk zato ostaja samih, saj jih poženščeni, 

depilirani in naličeni moški 

kljub eleganci in omamnim dišavam 

ne privlačijo. Mnogih moških, odvisnih 

od pornografije, pa tudi ne privlačijo 

več običajna dekleta, ki nimajo niti 

približno takih oblin kot njihove elektronske 

konkurentke. 

Drznemo si napovedati, da bo med 

neobičajnimi praksami prej ali slej na 

dnevni red prišla tudi poligamija, in to 

ne samo v državah, ki se bodo islamizirale. 

Neuradno poligamija namreč že 

obstaja, saj matematika ne laže. Pravzaprav 

obstaja, vsaj v Sloveniji, tudi 

uradno, saj ima aktualni premier že več 

mesecev istočasno ženo in ljubico, ki jo 

je razglasil za uradno partnerko. 

Ljudje niso neumni. Zato je samo 

vprašanje časa, kdaj bo velik del prebivalstva 

začel javno in glasno zavračati 

digitalizacijo, ekranizacijo in ideologijo 

spola. 

Slehernik se v tem trenutku ponorelemu 

svetu lahko morda najučinkoviteje 

upre s spolnostjo. In s potomci. Matematika 

ne laže. To je edina formula za 

preživetje. Ne glede na režime, narod, ki 

to hoče, vedno obstane. 

Nedavno sva bila z mojo drago na 

duhovnih vajah. Laično rečeno, na zakonski 

terapiji. Tam je bilo 11 parov, 

najrazličnejših statusov in starosti. Za 

šalo smo prešteli, koliko otrok imamo. 

41. Ker matematika ne laže, naj bo to za 

tokrat dovolj. 

 

Piše: TINO MAMIĆ, 

odgovorni urednik 

tednika Domovina 

107 20. 7. 2023

Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani 

4 VSEBINA 

TEMA TEDNA 

12 Spolnost na Zahodu izumira 

Andreja Barat · Komentar 

14 Kaj pričakovati, ko spolni odnos 

nadomesti že malo bolj žgečkljiv 

klepet po Zoomu 

Milena Miklavčič · Kolumna 

DEPOSITPHOTOS 

17 20 

32 

42 

Zaradi pomanjkanja 

nacionalne identitete lahko 

slovenstvo izgine 

Luka Svetina 

Valentina Plaskan: Janšo sem 

videla enkrat v življenju, pa mi 

očitajo, da sem janšistka 

Peter Merše · Intevju 

Koga zanimajo osebne navade 

škofa Sajeta in bančni račun 

Zavoda Iskreni 

Rok Čakš 

Počitnice so čas, da otrok 

naučeno teorijo uporabi v praksi 

Manica Marolt 

ŠIRIMO OBZORJA 

TEMA TEDNA: Zakaj spolnost izumira 

Pomanjkanje nacionalne identitete ogroža slovenstvo 17 

Tri ministrice za odstop 26 

20. 7. 2023 

12 

TEDNIK DOMOVINA 

ŠT. 107, LETNIK 3, 

20. julij 2023 

ISSN številka: 2784-4838 

Cena posameznega izvoda: 

3,60 evra 

Uredništvo: 

CESTA V LOG 11, 

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI 

E: tednik@domovina.je 

T: 059 020 001 

Odgovorni urednik portala 

Domovina.je: ROK ČAKŠ 

Odgovorna urednica portala 

Iskreni.net: ANDREJA BARAT 

Uredniški odbor: 

ALEKS BIRSA JOGAN, 

LUKA SVETINA, URBAN ŠIFRAR 

Tehnično in foto uredništvo: 

TOMO STRLE 

NAROČNINE: 

E: narocnine@domovina.je 

T: 059 020 001 

Izdaja: 

DOMOVINA D.O.O., 

CESTA V LOG 11, 

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI 

E: tednik@domovina.je 

Direktor: 

IGOR VOVK 

Valentina Plaskan 

heavymetalka, pesnica in novinarka 

20 

3,60 € 

107 

Odgovorni urednik tednika: 

TINO MAMIĆ 

(tino@domovina.je) 

Izvršni urednik tednika: 

KLEMEN BAN 

Prelom in tisk: CITRUS D.O.O. 

Naklada: 7700 izvodov 

Naslovnica: 

Jernej Prelac/DOMOVINA 

www.domovina.je 

@Domovina_je 

@domovinaJE 

Tednik izhaja ob četrtkih 

v slovenščini. 

107 20. 7. 2023

VSEBINA 

5 

3 Človek laže, matematika pač ne 

Tino Mamić · Moja beseda 

6 Medijski sosedi 

28 29 

7 Foto tedna 

Ali so za inflacijo kriva 

pohlepna podjetja 

Urban Kopitar · Komentar 

Med krvavo vojno in 

nepravičnim mirom 

Rok Frelih · Komentar 

8 Pregled tedna 

10 Čivkarija 

11 Karikatura 

25 Vatikan poziva javnost k pomoči 

za zaščito pred spolnimi zlorabami 

Andreja Barat 

26 Tri ministrice, ki morajo odstopiti 

in verjetno pristati pred sodiščem 

Bojan Požar · Požareport.si 

30 34 

Zakon o dolgotrajni oskrbi: socialistična 

logika ali nujna solidarnost 

Uredništvo 

Balkanski anarhisti v Ljubljani: knjižni 

sejem in pretepanje policistov 

Jakob Vid Zupančič · Komentar 

27 Konce poti velikega besednega popotnika 

Tino Mamić · Kolumna 

36 Beremo, gledamo, poslušamo 

Alenka Puhar, Monika Jeglič 

37 Zvezda repatica 

Andraž Arko 

39 Prihaja nov otrok, najstnik pa je v zadregi 

Mateja Kropec Šega 

46 Razvedrilo 

47 Križanka 

38 40 

Mladim moramo povedati, da so v 

redu in se jim ni treba popravljati 

Mojca Belcl Magdič 

Male lisice, ki uničujejo zakon 

Mojca Belcl Magdič · Komentar 

49 Tinca Stršen: Pregreta energija 

Politična poezija 

50 Tazadnja 

Mama kliče, Calvin in Hobbes 

Humor 

45 48 

Sredozemski namaz iz čičerike 

Selma Bizjak 

Kdo, Kaj – 

Aleksandr Borodin 

Gregor Čušin · Satira 

107 20. 7. 2023

6 

MED(IJSKI) SOSEDI 

UMRL PISATELJ 

MARJAN TOMŠIČ 

Marjan Tomšič je eno od osrednjih imen 

slovenske proze zadnjih desetletij. Napisal 

je deset romanov, večina je prežetih z istrsko 

motiviko, vrh pa je dosegel z romani 

Šavrinke, Oštrigeca, Grenko morje in Zrno 

od frmntona, piše Ksenja Horvat v Družini. 

Opisuje Tomšičev opus, ki poleg desetih 

romanov obsega še novele, črtice in pripovedi 

ter dela za otroke in mladino, pisal 

je tudi radijske igre, scenarije za kratke 

risanke in dramatiko. 

Omenjeni roman Šavrinke je prvič izšel 

leta 1986, zatem sta izšli še dve izdaji, 

in sicer leta 1991 in 2019, ko je založba 

Beletrina z izdajo obeležila pisateljevo 

osemdesetletnico. V romanu beremo – 

tako so zapisali ob izidu pri Beletrini – o 

življenju izjemnih žensk, s katerimi avtor 

obuja zamolčano istrsko kulturo in oživlja 

istrsko zgodovino ter jezik. Tomšič o 

Šavrinkah piše kot o dekletih in ženskah iz 

slovenske Istre, ki so od konca 19. stoletja 

do druge svetovne vojne zaradi revščine in 

hude gospodarske krize v Trstu prodajale 

kmetijske izdelke, njihov glavni vir zaslužka 

je bila prodaja jajc. 

Horvatova navaja, da je bil Marjan Tomšič 

eden od redkih slovenskih pisateljev, ki 

je v vseh svojih delih Bog dosledno pisal 

z veliko začetnico. Zadnje natisnjeno 

Tomšičevo delo je sicer ponatis in dopolnjena 

izdaja legendarnega romana Zrno od 

frmntona. Roman je prvič izšel leta 1993, 

v ponatisu in nekoliko prenovljen še leta 

2004, v zadnji izdaji leta 2021 (Beletrina) 

pa najbolj pritegne avtorjev predgovor, v 

katerem prvič razloži ozadje nastanka romana. 

Pisatelj je namreč dolga leta prihajal 

k Istranki Mariji Franca, ki je bila hkrati navdih 

in na nek način tudi soavtorica zgodb 

o Šavrinkah. Ko je bil roman napisan, je 

Marija – v romanu ji je ime Katina – prepovedala 

objavo, zato je roman izšel šele 

po prepričevanju njene hčere. 

Tomšič je šele leta pozneje, čeprav je bil 

vmes opozorjen, naj tega ne pove, razkril, 

da je bila pravzaprav proti izidu takratna 

oblast, saj zgodba govori o mučenju in 

kaznovanju nedolžnih ljudi. Zrno od Frmntona 

velja za enega od najpomembnejših 

slovenskih romanov 20. stoletja. 

SLOVENCA S 

SLADOLEDNIM IMPERIJEM 

Slovensko podjetje Aroma Global odpira 

proizvodnjo sladoleda v hrvaškem mestu 

Ogulin, ki bo po besedah soustanovitelja 

podjetja Primoža Ogrizka največja tovarna 

sladoleda iz povsem naravnih sestavin na 

svetu, poroča spletni portal Siol. V širitev 

podjetja so v zadnjih 15 mesecih vložili 

7,3 milijona evrov in odprli 50 prodajnih 

butikov na Hrvaškem, v Sloveniji pa sploh 

niso prisotni. Ogrizek je po poročanju svoje 

podjetje pred desetimi leti z ženo Tjašo 

sicer ustanovil v Trzinu. Veliko širitev na 

Hrvaškem pa so s svojo blagovno znamko 

sladoledov Aroma Gelato Experience 

začeli pred 15 meseci. V tem času so poleg 

treh že obstoječih poslovalnic odprli še 47 

novih, od tega štiri franšize. 

Siol piše, da nameravajo v naslednjih dveh 

letih v širitev podjetja na Hrvaškem vložiti 

še okoli sedem milijonov evrov in odpreti 

dodatnih 50 butikov, tako da jih bodo na 

koncu imeli 100. Obenem naj bi načrtovali 

tudi širitev na druge trge. Ker evropski trg 

še raziskujejo, se bo širitev najprej nadaljevala 

zunaj Evrope, in sicer od Savdske 

Arabije, Združenih arabskih emiratov in 

Katarja do Bahrajna in Kuvajta. V podjetju 

je trenutno zaposlenih več kot 300 ljudi, 

do konca leta jih bo okoli 350, v naslednjih 

dveh letih pa skupno 700, razkrivajo 

pri Siolu. 

Zanimivo pa je, da je širitev prodajnih 

mest povzročila tudi potrebe po večji 

proizvodnji. Ta se zdaj seli iz Slovenije v 

mesto v osrčju Hrvaške Ogulin, ki so ga 

izbrali zaradi dobre povezave s Kvarnerjem, 

hrvaško Istro, Dalmacijo in Zagrebom 

ter tudi zaradi nižjih poletnih temperatur. 

S 4.500 kvadratnih metrov velikim 

proizvodnim obratom v Ogulinu bo Aroma 

Global postala največja tovarna naravnega 

sladoleda na svetu. Sladoled po Ogrizkovih 

besedah namreč delajo iz 100-odstotno 

naravnih sestavin brez umetnih barvil, 

ojačevalcev okusa in drugih umetnih dodatkov 

ter ga zaključujejo ročno. Za zdaj 

ga izdelujejo v več kot 50 okusih. 

KDO JE NAPADALEC 

Oseba, ki je lani jeseni na Bavarskem dvoru 

napadla predsednico Inštituta 8. marec 

Niko Kovač (31), je pravnomočno obsojena, 

je na družabnem omrežju sporočila 

omenjena aktivistka. Zakaj Nika Kovač, 

sodišče in mediji obsojenega napadalca 

tokrat anonimizirajo in posledično javnost 

še vedno ne ve, kdo jo je napadel, je težko 

razumeti, poroča Spletni časopis. 

Kdo je obsojeni anonimnež, ni nepomembno, 

opozarja avtor Peter Jančič (55). 

Direktorica zasebnega Inštituta 8. marca, 

ki ga je ustanovil minister Simon Maljevac 

(42), je odgovornost za napade nanjo 

zvalila tudi na pomembne politike in na 

medij Nova24TV ter tako skušala pritegniti 

pozornost. Svojih trditev o vpletenosti 

pomembnih politikov in medija Nova24TV 

v napad doslej sicer ni dokazala. S prikrivanjem, 

kdo je napadalec, pa sodišče in 

Kovačeva onemogočata preverjanje, še 

dodaja Spletni časopis. Napadalec naj bi 

bil po poročanju medijev sicer obsojen na 

pet mesecev pogojne zaporne kazni. 

Jančič piše, da vprašanj Niki Kovač in 

Inštitutu 8. marec, ali lahko razkrije ime 

napadalca ali številko sodnega spisa, da 

bi na sodišču preverili, za koga sploh gre, 

ni pošiljal, ker na njegova vprašanja v 

preteklosti niso odgovarjali. Kot zasebni 

zavod niso zavezani odgovarjati medijem 

in javnosti po Zakonu o dostopu do 

informacij javnega značaja. Nenavadnega 

ravnanja jim zato ni mogoče očitati. 

OPRAVIČILO 

V prejšnji številki smo v rubriki Foto tedna objavili 

fotografijo Ide Kogovšek s pripisom, da gre za Jero 

Kržišnik (na gornji fotografiji), najboljšo maturantko 

v geografiji. Obema se opravičujemo. 

107 20. 7. 2023

FOTO TEDNA 

7 

Otroci Slovencev po svetu 

so na taboru Svetovnega slovenskega kongresa v Rakovem 

Škocjanu spoznavali svojo matično domovino. 

Svetovni slovenski kongres 

107 20. 7. 2023

8 

ZAKON O EVTANAZIJI 

Predstavniki društva Srebrna nit so v 

Državni zbor vložili 5.500 podpisov za zakon, 

ki bi omogočil medicinsko usmrtitev 

posameznikov v skrajni stiski, pri čemer je 

to precej nejasno definirano, in sicer brez 

starostne omejitve in konkretne opredelitve, 

kaj skrajna stiska pomeni. Kljub temu 

so v Srebrni niti prepričani, da so možnosti 

za zlorabe nične. Obstajajo namreč 

poročila o zlorabah, ki prihajajo iz držav, 

kot so Nizozemska, Belgija in Kanada, kjer 

je evtanazija oz. medicinska usmrtitev 

uzakonjena že dalj časa. 

V društvu pravijo, da gre za pomoč pri 

prostovoljnem končanju življenja ljudem 

v stiski in na koncu življenja, ko jim ne 

pomagata več niti medicina niti paliativna 

oskrba. V primeru akutnih duševnih 

motenj evtanazija ne bi bila mogoča, 

vsakega pacienta pa bi pregledal psihiater, 

ki bi odločil, ali je opravilno sposoben. 

Tudi usmrtitev bi se izvršila v navzočnosti 

psihiatra, pravijo pisci zakona. Zakonu 

sicer ostro nasprotujejo v Zdravniški 

zbornici, Komisiji za medicinsko etiko in 

Komisiji za pravičnost in mir pri Slovenski 

škofovski konferenci. 

Ali se zakonu obeta podpora, ta hip še ni 

jasno, saj so glasno podporo predlagateljem, 

da se zadeva sistemsko regulirala, 

izrazili le v stranki Levica, medtem ko 

bodo v Gibanju Svoboda o vsebini zakona 

razpravljali med poletjem. Zakonu ostro 

nasprotujeta opozicijski stranki SDS in 

NSi, medtem ko ga podpira predsednica 

SHUTTERSTOCK 

PREGLED TEDNA 

republike Nataša Pirc Musar (55), ki ima za 

svetovalko v svojem kabinetu tudi Biserko 

Marolt Meden (69), nekdanjo predsednico 

omenjenega društva Srebrna nit. 

TRIGLAV VZEL ŽIVLJENJE 

V gorah se je v zadnjih dveh tednih zgodilo 

več nesreč, v eni izmed njih je življenje 

izgubila švicarska državljanka, ki se je pri 

padcu na poti s Triglava čez Prag hudo 

poškodovala in je kasneje zaradi poškodb 

umrla, pišejo na portalu N1. Do nesreče 

Silvia Berlusconija bo na mestu predsednika stranke Naprej Italija, nasledil zunanji minister 

Antonio Tajani (69). 

107 20. 7. 2023 

Ali bo zakon o evtanaziji, ki ga je v parlamentarni postopek vložilo društvo Srebrna nit, sprejet, še ni 

jasno, ker v Gibanju Svoboda o podpori še razpravljajo. 

TWEETER 

je prišlo, ker je sicer primerno opremljeni 

pohodnici zdrsnilo, nato pa je padla čez 

skalni skok v globino. Pri reševanju so 

sodelovali tudi mojstranski gorski reševalci. 

Iz Policijske uprave Kranj poročajo, 

da je v gorah v sončnih in vročih julijskih 

dneh veliko ljudi. Pohodnike so znova 

pozvali, naj bodo previdni in naj skrbijo za 

svojo varnost. »Pomemben je vsak korak, 

vsak gib, vsaka odločitev,« so izpostavili. 

BERLUSCONIJA 

ZAMENJAL TAJANI 

Bor Slana/STA 

Po smrti dolgoletnega italijanskega politika 

in poslovneža Silvia Berlusconija se 

je izpraznil sedež predsednika italijanske 

vladne koalicijske stranke Naprej, Italija. 

Za novega voditelja stranke je bil izvoljen 

zunanji minister Antonio Tajani (69), ki 

je pred tem zasedal tudi visoke evropske 

funkcije: med letoma 2017 in 2019 je bil 

predsednik Evropskega parlamenta, pred 

tem pa tudi evropski komisar. 

Stranka Naprej, Italija, v katero se je Tajani 

vključil ob njeni ustanovitvi leta 1994, je v 

zadnjih letih izgubila precej podpore in se 

na volitvah giblje okrog sedmih odstotkov. 

»Dobivam skorajda neverjetno zapuščino. 

Ni lahko voditi političnega gibanja, ki je 

imelo skoraj 30 let za svojega voditelja Silvia 

Berlusconija,« je na novinarski konferenci 

dejal Tajani. Glede identitete stranke 

pa pravi, da se ji ne bodo odpovedali in da 

želijo biti t. i. sredina na desni sredini.

PREGLED TEDNA 

9 

SHUTTERSTOCK 

Temperature so v zadnjem tednu ponekod po ZDA segle krepko čez 40 stopinj Celzija. 

MERJENJE MNENJA O VLADI 

Po poročanju Dela je Urad vlade za komuniciranje 

(UKOM) na razpisu izmed petih 

ponudb za izvedbo osmih raziskav javnega 

mnenja izbral agencijo Ninamedia, ki jo 

vodi Nikola Damjanić. Pri preverjanju 

javnega mnenja se bodo osredotočili na 

predvidene ukrepe vlade, z meritvami pa 

bodo začeli šele jeseni. 

Ninamedia je oddala najnižjo ponudbo v 

višini 3.728 bruto za posamezno raziskavo. 

Koliko so znašale druge ponudbe, 

v UKOM-u ne smejo razkriti, po informacijah 

Dela pa naj bi bila Ninamedia 

krepko najcenejša – že skoraj na meji 

rentabilnosti. Agencija Ninamedia, ki meri 

javno mnenje tudi za nekatere medije in 

politične akterje, bo morala raziskave izvajati 

le za potrebe UKOM-a, kar pomeni, da 

ne bodo smele biti del drugih javnomnenjskih 

preverjanj, še poroča Delo. 

NAPAD NA KRIMSKI MOST 

izrednih razmer začasno zaprt, odjeknili 

pa naj bi dve eksploziji, v katerih sta umrla 

dva človeka. 

Vsaj dva ukrajinska medija, Ukrajinska 

javna radiotelevizija Suspilne in medijska 

hiša Ukrainska pravda, ki se sklicujeta 

na neimenovane vire, sta poročala, da za 

incidentom stojita ukrajinska notranja 

varnostna agencija in mornarica. Suspilne 

je navedel tudi, da je bil most napaden s 

podvodnimi brezpilotnimi plovili. 

TEMPERATURNI REKORDI 

Ameriška Nacionalna vremenska služba 

je napovedala, da se bo obdobje rekordno 

visokih temperatur na jugozahodu ZDA 

nadaljevalo najmanj do avgusta. Od večjih 

mest na ameriškem jugozahodu najbolj 

trpi Phoenix v Arizoni, kjer se temperature 

osem dni zapored čez noč niso spustile 

pod 32 stopinj, temperatura čez dan pa je 

presegla 43 stopinj Celzija. Dežja ni bilo že 

od marca, poroča Reuters. Temperaturni 

rekordi so padali tudi drugod po državi: v 

Sacramentu v Kaliforniji so namerili 42,8 

stopinj Celzija, v Las Vegasu v Nevadi 46,7 

stopinj Celzija, v Miamiju na Floridi pa 43,3 

stopinje Celzija. 

Medtem se tudi v sosednji Italiji pripravljajo 

na najhujši vročinski val tega poletja. 

Na italijanskih otokih Siciliji in Sardiniji 

so vremenoslovci napovedali, da se lahko 

živo srebro povzpne na kar 48 stopinj 

Celzija, kar bi bil nov rekord. Temperaturni 

rekordi pa padajo tudi v Aziji. V kitajskem 

mestecu Sanbao na severozahodu Kitajske 

so izmerili kar 52,2 stopinje Celzija, ob 

tem pa je temperatura tal v nekaterih delih 

mesta dosegla celo 80 stopinj Celzija. 

DOGOVOR EU - TUNIZIJA 

Evropska unija in Tunizija sta podpisali 

memorandum o soglasju za strateško in 

celovito partnerstvo na področju nezakonitih 

migracij, gospodarskega razvoja in 

obnovljivih virov energije. 

Dogovor, ki vključuje tudi finančno pomoč, 

je bil sklenjen v času, ko je Tunizija 

od februarja pod udarom zaradi ravnanja 

z migranti, potem ko je predsednik Kais 

Saied (65) »horde« migrantov iz držav 

podsaharske Afrike obtožil zarote proti 

demografski sestavi države. 

 

Ukrajina je poškodovala most, ki povezuje rusko pokrajino Krasnodar s Krimskim polotokom. 

Rusija se bo ustrezno odzvala na ukrajinski 

napad na most, ki polotok Krim povezuje z 

rusko regijo Krasnodar, je v odzivu na napad 

napovedal ruski predsednik Vladimir 

Putin (70). Napad je označil za teroristično 

dejanje in pozval k strožjim varnostnim 

ukrepom. Most med rusko pokrajino 

Krasnodar in Krimskim polotokom, ki si 

ga je Rusija priključila leta 2014, je zaradi 

PROFIMEDIA 

107 20. 7. 2023

10 

ČIVKARIJA 

Vane Gošnik @VaneGosnik 

Veličastna Putinova zmaga: Finska in Švedska 

v NATU. 

Roman Vodeb @RomanVodeb 

Ksenja Horvat je nagrajena in plačana tudi za posebne 

zasluge, torej za ideološko poslanstvo, ki ga 

opravlja na RTV. Iz zanesljivih virov sem izvedel, 

da je prav ona poskrbela za cenzuro mojega bloga 

Mesto žensk ali (vas) moških na MMC. Tudi zaradi 

nje sem na črni listi že deset let. 

Čivk tedna 

Aleksander Hribovšek @AleksHribovsek 

Čemu služi tisti majhen žepek v hlačah? 

Namenjen je vaši plači, potem ko plačate 

vse davke. 

Matjaž @Matjaz_X5 

Ko je prejšnja vlada kupovala oklepnike, je Levica 

skakala v zrak, češ naj se denar porabi za pokojnine. 

Ko zdaj Šarec kupuje osemkolesnike, je Levica 

tiho. Še huje, dviguje nam davke. Dvojna merila. 

Samo, da smo na oblasti. 

Imam of Peace @Imamofpeace 

Švedsko sodišče, ki dovoljuje sežig Tore, Bibilije 

in Korana, spusti na svobodo posiljevalca, ker »ni 

vedel, da posilstvo ni dovoljeno«. Leta 2018 sem 

rekel, da se Švedska sama uničuje z družbenih eksperimentiranjem. 

Vladajoči na Švedskem bi resnično 

morali pregledati svojo moralo. 

Jože Možina @JozeMozina 

Dvakrat sem povabil Milana Kučana na intervju, pa 

mi ni niti odgovoril. Očitno mora biti res vse prej 

dogovorjeno. Posnel sem namreč bivšega novinarja 

Ivana Sivca, ki je bil priča, kako je Kučan pred 

oddajo na RTV Slovenija dobil vprašanja vnaprej, 

odgovore pa je kar bral. 

Uroš Mikolič @UrosMikolic 

Pri vstopni ceni družinskega avtomobila 40.000 

evrov ti torej država ponudi 6000 evrov pomoči, 

če si reven? 

Vipavska.eu @VipavskaEU 

V Mariboru rojeni Marjan Tomšič je bil večji Primorec 

kot večina Primorcev, ker je Primorsko 

tako neizmerno ljubil in jo tako ljubeče opisal. Posebej 

Slovensko Istro. Hvala mu! 

Ciril Jenko @CirilJenko 

Z izgonom domoljubnih Slovencev z RTVS-ja in 

njegovo okupacijo srbskih lobijev bo največ pridobil 

Twitter. Že zdaj sem nekajkrat slišal ljudi, ki 

so mi rekli, da vse novice dobijo na Twitterju in da 

ne gledajo več poročil. Takih bo zdaj še več. Danes 

sem še mami pokazal, kako se uporablja Twitter. 

107 20. 7. 2023

KARIKATURA 

11 

Nove spolne navade Slovencev 

BORIS OBLAK 

107 20. 7. 2023

12 TEMA TEDNA 

40 % 

uporabnikov 

pornografije je žensk 

Mladi izgubljajo zavest, 

da je spolnost nekaj, kar 

je povezano z ljubeznijo, 

razmerjem in zavezanostjo. 

DEPOSITPHOTOS 

ANDREJA 

BARAT 

Spolnost na Zahodu IZUMIRA 

Mnoge študije ne ugotavljajo samo, da se na Zahodu rojeva vse manj otrok, 

marveč tudi da je vse manj spolnih odnosov. 

107 20. 7. 2023 

Ena najobsežnejših spolnih študij 

doslej – Nacionalna raziskava o 

spolnem zdravju in vedenju poroča 

o upadu vseh vrst partnerskih 

spolnih aktivnostih v ZDA. Kljub 

temu da zahodna kultura še nikoli ni 

bila bolj tolerantna do spolnosti v skoraj 

vseh oblikah, imajo najstniki, mladi 

odrasli in odrasli, sodeč po številnih 

raziskavah v razvitem svetu, manj spolnih 

odnosov kot pred desetletji. Res pa 

je tudi, da realnost ni v skladu z javnim 

mnenjem. Mnogi mislijo, da imajo drugi 

ljudje veliko več spolnih odnosov, kot 

jih imajo v resnici. 

Dr. Debby Herbenick (47), ki več kot 

dvajset let aktivno sodeluje pri raznih 

raziskavah na to temo, je za revijo 

Scientific American povedala, da imajo 

vsi, ne glede na starost, manj spolnih 

odnosov, pri čemer je najbolj dramatičen 

upad med najstniki. 

Raziskave same po sebi sicer ne 

razkrivajo razlogov za upad spolnega 

vedenja, vendar pa znanstveniki glede 

na njihove rezultate iščejo in oblikujejo 

bolj ali manj posrečene razlage. Poglejmo 

najverjetnejše. 

EKRANIZACIJA SPOLNOSTI 

Internet ponuja nove spolne izkušnje, 

ki se odmikajo od fizičnih, na primer 

»sexting« in zlahka dostopno spletno 

pornografijo. Kot pravi francoska seksologinja 

Thérèse Hargot (39), je ravno 

virtualna spolnost v veliki meri nadomestila 

klasično. 

Težava je tudi v tem, da pornografija, 

s katero se srečujejo vedno mlajši, 

oblikuje predstave o spolnosti in nevrološke 

povezave vzburjenja. Človek, ki je 

bil od rane mladosti izpostavljen trdi 

pornografiji, ima težave z vzburjenjem 

pri običajnem spolnem odnosu. Temu 

pritrjuje tudi slovenski terapevt na področju 

zasvojenosti s seksualnostjo, 

Peter Topić. V predavanju za NIJZ povedal, 

da je nekoč pornografija ljudi spodbujala 

k temu, da so si našli spolnega 

partnerja, danes pa jih paralizira. Mladi 

imajo danes izjemno izkrivljeno podo-

Komentar 

TEMA TEDNA 

13 

bo o spolnosti. Zmotno je prepričanje, 

da imajo ljudje, ki so zasvojeni s spletno 

pornografijo in masturbiranjem, visok 

libido, saj je ravno obratno. Pri odvisnikih 

od pornografije je ob normalnem 

spolnem odnosu izjemno pogosta erektilna 

disfunkcija (pri moških) in frigidnost 

(pri ženskah). Človek ni sposoben 

imeti zadovoljujočega spolnega odnosa. 

Topić prav tako pojasnjuje, da je 

zmotna predpostavka, da imajo težave 

večinoma moški, kar 40 odstotkov 

dostopov do spletne pornografije je s 

strani žensk. 

Komentar avtorice 

MITOLOGIJA IN RESNIČNOST 

RAZOČARANJE IN GROBOST 

Antropologinja Helen Fisher (78) je za 

portal The Atlantic povedala, da upad 

spolnosti pripisuje upadu števila parov 

med mladimi. Že četrt stoletja se poroča 

manj ljudi, tisti, ki se poročajo, pa se 

poročajo pozneje. Približno 60 odstotkov 

odraslih, mlajših od 35 let, živi brez 

zakonca ali partnerja. 

Številni mladi, s katerimi se srečujem, 

imajo več zgodnjih spolnih izkušenj, 

nad katerimi so razočarani, pravi 

seksologinja Thérèse Hargot. Zaradi 

vseprisotne pornografije imajo mnogi 

mladi zelo napačne predstave o spolnosti 

in tem, kaj naj bi za partnerja 

predstavljalo užitek. Kmalu ugotovijo, 

da se najlažje zadovoljijo sami – s 

pomočjo pornografije, samozadovoljevanja 

in različnih pripomočkov. 

To nudi užitek in ne zahteva truda. 

Gre brez vlaganja energije in brez razočaranja. 

Mladi izgubljajo zavest, da 

je spolnost nekaj, kar je povezano z 

ljubeznijo, razmerjem in zavezanostjo. 

SEKS »NA EKS« 

Na prvi pogled se morda zdi, da seks 

za eno noč prinaša več spolnosti, a ni 

Velikokrat poslušamo in beremo, 

kako so naši dedje in pradedje imeli spolne 

odnose trikrat dnevno in kako visok libido 

so imeli ter tudi da so sodobni moški 

poženščeni, brez testosterona … To je gotovo 

delno res, ampak pri tem hvaljenju 

naših potentnih prednikov pozabljamo 

na pomembno podrobnost. 

Spolnost je bila nekoč namenjena 

moškemu užitku in reprodukciji. Trajala 

je minuto ali dve, dokler ni moški doživel 

orgazma. Ženska ni imela nobene druge 

vloge in pomena. Ženski užitek je bil celo 

prepovedan in umazan. Ženska se je morala 

orgazma, užitka< še v prvi polovici 

prejšnjega stoletja spovedati, tudi če se 

je zgodil v zakonu. 

Če je pradedek res imel spolne odnose 

trikrat na dan in se njegov pravnuk bolj 

kot z lepo sosedo druži z Desanko Šakić, 

kot se v moškem slengu reče samozadovoljevanju, 

ima njegova pravnukinja gotovo 

neprimerljivo boljše spolno življenje, 

kot ga je imela njena prababica. 

Gotovo je bila spolnost naših prednikov 

drugačna, kot je današnja, in gotovo 

je – kot današnja – imela svoje stranpoti. 

Same številke ne povedo veliko, velikokrat 

delajo krivico sodobnim moškim 

in idealizirajo dobre stare čase, ki jih 

pravzaprav nikoli ni bilo. Spolnost se je 

od časa naši pradedov močno spremenila 

in je predvsem na mizo (posteljo) kot 

merilo postavila tudi ženski užitek. 

Če naredimo manjšo primerjavo, tudi 

povsem časovno: pradedek pri spolnosti 

ni bil maratonec, sploh pa ne ljubimec, 

ampak bolj Duracelov zajček. Tudi če je 

imel spolni odnos trikrat dnevno po dve 

minuti, je to skupaj šest minut na dan in 

24 minut na teden. Najbrž bi lahko precej 

gotovo rekli, da ga na tedenski ravni večina 

njegovih pravnukov, ki so v resni zvezi, 

v smislu časa, posvečenega spolnim odnosom, 

gladko premaga. 

Sodobni spolni odnos ni pravica 

moškega, ampak je – morda prvič v zgodovini 

– sporazumna stvar med obema 

partnerjema. Od sodobnega spolnega 

odnosa se vsekakor pričakuje, da zadovolji 

tudi žensko, s čimer se pradedu 

ni bilo treba ukvarjati. To od sodobnega 

moškega zahteva neprimerljivo več 

energije, truda in zadrževanja, kot če bi 

preprosto končal spolni odnos v minuti. 

Normalno je, da se takih podvigov ne 

loteva trikrat na dan, tudi če pustimo 

vse druge izzive in ovire ob strani. Poleg 

tega pa upošteva tudi želje (in glavobole) 

žene, kar glede na zgodovinska poročila 

ni bila ravno vrlina pradedov. 

Tako, da ne … pradedje niso bili tako 

zelo velike »face«, kar se tiče seksa. Ženske 

smo primernejše za sodobne moške! 

tako. Kljub številnim aplikacijam za 

zmenke in družbeni sprejemljivosti pogoste 

menjave spolnih partnerjev, vse 

raziskave kažejo, da imajo daleč največ 

spolnih odnosov ljudje, ki so poročeni. 

SRAMEŽLJIVOST 

Anksioznost, depresija, sramežljivost … 

Navezati stik z drugo osebo, se izpostaviti 

in sprejeti tveganje morebitne zavrnitve 

je za marsikoga, ki je odraščal v 

mehurčku, strašljivo. Pri roki so pornografija 

in spolne igrače, ki motivacijo za 

iskanje primernega spolnega partnerja 

še zmanjšujejo. 

ISKRENOST 

Vsi razlogi za upad spolnosti pa niso 

nujno negativni. Znanstveniki opažajo 

precej zanimiv pojav, še zlasti pri mlajši 

generaciji. Dr. Debby Herbenick je na 

portalu Psychology Today povedala, da 

je eden od verjetnih razlogov za nizke 

številke v raznih raziskavah tudi destigmatizacija 

spolne neizkušenosti. 

Sodobni mladi naj bi bili glede tega bolj 

iskreni in naj bi svobodneje razpravljali 

o dejstvih, povezanih s številom spolnih 

partnerjev. Generacijo ali dve nazaj 

so bile te številke, vsaj pri moških, močno 

povezane z družbenim statusom in 

zato morda prenapihnjene. Herbenickova 

pravi, da je tudi ta iskrenost v naši 

kulturi precej nov pojav. 

Po besedah Fischerjeve se je število 

spolnih zlorab v otroštvu v zadnjih 

desetletjih močno zmanjšalo, spolna 

zloraba pa lahko velikokrat privede 

do prezgodnjega in promiskuitetnega 

spolnega vedenja. Prav tako se ljudje 

danes počutijo manj prisiljeni v spolnost, 

ki si je ne želijo. 

REŠITEV 

Seksologinja Hargotova rešitev vidi v 

spremenjenem odnosu do spolnosti: 

»Užitek ni smisel spolnosti, je le njen 

del. Spolnost je podaljšek odnosa, dejavnost, 

ki nas še bolj poveže s partnerjem, 

nas sprosti, umiri, osreči …« 

Če od njenih dobrin konzumiramo 

le užitek, nas to v resnici ne nahrani 

in na dolgi rok na nas pusti podobne 

posledice, kot če bi vedno jedli le hitro 

hrano. Ne dobimo pravih hranilnih 

snovi, ki nam jih spolnost lahko nudi, 

zato ostajamo lačni in iščemo vedno 

bolj ekstremne oblike ali pa se nehamo 

ukvarjati s spolnostjo. Oboje je slabo in 

je podobno motnjam hranjenja. 

107 20. 7. 2023

14 TEMA TEDNA Kolumna 

MILENA 

MIKLAVČIČ 

DEPOSITPHOTOS 

Kaj pričakovati, ko 

SPOLNI ODNOS nadomesti 

že malo bolj žgečkljiv 

klepet po Zoomu 

Leta 1989, ravno v času, ko je svetovno prebivalstvo doseglo pet milijard, so Združeni 

narodi 11. julij razglasili za svetovni dan prebivalstva. Ta dan je namenjen globljemu 

razmisleku o pomembnih vprašanjih, povezanih z nami, ki na tem planetu živimo, 

pa naj bo tudi v tem zapisu tako. 

107 20. 7. 2023

TEMA TEDNA 

15 

Pred približno petnajstimi leti – 

morda tudi prej – sem v enem 

od komentarjev na radiu Sora 

dejala, da se bo do prihoda 22. 

stoletja svetovno prebivalstvo dodobra 

zdesetkalo. Svoje besede sem zagovarjala 

z razlogom: Število otrok v družinah 

t. i. »civiliziranega sveta« se je začelo 

drastično zmanjševati. Spominjam 

se, da so bili nekateri poslušalci zelo 

»nataknjeni«, ko so klicali urednico in 

zahtevali, naj me prisili, da svoje besede 

prekličem. Na srečo je bila Jelka Mlakar, 

žal že pokojna, zagovornica svobode 

govora. Od takrat do danes je preteklo 

komaj kaj Sore. V pičlih nekaj letih se 

je zgodilo toliko, da se močno bojim, 

da se bomo znašli na poti pospešenega 

izumrtja prej kot v 50 letih. Svetovna 

rodnost se je v zadnjih 70 letih zmanjšala 

za polovico in samo še trije odstotki 

svetovnega prebivalstva živijo v 

državah, kjer rodnost ne upada, a tudi 

teh kmalu ne bo več. 

MLADI IN SPOLNOST 

V nebo vpijoči so podatki, ki prihajajo 

z Japonske. Že pred časom so tam 

naredili anketo o tem, koliko so mladi 

Japonci spolno aktivni. Izkazalo se je, 

da je približno četrtina neporočenih 

japonskih moških, starih od trideset 

do štirideset let, še vedno nedolžnih. 

Moški, ki bi jim morali hormoni »zavreti« 

vsaj nekajkrat na teden, v najbolj 

aktivnem delu svojega življenja sploh 

ne seksajo več. Pri nas verjetno ni dosti 

drugače. Eden od uporabnikov »zmenkarij«, 

ki so namenjene predvsem virtualnim 

srečanjem, je zapisal, da »resnične« 

ženske sploh ne potrebuje več. Za 

»sproščanje« mu zadošča že malo bolj 

žgečkljiv klepet po Zoomu. »Ob pomoči 

samozadovoljevanja se nekajkrat na teden 

sprostim, mesečno zato porabim 

tudi do 1.000 evrov, a se mi jih ne zdi 

škoda dati,« je še dodal. Kje so časi mojega 

deda Luke (1881), ko so morali moški 

opravljati zakonske dolžnosti vsaj trikrat 

dnevno! In imeli po 15 in več otrok! 

Že v tretji knjig Ogenj, rit in kače 

niso za igrače (2017) imam objavljenih 

več izpovedi o tako imenovanih »fukfrendih«. 

Moški (ali ženska) ima v imeniku 

nekaj takšnih, ki jih pokliče, ko 

postane »nuja« prehuda. Seks brez obveznosti 

– za mnoge nekaj sila praktičnega 

in zaželenega! 

ORBANSTVO 

V zadnjih letih se mišljenje, da je imeti 

otroke povezano z nazadnjaštvom 

in »orbanstvom«, vedno bolj širi tudi 

med mladimi. Tanja Fajon (52) je leta 

2020, ko še ni bila ministrica, napisala 

na Twitter: »Nevarnost je zelo 

resnična! Zazrimo se samo k našim 

sosedom in Orbanovi politiki. Ta 

izrazito poudarja družino, čim več 

otrok. Ne samo to, poudarja pomen 

madžarske družine, tako imenovano 

čistokrvnost madžarskega naroda. 

To je zelo nevarna ideologija.« Profesorica 

Renske Keizer z rotterdamske 

univerze je v raziskavi ugotovila, da je 

med ženskami, ki so ostale brez otrok, 

okoli desetina takih, ki si jih ne želijo 

imeti, desetina takih, ki jih ne morejo 

imeti iz zdravstvenih razlogov, kar 80 

(!) odstotkov žensk pa so brez otrok 

ostale nenačrtovano. Bojim se, da so se 

že danes ti odstotki krepko pomešali 

med seboj. Upoštevati moramo, da je 

med mladimi vedno več neplodnosti, 

Profesorica Renske Keizer 

z rotterdamske univerze 

je ugotovila, da je med 

ženskami, ki so ostale brez 

otrok, okoli desetina takih, 

ki si jih ne želijo imeti, kar 

80 odstotkov žensk 

pa je brez otrok ostalo 

nenačrtovano. 

107 20. 7. 2023

16 TEMA TEDNA 

samo pri nas ima vsak šesti par težave 

z njo, vedno več pa je tudi komodnosti, 

egoizma, pomanjkanja časa za bližnje, 

vedno večje je pomanjkanje sleherne 

želje po spolnosti. 

IZGOVORI 

Pogosto poslušamo, da si mladi 

ne želijo otrok, ker nimajo stanovanja, 

ker zaslužijo slabo (komaj 

za svoje potrebe, kaj šele za morebitno 

družino), a se bojim, da so to 

le izgovori. Njihovi starši in stari 

starši so imeli ob poroki komaj kaj; 

morda le posteljo ali še te ne, pa so 

vseeno tvegali in se veselili rojstva 

otrok. Po drugi strani pa bi bila krivična, 

če se ne bi strinjala s tistimi, 

ki pravijo, da je v svetu, v katerem 

živimo, zelo naporno ustvariti solidno 

kariero, še bolj naporno pa 

jo je obdržati. Vsak odklop lahko 

pomeni, da tvoje mesto hitro zavzame 

tisti, ki ima manj obveznosti 

in več časa za kariero in osebno 

rast. Še v osemdesetih letih je bilo 

logično, da so mladi že kmalu po 

dvajsetem letu začeli razmišljati 

o samostojnosti. Želja moškega in 

ženske je bila obojestranska: čim 

prej se osamosvojiti in iti na svoje. 

Danes je mladih, ki si še v času, ko 

srečajo abrahama, delijo mizo s 

starši, spolne usluge pa si poiščejo 

naključno, vedno več, ne manj. O 

otrocih ne razmišljajo. 

STATISTIKA 

Državna statistika pravi, da se je delež 

družin brez otrok od leta 1991 do 2021 

povečal z 21 na 30 odstotkov. Delež 

družin z enim, tremi, štirimi in več otroki 

pa ostaja celo razmeroma stabilen. 

Z eno besedo: število vseh družin se je 

v teh treh desetletjih povečalo za šest 

odstotkov, število družin brez otrok pa 

je poskočilo za 53 odstotkov. Vedno več 

je tudi posameznikov, ki si ne ustvarijo 

družine zaradi homoseksualnih 

nagnjenj. Kar nekaj jih poznam, ki si 

otrok v takšni partnerski zvezi sploh 

ne želijo. V našem kraju so bile samo 

letos tri gejevske poroke, med prijatelji 

– geji, ki živijo tudi izven naših meja, 

pa so otroci na zadnjem mestu seznama 

njihovih prioritet. 

STRAH 

Razlogov za upadanje rojstev je še nešteto. 

Mlade je strah rojevati otroke v 

svet, ki je poln negotovosti. Nekateri 

računajo, da se bodo, podobno kot v 

znanstvenofantastičnih romanih Isaaca 

Asimova, že v bližnji prihodnosti 

ustvarjale farme, na katerih bodo »gojili« 

otroke v inkubatorjih. Vedno več je 

Kolumna 

tudi posameznikov, ki svoja materinska 

in očetovska čustva raje delijo s svojimi 

hišnimi ljubljenčki. Žal pa je treba 

priznati, da je vedno več tudi staršev, 

ki niso kos svoji vlogi. Tisti otroci, ki so 

prišli v rejniške družine in tudi tisti, ki 

so doma priča fizičnemu in psihičnemu 

nasilju, bi lahko povedali žalostne 

zgodbe, ob katerih bi poslušalci z 

žalostjo v srcu vzkliknili: »Ubogi otroci, 

bolje, da jih ne bi bilo!« Kaj pomeni ne 

imeti otrok za našo socialno mrežo? 

Bo več osamljenosti, bo odtujenost 

med ljudmi še večja? Bo biznis z 

nadomestnimi materami še bolj cvetel? 

Prihodnost (če odmislimo vojne) je 

pravzaprav zelo predvidljiva. Evtanazija 

za stare in nemočne bo postala samoumevna, 

visoka tehnologija pa bo s 

pomočjo UI omogočala lagodno življenje, 

ki bo takšno le na videz. Na kakšne 

načine bo človek zadovoljeval prirojene 

čustvene potrebe po bližini? S hišnimi 

ljubljenčki? Bodo materinski dnevi 

sploh še obstajali? Kdo bo prepeval 

»mamica, ti si kakor sonček«? Industrija 

igrač bo propadla, »ringelšpili« bodo 

izumrli, medvedki in barbike pa bodo 

izginili iz človekovega spomina. 

V zadnjih letih se mišljenje, da je imeti otroke 

povezano z nazadnjaštvom in »orbanstvom«, 

vedno bolj širi tudi med mladimi. 

107 20. 7. 2023

LUKA 

SVETINA 

TINO MAMIĆ 

/DOMOVINA 

V 

organizaciji Svetovnega slovenskega 

kongresa (SSK), 

društva, ki je odigralo pomembno 

vlogo pri povezovanju 

Slovencev v času osamosvajanja 

ter mednarodnega priznanja Slovenije, 

se je zadnji teden junija odvila vrsta 

okroglih miz na temo ohranjanja 

slovenske narodne identitete, zlasti 

onkraj meja domovine. Sodelujoči iz 

zamejstva, sveta in Slovenije so spregovorili 

o pomenu uporabe slovenskega 

jezika, vplivu kulture in javnih medijev 

na ohranjanje slovenske narodne 

identitete ter različnih vsiljenih mitih 

o Slovencih. Kongres bo na vlado naslovil 

tudi pobudo, da začnemo v Sloveniji 

sistematično vzgajati zdravo narodno 

zavest že pri otrocih. 

V prostorih Katoliškega inštituta 

se je 30. junija trlo obiskovalcev, ki jih 

je nagovoril tudi minister za Slovence 

po svetu in v zamejstvu, Matej Arčon 

(50). Zadnja okrogla miza se je dotaknila 

vpliva medijskega in kulturnega 

ustvarjanja na oblikovanje narodne 

identitete, na njej pa so sodelovali novinarka 

in voditeljica na TV Slovenija, 

Vida Petrovčič (66), direktor Mohorjeve 

družbe v Celovcu, Karl Hren (50), 

nekdanja ministrica za Slovence v zamejstvu 

in po svetu, dr. Helena Jaklitsch 

(46), in urednik Primorskega dnevnika, 

Igor Devetak (54). Strinjali so se, da je za 

ohranjanje slovenske identitete v prvi 

vrsti nujna pravilna raba slovenskega 

jezika, pri čemer pomembno vlogo igra 

zlasti nacionalna televizija. 

Zaradi pomanjkanja 

NACIONALNE IDENTITETE 

lahko slovenstvo izgine 

Ko razprtije pljuskajo čez mejo in burijo duhove tudi med manjšino, nastane problem. 

Svetovni kongres poziva vlado, naj začne privzgajati narodno zavest že v vrtcih. 

TRI SLOVENIJE 

RADIO IN JEZIK 

Vida Petrovčič pravi, da med slovenskimi 

mediji najvišji nivo jezika ohranja 

Prvi program Radia Slovenija. Poslušanje 

svetuje tudi tujcem, zlasti z Balkana, 

ki se pripravljajo na javno nastopanje v 

Sloveniji. Opozorila je na nov Zakon o 

rabi slovenščine in v luči novih digitalnih 

medijev, o katerem je odprta javna 

razprava, tudi v smislu izginjanja slovenščine 

celo na recepcijah hotelov 

v središču Ljubljane. Opozorila je na 

mešanje slovenščine in angleščine na 

družbenih omrežjih, ki vse bolj prevzemajo 

vlogo medijev in postajajo za 

mnoge primarni vir informacij. »Resda 

je jezik nekaj živega, kar se živo spreminja, 

a razen Televizije Slovenija, ki se še 

trudi ohranjati nivo, je raba jezika v naših 

digitalnih medijih vse slabša,« pravi 

dolgoletna novinarka. 

Helena Jaklitsch pa meni, da je bil 

pomen slovenskih medijev v zamejstvu 

večji pred dobo digitalizacije. »Takrat 

Brezjanska Marija na vrtu Urbančičevih v 

Slovenski vasi (Lanus, južno od središča 

Buenos Airesa). Naslikana je na keramičnih 

ploščicah, latinoameriški tradiciji, ki izvira 

iz Španije iz mavrskih časov. 

17 

107 20. 7. 2023

18 

TRI SLOVENIJE 

Skozi leta v Jugoslaviji so 

nam vsilili neke namišljene 

predstave, mite in manjvrednostne 

komplekse, ki 

smo jih Slovenke in Slovenci 

požrli in nekako sprejeli, 

ne da bi se zavedali, da 

nam škodujejo. 

Tonya Jeppson je Američanka slovenskih korenin, ki v ameriški zvezni državi Idaho riše in oblikuje 

družinska drevesa. Čeprav je slovenskega jezika niso kaj veliko naučili, pa na svojem blogu 

objavlja slovenske recepte in svetuje Američanom, kako poiskati svoje korenine v Sloveniji. 

Slovenstvo se tako ohranja kljub vsem nenaklonjenemu okolju. 

je bilo pomembno, da so imeli tudi Slovenci 

v ZDA in Avstraliji svoje radijske 

postaje. Tam je bila pred kratkim zadnja 

radijska oddaja, zdaj je ni več.« Slovencem 

v zamejstvu in po svetu so danes 

slovenski mediji in s tem slovenski jezik 

dostopni praktično z enim klikom na 

spletu, vendar ohranjajo višjo samozavest 

skupnosti, ki lahko o Sloveniji in 

dogodkih po svetu berejo v lokalnem 

mediju v svojem jeziku: »Zato je prav, 

da država da večjo podporo slovenskim 

medijem v tujini, kjer še so, da 

obstanejo.« Jaklitscheva je sicer najbolj 

ponosna na argentinske Slovence, ki 

kljub izginjanju znanja jezika pri novih 

generacijah že 70 let izdajajo tednik v 

slovenščini Svobodna Slovenija. »To je 

res velik podvig, vsak teden na drugem 

koncu sveta pripraviti časopis v slovenščini 

terja ogromno truda in sodelavcev,« 

pravi Jaklitscheva. 

V ZDA slovenski mediji postajajo 

dvojezični oziroma vse pogosteje izhajajo 

v angleščini, »ampak tudi na ta način 

lahko mlade generacije spoznavajo 

svet svojih staršev in starih staršev ter 

s tem svoj svet,« je še povedala nekdanja 

ministrica. 

107 20. 7. 2023 

KOROŠKI SLOVENCI 

Karl Hren je opisal bogato medijsko sceno, 

s pomočjo katere ohranjajo narodno 

identiteto koroški Slovenci. Mohorjeva 

družba v Celovcu, ki jo vodi, knjige v 

slovenščini izdaja že od leta 1851. Izdajajo 

tudi dva tednika v slovenščini, eden 

je skupni medij založniških organizacij, 

drugi pa je katoliški tednik. Avstrijska 

državna televizija ORF ves dan oddaja 

program v manjšinskem jeziku, enkrat 

na teden pa predvajajo tudi polurno oddajo 

v živo. »Bolj kot ohranjanje jezika 

se z našimi mediji na Koroškem ohranja 

skupinska zavest oziroma pripadnost,« 

pravi Hren: »Gre za neke vrste družinski 

album. Svoje znance in prijatelje 

enkrat na teden vidiš v oddaji, vidiš, kaj 

se dogaja v sosednji vasi. Nastaja od zunanjosti 

izolirana skupnost, ki jo naši 

mediji držijo skupaj.« Mohorjeva družba 

je z izdajanjem knjig v slovenščini in 

učenjem jezika že v 19. stoletju po besedah 

Hrena pomagala ustvariti skupno 

zavest med Korošci, Gorenjci, Štajerci 

in drugimi Slovenci. 

Po koroškem plebiscitu je manjšina 

izgubila neposredni stik s slovenskim 

prostorom, zato je postal vdor germanizmov 

oziroma tujk na drugi strani Karavank 

velik problem. Dogaja se, da tujke, 

ki obstanejo v slovenščini, sklanjajo 

po slovenskih pravilih. »Vse tehnične 

besede 21. stoletja poznamo izključno 

v nemščini, zato je toliko pomembnejši 

stik s Slovenijo. Če bi bil ta stik nepretrgan, 

bi bilo v naših narečjih tujk veliko 

manj.« Hren opozarja še na zanimiv 

fenomen v severnejših predelih Avstrije, 

kjer se manjšinski jezik ni ohranil, v 

nemških narečjih pa je mogoče še danes 

slišati stare slovenske besede. 

ODNOS DO OSAMOSVOJITVE 

Kako večinski mediji s svojimi sporočili 

v ljudeh vzbujajo in ustvarjajo nacionalno 

identiteto (ali pa je ne) in kakšno 

vlogo so odigrali v Sloveniji pred in po 

osamosvojitvi, je bilo naslednje vprašanje, 

ki se ga je temeljito dotaknila zlasti 

Vida Petrovčič. »Spominjam se, da sem 

že v 80. letih, ko sem začela delati v 

novinarstvu, za lokalni medij naredila 

intervju s slovenskim častnikom, zaposlenim 

v JLA, ki je med drugim izjavil, 

da Slovenci nismo vojaški narod. To 

sem zapisala in objavila. Takrat je intervju 

dvignil precej prahu, češ, zakaj tako 

pišemo. Spoznala sem, da so nam skozi 

leta v Jugoslaviji vsilili neke namišljene 

predstave, mite in manjvrednostne 

komplekse, ki smo jih Slovenke in Slovenci 

požrli in nekako sprejeli, ne da bi 

se zavedali, da nam škodujejo,« je povedala. 

Skrbi jo, da mite še danes razširjajo 

tudi mediji. Izpostavila je primer slogana 

»Slovenija, moja dežela«. Slovenijo 

se tako promovira še danes, čeprav je že 

dolgo država in ne zgolj dežela. 

»Spominjam se, kako je nekoč Kolinda 

Grabar Kitarović (55), hrvaška 

predsednica, javno izjavila, da si bomo 

s kontrolami na meji zabasali deželo. Če 

bi mi rekli Hrvatom, da imajo deželo, bi 

bili užaljeni,« je nadaljevala. Problem 

je tudi kultura: imamo veliko filmov o 

Romih, torej manjšini v Sloveniji, o Slovencih 

pa ne: »Zakaj nimamo filma Pod 

svobodnim soncem?« Navedla je še primer 

zadnje državne proslave ob dnevu 

državnosti, na kateri je osrednjo vlogo 

igrala podnebna kriza. »To je, kot bi na 

svojem rojstnem dnevu govoril o svoji 

smrti. Povezovati nekaj negativnega

TRI POŽAREPORT SLOVENIJE 

19 

s praznikom države – tega se ne dela. 

Naša nacionalna zavest je zrela za psihiatra. 

Poslušamo izjave, da osamosvojitvene 

vojne ni bilo. Aja, tudi prav. Pa 

ukinitev muzeja osamosvojitve. Nihče 

ne protestira, ker smo nekako navajeni, 

da je naša nacionalna barva mogoče 

zelena, mogoče pa ni,« se je slikovita 

izrazila Petrovčičeva in dodala še, da se 

bo podobno kot z identiteto, ki je v 30 

letih nismo uspeli zgraditi, zgodilo tudi 

z našo kulturo, jezikom in pesmimi: »V 

nekem trenutku bodo izginile in bomo 

očitno rekli: ›Well, that‘s it, so what? 

(No, to je to, in kaj?)‹ Ali pa mogoče 

›LOL‹ (laugh out loud – glasen smeh).« 

ORF KOT ZGLED 

Hren meni, da je medij samo instrument, 

lastnik – zasebnik ali država, 

ki je v ozadju, pa usmerja nacionalno 

politiko. To je primerjal z Avstrijo, ki 

je bila pred drugo svetovno vojno globoko 

razdeljena dežela. »Na eni strani 

so imeli socialdemokratsko skupino, ki 

je bila nekaj časa celo prepovedana, na 

drugi strani pa krščansko demokracijo. 

Obstajala je tudi nacionalsocialistična 

skupina, ki je v navezavi na Hitlerja 

dosegla priključitev k Nemčiji. Šele po 

drugi svetovni vojni so v Avstriji uspeli 

narediti povezovalni lok med socialnimi 

demokrati in krščanskimi demokrati. 

Ključno vlogo je odigrala avstrijska 

javna radiotelevizija ORF. Imela je medijski 

monopol, in čeprav so jo obvladovali 

enkrat »črni«, drugič »rdeči«, je 

uspela vzpostaviti neko skupno nacionalno 

identiteto, ponos in vzajemnost,« 

se je razgovoril Hren. Dodal je, da so se 

Avstrijci dolgo doživljali kot privesek 

Nemčije, potem pa so uspeli vzpostaviti 

razliko. Kot instrument ima zasluge 

ORF, ključna pa je bila kulturno-nacionalna 

politika v ozadju. 

Negativni primer pa je nacistična 

Nemčija, Hitler je namreč poznal pomen 

medijev, zato so praktično vsakemu 

Nemcu zastonj podarili radio, preko 

katerega so ljudem podajali sporočila o 

svoji viziji Nemčije in o tem, kaj pomeni 

biti pravi Nemec. 

Obisk slovenskih maturantov iz Argentine: 

zamejci jih gostijo vsako leto. Nastop v 

Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. 

ŠOLSKI SISTEM 

Helena Jaklitsch se je dotaknila 

mita o Slovencih kot narodu hlapcev. 

»To so nam ponavljali desetletja, 

da se nas je prijelo. Govorili so, 

da nismo imeli plemstva in intelektualcev, 

to pa seveda ni res. Ko sem 

se na svojih obiskih kot ministrica 

srečevala s Slovenci, ki so morali 

po drugi svetovni vojni oditi iz domovine, 

in njihovimi potomci, mi je 

bilo najbolj zanimivo, kako je njihova 

percepcija popolnoma drugačna. 

Svoje otroke vzgajajo tako, da je 

narod sam gospodar na svoji zemlji. 

Mi v Sloveniji smo to razmišljanje v 

zadnjih 80 letih očitno spremenili. 

»Če smo k ideji o tem, da bi imeli 

slovensko državo, pristopili s figo v 

žepu, ni čudno, da se v zadnjih 30 

letih samo stopnjuje negativen odnos 

do samostojnosti. Živimo znotraj 

vedno znova iste politike, ki ni 

vzpostavila odnosa do države oz. 

stališča, da je res naša in da želimo 

zanjo delati, da bi se ljudje dobro 

počutili in imeli možnost uspeti,« 

pravi Jaklitscheva. Opozarja, da se 

je grajenje državotvornosti izvzelo 

celo iz šolskega sistema. Nazoren 

prikaz je bilo nasprotovanje levega 

dela politike, da bi pred slovenskimi 

šolami visela slovenska zastava, 

čeprav je v drugih državah to 

samoumevno: »V ZDA in Argentini 

so v dvojezičnih šolah izobesili obe 

zastavi. S tem se vzpostavlja neko 

čutenje, odnos do tega, kdo si.« 

POGLED IZ BENEČIJE 

Igor Devetak s Primorskega dnevnika, 

zamejskega časopisa, za katerega pravi, 

da ohranja pluralno poročevalsko držo, 

gleda na dogajanje v Sloveniji z velikim 

začudenjem. Ne more verjeti, da so po 

treh desetletjih samostojne države to še 

vedno problemi, s katerimi se ukvarjamo. 

»V zamejstvu si to razlagamo z mislijo, 

da je Slovenija še mlada demokracija. 

V zadnjem času vidimo, da so bili 

s politično radikalizacijo in polarizacijo 

pri odnosu do države in državnih institucij 

na splošno dejansko narejeni koraki 

nazaj. Manjšina je včasih prav tako v 

težavah. Skušamo namreč imeti državniški 

odnos do države, skušamo spoštovati 

vsako politično opcijo na oblasti 

in se z njo pogovarjati, pričakujemo pa 

tudi spoštljiv odnos do nas. Ko razprtije 

pljuskajo čez mejo in burijo duhove 

tudi med manjšino, nastane problem. 

Slovenija ne pomaga manjšini,« je svoje 

mnenje razgalil Devetak, ki sicer 

omenja tudi situacijo v Italiji, v kateri 

je laična javnost do številnih proslav 

ob tamkajšnjih državnih prazniki prav 

tako mlačna. 

Devetak je opozoril, da se slovenska 

manjšina v Italiji sooča z resnim padcem 

in da je potrebna nova vizija države, 

kako trend obrniti navzgor. Potrebne 

bodo že spremembe v šolstvu: »Zelo 

konkreten bom. Raziskovalci pri nas 

pravijo, da se slovensko jedro manjšine 

manjša in vse manj Slovencev se opredeljuje 

za Slovence. Kako bomo obstali? 

Raziskava našega inštituta kaže, da je 

v slovenskih šolah v Italiji slovenščina 

pogovorni jezik za manj kot 30 odstotkov 

ljudi. V zadnjih 15 letih so se odstotki 

močno poslabšali. Naše vprašanje je, 

kako širiti krog govorcev slovenščine. 

Neka stran zagovarja samoopredelitev, 

druga išče drugačne rešitve.« Devetak 

meni, da potrebujejo šole, v katerih se 

bo lahko od malih nog oblikovala pripadnost 

skupnosti, jeziku in kulturi. »Učitelji 

se sprašujejo, ali jih bodo učenci še 

razumeli, mi pa se sprašujemo, kdo nas 

bo še bral, če se nekaj hitro ne spremeni,« 

je še opozoril Devetak. 

107 20. 7. 2023

20 

INTERVJU 

VALENTINA PLASKAN, NOVINARKA 

Janšo sem videla 

enkrat v življenju, pa mi očitajo, 

DA SEM JANŠISTKA 

Odkar pomnim, sem v svetu okoli sebe iskala zgodbe, morda pa sta se skozi čas spreminjala zgolj naracija 

in medij, preko katerega sem čutila, da zgodbe lahko najbolje prinašam do ljudi. – Zame je bilo zares 

transformativno obdobje pandemije, takrat sem tudi dokončno snela rožnata očala, skozi katera kdaj pa 

kdaj idealistično zremo v svet. – Vsako podtikanje mi je kvečjemu še v večji izziv, da delam profesionalno 

in se ne spuščam na nivo takšnih »poznavalcev«. 

PETER MERŠE 

JERNEJ PRELAC/DOMOVINA 

107 20. 7. 2023

INTERVJU 

21 

Ste novinarka, urednica, voditeljica 

oddaj in dogodkov, trenerka 

glasu in javnega nastopanja, 

filozofinja, igralka, pesnica, družinska 

terapevtka ... S čim od teh 

precej različnih vidikov se najbolj 

identificirate, kaj od vsega tega 

vas najbolje definira? 

Partnerske psihoterapije še nisem zaključila. 

Sem pa ta študij ob magisteriju 

na Akademiji za gledališče, radio, 

film in televizijo (AGRFT) vzporedno 

vpisala iz neke iskrene radovednosti, ki 

je moje vodilo pri praktično vsem, kar 

počnem. Glede na dnevni urnik, ki ga 

je večkrat izziv usklajevati, upam, da ga 

bom v prihodnjih letih vendarle uspela 

zaključiti, ker mi raziskovanje tega 

področja veliko pomeni, predvsem pa 

je v praksi močno spremenilo moj pogled 

in delovanje v raznolikih človeških 

interakcijah. V zgoraj naštetem sicer 

ne vidim tako diametralno različnih 

stvari. Vse to se navezuje na dva najpomembnejša 

vidika mojega življenja: 

radovednost in pripovedovanje zgodb. 

Ljudje hrepenimo po zgodbah in preko 

njih iščemo osmislitev sveta, v katerem 

živimo. Tako dojemam ta svoj poklic, 

klic, preko katerega skušam s tem, kar 

mi je bilo dano in kar sem v življenju 

razvijala na najboljši možen način, 

»služiti« svetu. 

Zato se ne bi želela definirati, vsaj 

ne v kontekstu nalepk »ali-ali«, ker 

tovrstnih definicij ne maram, ne v 

politiki, sploh pa ne v medijih. Zdi se 

mi grozljivo, ko skušajo ljudje vsakogar 

opredeliti po nekih svojih notranjih 

kompasih. Ga dati v nek predal, 

ki obstaja v njihovih glavah. Celo politično 

opredeliti, ne da bi sočloveka 

poznali, poznali njegove politične, 

svetovnonazorske inklinacije. To je 

milo rečeno smešno. Ker se mi je nekaj 

podobnega dogajalo v zadnjem času, 

morda še enkrat jasno povem, če bi se 

želela politično opredeljevati, bi šla v 

politiko. Ampak te želje nimam. Tistim, 

ki pa na tak način dojemajo svet 

in imajo ob tem na jeziku besedo neodvisnost, 

pa res svetujem, da se kdaj 

iskreno pogovorijo sami s sabo in morda 

celo zamenjajo poklic. 

Odkar pomnim, sem v svetu okoli 

sebe iskala zgodbe. Morda sta se skozi 

čas spreminjala zgolj naracija in medij, 

preko katerega sem čutila, da zgodbe 

lahko najbolje prinašam do ljudi. Želim 

si, da lahko ljudem, ki spremljajo 

npr. moje medijsko delo, čim bolje 

Želja po dodatnem delu me je 

pripeljala na RTVS, kjer pa po 

opravljeni avdiciji niso niti 

točno vedeli, kaj bi z mano. 

približam svet, ki z birokratsko latovščino 

mnogokrat »zamimikrira« tudi 

najbolj preproste stvari. Pomembno se 

mi zdi ubesedtiti tisto, kar se večkrat 

izgubi med vrsticami, pa je lahko za 

kvaliteto posameznikovega bivanja 

izredno pomembno. In takšne zgodbe 

imam rada. Kompleksne, večplastne. 

Ne prečiščenih in filtriranih informacij, 

kjer je dovoljeno samo eno mnenje 

in se problematizira vsakogar, ki temu 

ne sledi ali si drzne podvomiti in se 

spraševati o določenih stvareh, ki se 

v neki družbeni naraciji zdijo samoumevne. 

Želim si, da bi razumeli, da v 

svetu, kjer za nas resničnost interpretirajo 

drugi, nič ni samoumevno. 

Mislim, da v tem kontekstu ne bi 

smela obstajati neka »prava ali neprava« 

stran, ampak samo način, kako 

aktivno živeti kot državljan, ki skuša 

delati dobro, spreminjati svet okoli 

sebe z majhnimi koraki. Nikakor pa 

ne na način, da se postaviš na okope, 

obstojiš na enem mestu in citiraš »svete 

parole« nekega svetovnega nazora, 

ki mu pripadaš. Ko spoznam tako globoko 

prepričane ljudi, se v meni vedno 

vzbudi iskreno sočutje. Vedno se 

sprašujem o vseh straneh, tudi o tisti, 

na katero me morda v nekem trenutku 

postavi družba. Igra, ki sem jo raziskovala 

tako v tujini kot kasneje na 

AGRFT, me je v nekem obdobju intenzivneje 

privlačila, ker sem želela 

povsem plastično razumeti gibalo 

človeškega vedenja, kaj nas motivira, 

žene, da neko stvar storimo in druge 

ne. Novinarstvo je bilo vedno prisotno, 

najprej radio, potem sem preko 

obsežne avdicije pri 22 letih prišla na 

RTV … Intenzivneje sem se mu posvetila, 

ko sem začutila, da je v umetnosti 

tudi veliko umetnega (smeh), sama pa 

sem hotela še intenzivneje raziskovati 

zgodbe, ki vplivajo na naša življenja. 

Začela sem na Radiu Študent, ki je bil 

zame izjemna platforma, ki mi je omogočila 

svobodo, da sem razvijala, karkoli 

sem želela, tudi teme, pri katerih 

bi bila na komercialnem ali nacionalnem 

mediju omejena. Občasno sem 

tam kakšen program naredila še vse 

do epidemije covida-19. 

Po začetkih na Radiu Študent ste 

imeli izkušnje tako na nacionalni, 

tam celo dvakrat, kot na komercialni 

televiziji. Kako so vas zaznamovali 

različni mediji, v katerih 

ste delovali? 

Radio Študent je zelo jasno profiliran 

medij, ki pa je bil odlična izobraževalna 

in raziskovalna platforma, ki mi je dala 

ogromno. Spomnim se, da sem v začetkih, 

ob polletni avdiciji za spikerko, 

tudi po deset ur dnevno trenirala govor. 

Ponuja tudi izjemno platformo za raziskovanje 

glasbe, ki je na drugih medijih 

ne moreš slišati. Se pa spomnim 

zabavne prigode, da sem bila za nekatere 

takrat preveč »komercialna«, ker 

sem pri 18 letih igrala v ženskem heavy 

metal bendu. Spomnim se, da se mi je 

to zdelo zelo nenavadno. Še posebej zaradi 

tega, ker sem bila skozi celotno obdobje 

odraščanja nekakšen »tomboy«, z 

bratranci smo se igrali v gozdu, plezala 

sem po drevesih, namesto barbik sem 

za igrače hotela pištole, do 21. leta sem 

se oblačila v črno, nisem plesala na maturantskem 

plesu, ker se mi je to zdelo 

preveč družbeno sprejemljivo ipd. 

Potem sem pri 22 letih naredila 

veliko avdicijo na javni televiziji, preko 

400 nas je bilo, trajala je več mesecev. 

To je bil čas, ko sem sodelovala 

tudi na evropskih projektih, veliko 

ustvarjala, delovno potovala v tujino 

in iskala zgodbe, ki nekaj pomenijo, ki 

lahko nekomu morda celo spremenijo 

način, kako gleda in dojema svet. To 

se mi zdi zelo dragoceno, če lahko nekomu 

le za odtenek pomagam razširiti 

paleto razumevanja sveta, se mi zdi, 

da sem naredila veliko. Želja po dodatnem 

delu me je pripeljala na RTV, 

kjer pa po opravljeni avdiciji niso niti 

točno vedeli, kaj bi z mano. Od razvedrila 

do oddaje Dobro jutro, nekako 

tako se je takrat razvijala moja pot. 

Potem pa sem zaradi določenih pritiskov 

in morda občutka neke stagnacije 

sprejela povabilo na komercialno televizijo, 

na Planet TV. To je sovpadalo 

tudi z zelo lepim obdobjem, ko še nisem 

bila povsem v t. i. »newsu« in sem imela 

več časa še za druge projekte, takrat 

je bila v ospredju tudi Ena žlahtna štorija. 

Vedno sem želela vrtati globlje, iti 

pod površino. Na Planet TV sem zače- 

107 20. 7. 2023

22 

INTERVJU 

la z daljšimi, poglobljenimi intervjuji. 

Potem sem postala del ekipe Kartoteke, 

kjer smo pod drobnogled vzeli največje 

zločine v samostojni Sloveniji in 

kjer sem se imela možnost preizkusiti 

v različnih vlogah – kot producentka, 

raziskovalna novinarka, vskočila pa 

sem tudi kot režiserka. 

107 20. 7. 2023 

Pritiski zadnja leta so vas 

kar zaznamovali. 

Rekla bi, da je bilo zame zares transformativno 

obdobje pandemije, takrat sem 

tudi dokončno snela rožnata očala, skozi 

katera kdaj pa kdaj idealistično zremo 

v svet. Tudi moja knjiga Stena srca je 

v veliki meri navdih črpala ravno v tem 

obdobju, a je danes vsaj toliko aktualna 

kot takrat. Problem je, če kričiš v en rog 

samo zato, da kimaš tistim, ki naj bi bili 

na pravi strani, za tisto malo občutka, 

da pripadaš. To je nevarno. Opredeljevanje 

v poljih, kjer bi morali kultivirati 

radovednost in željo po slišati in prisluhniti, 

prepuščam drugim. Spoštujem 

svobodo razmišljanja, vere in izražanja. 

Če smo kritični, naredimo to z argumenti. 

Nikoli ne bom razumela, zakaj je 

v neki sferi javnosti povsem normalno, 

da se udriha čez RKC kot organizacijo, 

ko pa v isti sapi nekdo pokritizira institucionaliziranost 

islama, je pa to verska 

nestrpnost. Imejmo enake vatle za vse. 

To je mentalni nivo otroka, ki si naredi 

neko svojo razlago stvarnosti in vse, 

kar se zgodi, interpretira preko dotične 

osebne legende. To vsekakor ne vodi k 

bolj strpni in razumevajoči družbi. 

Kaj vas je motiviralo, da ste se 

vrnili nazaj na RTV? Ste pričakovali 

tako »lep« sprejem, kot ste ga 

bili deležni od sodelavcev? 

Vzgojena sem bila v duhu, da je pomembno, 

kakšne rezultate daješ. Po šestih 

letih na komercialni televiziji, kjer 

sem šla skozi celoten spekter različnih 

profilov oddaj, kot novinarka pokrivala 

predvsem notranjo politiko, poleg 

vodenja osrednje informativne oddaje 

sem urejala in pripravljala tudi lastne 

oddaje, zahtevnejše pogovorne formate, 

soočenja. No, po vsem tem času 

sem začutila, da se moram premakniti. 

Valentina Plaskan (31), Štajerka iz Polzele, 

je vsestranska ženska, ki se je preizkusila 

že v različnih medijih, nedavno se je vrnila 

na Televizijo Slovenija, kjer je pred leti, po 

začetkih na Radiu Študent, postavljala 

svojo novinarsko kariero. Ob povratku je 

doživela hladen sprejem s strani nekaterih 

sodelavcev. Kljub temu ostaja aktivna na 

različnih področjih, spomladi je izdala tudi 

svojo pesniško zbirko. 

Na mizi je bilo več ponudb, resno sem 

se spogledovala tudi z odhodom iz klasičnih 

medijev, torej televizije. Potem 

pa se je ravno takrat, ko so mi ponudili 

delo na RTV, o čemer sem se veliko 

spraševala ravno zaradi demonizacije 

malodane vsakogar, ki si je v zadnjih 

letih drznil sprejeti delovni izziv na tej 

hiši, zgodilo zanimivo naključje. Neka 

oseba, ki jo zelo spoštujem, priznan 

gospodarstvenik, mi je ob neki čisto 

nepovezani situaciji rekel: »Vi znate 

pa tako dobro ubesediti zadeve in povedati 

bistveno, takšne ljudi potrebuje 

naš medijski prostor. Ne pustite, da 

vas laži in napadi ustavijo.« Smešno, 

kako pridejo neka pomembna sporočila 

do nas na povsem nepričakovan način, 

preko ljudi, od katerih to najmanj 

pričakujemo. Vse ostalo je zgodovina.

INTERVJU 

23 

Sprejela sem, da lahko na tej točki življenja 

sebi in drugim največ dam prav 

na tem področju. 

Ker sem sprejela odločitev za profesionalno 

življenje, se seveda nisem 

ukvarjala z vsem političnim angažmajem 

in željo po politizaciji te moje 

odločitve s strani nekaterih. V kakšne 

razsežnosti je šlo to, mi je še danes 

nedoumljivo. Že prej sem delala na 

različnih koncih, tudi ko sem še bila 

na Planetu, sem bila več let sodelavka 

satirične oddaje Radio Ga Ga, kjer 

smo kritični do vseh, levih in desnih, 

če hočete. In če je kaj lakmusov papir 

tega, kako demokratični smo in kako v 

praksi razumemo svobodo, je to satira. 

Kdor se je boji, jo skuša utišati, mu res 

težko verjamem, da je za demokratično 

družbo. Če povzamem, ob prihodu 

na RTV sem pričakovala nekoliko 

napeto vzdušje, nisem pa pričakovala 

očitkov glede profesionalnosti mojega 

dela. Ker je to res absurdno. Ob vsem 

naštetem, ob oddajah, ki sem jih vodila 

in urejala, ter več letih novinarskega 

dela na terenu, na koncu usmerjenega 

striktno v notranje politično dogajanje, 

sem pol leta zaradi kadrovskega 

manka delala tudi po tri vsebine za 

dnevnoinformativno oddajo dnevno. 

Izkušnje se danes lahko nabira v različnih 

medijskih hišah. Čas, ko je bila 

nacionalna televizija edina merodajna 

televizija v državi, je, z vsem spoštovanjem, 

pač minil. Če si se pripravljen 

izpopolnjevati in mojstriti, lahko to 

počneš marsikje, v različnih ustanovah. 

Nenazadnje je bil tudi moj magistrski 

študij na AGRFT v veliki meri 

usmerjen v analizo oddaj in govora na 

javni televiziji, na to temo sem spisala 

nič koliko seminarjev. Moji profesorji 

so poučevali v izobraževalnem središču 

… Zaverovanost vase in eno samo 

institucijo, ki jo opažam pri nekaterih, 

se mi zdi zato še toliko bolj bizarna. 

Ta prehod je bil zame poklicni 

izziv, na »nacionalki« lahko dosežem 

tudi več ljudi. Če dam zelo plastičen 

primer, menite, da dober ekonomist, 

ki mu ponudijo službo v podjetju, kjer 

meni, da se lahko na svojem področju 

razvija, razmišlja o politični usmeritvi 

svojega šefa in na tej podlagi sprejme 

ali ne sprejme ponujene poslovne priložnosti? 

Mislim, da bi se mi vsi po 

vrsti smejali, če bi jim postavili takšno 

vprašanje. Toliko se govori o strokovnosti 

in nekih standardih, pa žal ti večkrat 

umanjkajo že pri temeljnem razumevanju 

in razmisleku o logičnem 

sosledju nekih postopkov. Sama sem 

razmišljala zgolj, kaj bom lahko profesionalno 

počela in kaj bom s tem lahko 

dala ljudem. 

Kako na vaše delo vplivajo te 

stvari? 

S tem se ne ukvarjam. Razen če se lažnivi 

komentarji nanašajo konkretno 

na moje delo. Takrat pokomentiram, 

sicer pa nisem »trač-operater«, ki bi 

padel na vsako bedarijo. Običajno gre 

za eklatantne laži. To me predvsem 

utrdi in pomaga, da se odmaknem od 

navezanosti na neko zunanjo podobo 

sebe. Zanimivo je, da včasih posamezniki, 

ki v zasedi čakajo in prežijo, če 

bom naredila kakšno »napako«, skočijo 

in s prehitrimi prsti čivkajo o napakah, 

ki nimajo popolnoma nobene 

zveze z mojim delom. Denimo, kaj piše 

v napisih na dnu ekrana, ki se pojavijo 

kot naslovi posameznih vsebin. Obešanje 

takšnih napak voditeljici oddaje 

kaže na to, da nekdo ne pozna, kako 

delujejo mediji. In to govorijo tisti, ki 

se imajo za poznavalce. Vsako podtikanje 

mi je kvečjemu še v večji izziv, da 

delam profesionalno in se ne spuščam 

Televizijska voditeljica Plaskanova je več 

let sodelovala v heavy metal bendu, v 

oddaji Radio Ga-Ga pa je med mnogimi 

liki imitirala tudi Melanijo Trump, Urško 

Klakočar Zupančič in Tanjo Fajon. 

na nivo takšnih »poznavalcev«. 

Rojeni ste bili že v samostojni Sloveniji. 

Kaj vam pomeni Slovenija 

kot samostojna država, kot domovina? 

Kako gledate na prehojeno 

pot slovenske samostojnosti? 

Pomembno se mi zdi zavedanje, kakšno 

trnovo pot smo prehodili, da se danes 

lahko bolj ali manj svobodno izrekamo 

in govorimo o žgočih tematikah, 

ki pomembno vplivajo na naše življenje. 

Slovenci izven meja naše domovine 

se tega pogosto zavedajo bolje od nas. 

Prav je, da smo ponosni na pot, ki smo 

jo in jo še moramo prehoditi. Pomembno 

je osmisliti svoj obstoj in preko 

ljudi, ki jih doživljamo kot neke vrste 

svoje »pleme«, kasneje države in širših 

povezav lahko osmislimo svoja prizadevanja, 

zakaj počnemo, kar počnemo. 

Prav je, da smo ponosni na to, kar smo, 

in da se zavedamo svojih korenin, ki so 

povezane tako z uspehi kot s travmami 

in bolečinami, iz katerih lahko črpamo 

največjo moč. Prav je, da se spomnimo 

prelomnih osamosvojitvenih let, ko 

smo z zgodovinsko enotnostjo premagali 

delitve, ki so nam jih skušali vsiliti 

107 20. 7. 2023

24 

INTERVJU 

neki pretekli sistemi. Je pa vedno treba 

gledati tudi prek narodnih okvirov, 

smo tudi Evropejci, prebivalci sveta 

in v prvi vrsti ljudje, ki si želimo biti 

ljubljeni, sprejeti in razumljeni. Ločevanje 

na neke entitete, kjer se delimo, 

namesto povezujemo, je lahko včasih 

nevarno. Zgodovinskim dogodkom 

je treba dati primerno mesto in spoštovanje. 

Tako do NOB kot pravice do 

groba, priznanje trpljenja in prostor 

spomina za vsakogar. Problem pa je, če 

se s tem preveč ukvarjamo. 

Kako gre skupaj resno novinarstvo, 

denimo vodenje TV Dnevnika, 

in satira, kot je delovanje na 

Radiu Ga-Ga? 

Zanimivo je, da ni nenavadno, če se z 

interpretacijo sveta skozi prizmo humorja, 

satiro ob svojem »resnem delu« 

ukvarja kirurg, sodnik, fizik, ljudje na 

visokih funkcijah pojejo in pišejo knjige, 

pa to širino kvečjemu pojmujemo 

kot dodano vrednost. Ne vem, zakaj bi 

bilo drugače pri novinarstvu. Zmožnost 

ironije in neke distance do sveta 

in samega sebe je bila vedno znak inteligence 

človeka. Satire nikoli ne vnašam 

v novinarsko delo, ki se ga lotevam 

z odgovornostjo in zavezanostjo vsem 

vrednotam, ki sem jih v tem intervjuju 

že naštela. Sicer pa menim, da se novinarstvo 

in satira ne izključujeta, vsaj 

kar se tiče razumevanja družbeno-politične 

situacije. Če ne poznaš vzvodov 

delovanja, lahko ponujaš samo izdelke 

na prvo žogo oziroma ti ne nagovorijo 

zahtevnejšega konzumenta. In to 

je poceni humor. Bistvo satire sama 

vidim v tem, da je trn v peti vsakokratnim 

odločevalnim strukturam in 

neizprosno ogledalo družbi v vsej svoji 

banalnosti nasploh. Razumevanje 

humorja, samoironija, zmožnost tega, 

da se nasmejimo tudi trpkim šalam na 

svoj račun, je obenem tudi en tak lakmusov 

papir, kako demokratični in inteligentni 

v resnici smo. 

Tisti, ki na tovrstne komentarje 

dogajanja ne znajo pogledati z neko 

lahkotnostjo in to jemljejo preveč 

osebno ali celo kuhajo neke zamere, 

o svojih morda navzven še tako liberalnih 

pogledih s tem povedo vse. Komentarje 

dobivamo tudi od politikov, 

zanimivo, da marsikdo, za kogar bi si 

morda mislili, da mu takšna kritičnost 

ne bo po volji, na kultno oddajo gleda 

naklonjeno, so pa tudi taki, za katere 

bi bili začudeni, da jim to, da se njihovo 

delo komentira skozi prizmo satire, 

niti najmanj ne diši. Če se vrnem k 

vašemu izhodiščnemu vprašanju, če se 

ne razume, da je satira satira in informativna 

oddaja informativna oddaja, 

potem imamo resne težave z razumevanjem 

demokratičnih prvin delovanja. 

Sicer pa v tem kontekstu ustvarjam 

zgolj na Radiu Ga-Ga, ne delam drugih 

nastopov. Zelo spoštujem Saša Hribarja, 

saj pri ustvarjanju oddaje nikoli 

nisem čutila cenzure, ne glede na to, 

kdo je vodil to hišo. Vedno sem se realizacije 

teme lotila, kakor sem si želela, 

četudi se kdaj o čem v izhodišču morda 

nismo strinjali. Prava svoboda je ravno 

v tem, da lahko sodelujemo, čeprav ne 

mislimo vedno isto. 

Včasih imam občutek, da satira pri 

spreminjanju zavesti ljudi doseže več 

kot informativne oddaje. Neverjetno, s 

kakšno lahkostjo dandanes že jutri pozabimo 

na razkritja o korupcijskih tveganjih, 

pranju denarja, sumljivih poslih 

… Pa lahko o tem še ne vem koliko 

poročamo. Zdi se mi, da smo kot družba 

otopeli, da še tako huda razkritja 

kar gredo mimo nas. Satira pa odzvanja 

in gre dalje. Ker ne moremo ubežati 

boleči kritičnosti duhovitih nesmislov, 

ki odzvanjajo v nas. In ker nekaterih 

stvari, ki jih lahko rečemo v satiri, v 

informativni oddaji pač ne moremo 

reči s tako neposredno ostrino, čeprav 

bi jih družba morala slišati. 

Tisti, ki na satiro ne znajo 

pogledati z neko lahkotnostjo, 

o svojih morda navzven 

še tako liberalnih pogledih s 

tem povedo vse. 

107 20. 7. 2023

ANDREJA 

BARAT 

AKTUALNO 

Vatikan poziva javnost 

K POMOČI ZA ZAŠČITO 

pred spolnimi zlorabami 

Papeška komisija za zaščito mladoletnih je začela globalno posvetovanje o posodobljenih 

smernicah za preprečevanje spolnih zlorab v Cerkvi. Objavila je javno vabilo, da bi 

javnost podala svoje mnenje o tej temi. K podaji mnenj in predlogov so bile pozvane tudi 

škofovske konference po vsem svetu. 

25 

Katoliška cerkev je prvič začela postopek za oblikovanje 

smernic za zaščito pred spolnimi zlorabami leta 

2011. Kot je za Vatican News povedala članica Papeške 

komisije za zaščito mladoletnih Teresa Devlin, 

»so smernice podane in zastavljene na visoki ravni, toda Cerkev 

je ogromna in zajema vse celine in države sveta, zato je 

treba iti na teren in preveriti, kako se te smernice izvajajo in 

prilagajajo na lokalnih ravneh«. 

Komisija predvideva, da bodo »krajevne Cerkve smernice 

pregledale, nam poslale svoje komentarje, nato pa jih bomo 

prilagodili in spremenili za lokalno izvajanje. To so načela na 

visoki ravni in to so visoki standardi. Ko naprimer govorimo 

o preprečevanju zlorabe ali, kot jaz raje rečem temu, spodbujanju 

dobre prakse varovanja otrok, se bo to med državami 

razlikovalo, ker obstajajo različne kulture, različne norme.« 

POMOČ ZA VSE 

Komisija bo posebno pozornost namenila temu, da se bodo 

smernice izvajale v tistih delih sveta, v katerih lokalne Cerkve 

nimajo dovolj finančnih ali človeških virov. Zato komisija s 

pomočjo partnerskih institucij vzpostavlja program z imenom 

Memorare, ki bo zagotovil izvajanje smernic v praksi. 

Ponekod so spremembe velike in pozitivne, ponekod pa 

se niso niti še začele izvajati, žalostno ugotavlja Devlinova. 

Predvsem v deželah globalnega juga opažajo zelo pomanjkljivo 

zavest o problematiki spolnih zlorab v Cerkvi. 

KOMISIJA ZA ZAŠČITO MLADOLETNIH 

Papeška komisija za zaščito mladoletnih je bila ustanovljena 

leta 2014, da bi papežu svetovala o zaščitnih ukrepih, 

spremljala žrtve in podpirala lokalne škofovske konference 

pri vzpostavljanju učinkovitih mehanizmov za zaščito 

in poročanje. Nedavno jo je prizadel odhod patra Hansa 

Zollnerja (56), ki velja na področju boja proti zlorabam v 

Cerkvi za eno od najverodostojnejših oseb. 

VABILO K SODELOVANJU 

V okviru posvetovanja je komisija povabila ljudi širom sveta, 

da sodelujejo v spletni anketi, ki je na voljo na spletni strani 

komisije, in izrazijo svoja opažanja in predloge glede izboljšanja 

varovanja mladoletnih ter preprečevanja zlorab v Cerkvi. 

Anketa je na voljo v štirih jezikih. 

Vsi odgovori bodo pregledani in glede na smiselnost 

vključeni v končno različico posodobljenih smernic. Te naj bi 

safeguarding.ie 

Ponekod sprememb niso 

začeli še niti izvajati, 

ugotavlja Teresa Devlin, ki 

vodi Papeško komisijo za 

zaščito mladoletnih. 

bile objavljene konec leta. Smernice bodo nato prejele lokalne 

Cerkve po vsem svetu, in sicer s pozivom, da posodobijo svoje 

obstoječe smernice za zaščito mladoletnih in ranljivih oseb 

in jih komisiji predložijo v pregled. 

SPREMEMBA KULTURE 

Ključno je, da smernice najprej sprejme, ponotranji in izvaja 

vodstvo Cerkve. V preteklosti smo pogosto videli, da je »ravno 

vodstvo večkrat zatajilo in ni zagotovilo varnega okolja ter 

tudi ne primernega odziva do tistih, ki so bili zaradi spolnih 

zlorab prizadeti,« je poudarila Devlinova. 

Kot je v intervjuju za International.la-croix povedala 

vodja Francoske konference redovnikov in redovnic Véronique 

Margron (65), so bili zločini in predvsem njihovo 

prikrivanje sistemski, zato mora biti tudi odziv sistemski, 

ni dovolj, da imamo nekaj dokumentov in lepotnih 

popravkov. Cerkev mora spremeniti svojo kulturo. 

107 20. 7. 2023

26 POŽAREPORT 

BOJAN POŽAR, 

POŽAREPORT.SI 

UKOM 

Komentar 

Tri ministrice, ki morajo 

odstopiti in verjetno 

PRISTATI PRED SODIŠČEM 

Dejanja treh ministric izhajajo iz komaj verjetne mešanice oblastniške nadutosti, 

ideoloških spopadov in prepričanja, da si lahko privoščijo dobesedno vse, saj jih 

ščitijo vsi, od medijev do policije in sodstva. 

Trojka Stojmenova Duh (37), Bratuškova (53) in Vrečkova (38). 

Dejstva so bolj ali manj že 

znana. Ta hip imamo tri 

ministrice Golobove vlade, 

ki bi morale že odstopiti in 

verjetno pristati tudi pred pristojnim 

sodiščem. Ne gre za nobeno ideologijo 

ali kaj podobnega, gre za sume 

korupcije, sume zlorabe oblasti in 

utemeljene sume nezakonite porabe 

proračunskega (davkoplačevalskega) 

denarja, za kar je zagrožena kazen 

do pet let zapora. 

MINISTRSKA TROJKA 

Emilja Stojmenova Duh (37), ministrica 

za digitalno preobrazbo (Gibanje Svoboda), 

je opravila – vse kaže, da v resnici 

zasebno – pot na Kitajsko na forum 

WEF New Champions. Pot in bivanje 

na Kitajskem konec junija smo ji plačali 

davkoplačevalci, ne da bi ministrica za 

pot imela sklep vlade in potrjeno vladno 

gradivo, kar je pogoj za vsako službeno 

potovanje vladnih funkcionarjev. Niti 

Ministrstvo za digitalno preobrazbo 

niti Kabinet predsednika vlade nam 

nista posredovala sklepa vlade, ki bi 

dokazoval nasprotno, poleg tega njeno 

potovanje in bivanje v Tianjinu vsebinsko 

ne sodi v delokrog Ministrstva za 

digitalno preobrazbo. 

Povedano drugače, ministrski turizem 

in njeno zasebno mreženje na Kitajskem 

smo plačali vsi državljani, kar 

je očitna zloraba položaja. 

Alenka Bratušek (53), ministrica za infrastrukturo 

(Gibanje Svoboda), je kot 

vplivna političarka – med drugim je bila 

tudi premierka – vrsto let vzdrževala 

svoj vikend blizu Kranja kot črno gradnjo 

in si med drugim nezakonito prisvajala 

posamezne komunalne priključke 

(vodo). Vse je plačala šele potem, ko 

je nepravilnosti javno razkril lokalni 

portal Trma.si. 

Asta Vrečko (38), ministrica za kulturo 

(Levica), je po mnenju mnogih 

pravnikov in predsednika Upravnega 

odbora Prešernovega sklada Jožefa 

Muhoviča (68) brez prave pravne podlage 

in mimo Prešernovega sklada 16. 

junija 2023 Svetlani Makarovič (84) 

nakazala denarna sredstva za Prešernovo 

nagrado za leto 2000 (skoraj devet 

tisoč evrov), ki jo je razvpita umetnica 

takrat zavrnila. 

ZAŠČITA MINISTRIC 

Pri tem, takole pod črto, njihova dejanja 

sicer izhajajo iz komaj verjetne mešanice 

oblastniške nadutosti, ideoloških 

spopadov in prepričanja, da si lahko 

privoščijo dobesedno vse, saj se njim, 

ker jih ščitijo vsi, od medijev do policije 

in sodstva, res ne more nič zgoditi. 

Do trenutka, ko to pišemo, je sporno 

ravnanje Aste Vrečko že bilo na 

dnevnem redu nujne oziroma izredne 

Komisije Državnega zbora za nadzor 

nad porabo javnih financ (kar se je 

zgodilo na predlog poslanske skupine 

NSi, komisijo pa vodi poslanec NSi Jernej 

Vrtovec (38)). Sprejeti sklepi komisije 

so za ministrico zelo uničujoči, res 

pa je, da Aste Vrečko še niso kazensko 

ovadili. Glede ESD in Bratuškove pa se, 

razen javnih razkritij, pri pristojnih 

zaenkrat še nič ne dogaja. 

Ob tem molči tudi premier Robert 

Golob (56), čeprav sta dve od treh 

ministric, ki bi se morale najmanj posloviti 

iz vlade, del Gibanja Svoboda. 

Molčijo pa tudi večinski mediji, ki s 

tem dirigiranim, neprofesionalnim, 

politično motiviranim ter vsekakor 

sramotnim novinarskim (medijskim) 

molkom – nič o Bratuškovi, nič o Stojmenovi, 

nič o Vrečkovi – pred širšo 

javnostjo dejansko načrtno varujejo 

sporne ministrice. 

(PRO)VLADNI MEDIJI 

Isti mediji so samo za rezino podarjenega 

kraškega pršuta in kozarec – resda 

vrhunskega – vina med vlado Janeza 

Janše (64) na dnevni bazi poročali o Aleksandri 

Pivec (51), tedanji predsednici 

DeSUS-a in ministrici za kmetijstvo, 

dokler zaradi pritiskov ni odstopila. 

Če bi pol takšnega javnega pritiska 

mediji usmerjali na Emilijo Stojmenovo 

Duh, Alenko Bratušek in Asto 

Vrečko, bi tudi one doživele vsem 

znano usodo Aleksandre Pivec. Dobra 

stvar pa je v tem, da tovrstni primeri 

nepovratno kažejo in potrjujejo, 

da so večinski mediji dejansko del 

sedanje vladne koalicije. Če so Glas 

ljudstva, Inštitut 8. marec in še kakšna 

civilna združenja ulična pest te vlade, 

so večinski mediji dokazano medijsko 

krilo Golobove vlade. 

 

107 105 20. 6. 7. 7. 2023

Kolumna 

TINO MAMIĆ 

KONEC POTI velikega 

besednega popotnika 

Marjan Tomšič (7. avgust 1939–12. julij 2023) 

IN MEMORIAM 

Tako kot apostol Tomaž se je tudi njegov priimkovni varovanec, Marjan Tomšič, odpravil 

v svet in zaživel življenje daleč od doma. Povsem se je vživel v novi svet in ga trajno zaznamoval. 

Krščanstvo v Indiji se po Tomažu ohranja že dve tisočletji. Nedvomno bo tudi Istra 

svojo kulturo prav zaradi Tomšiča še dolgo ohranjala v življenju in spominu. 

V 

teh sproščenih poletnih dneh sva si z mojo drago 

privoščila privilegij – duhovne vaje za zakonce. Ko 

sva prišla domov, sem iz nabiralnika vzel Gorenjski 

glas, v katerem je med tem izšel moj članek o 

izvoru in pomenu priimka Tomšič. Gre namreč za priimek 

iz okrajšave imena sv. Tomaža, ki je godoval v začetku julija. 

Za ilustracijo sem dal v objavo staro fotografijo meni zelo 

dragega pisatelja Marjana Tomšiča. Potem sem zaprl časnik 

in odprl tviter. Presenečen preberem novico, da je tri dni 

pred tem pisatelj Tomšič umrl. 

SLOVENSKA ISTRA 

V trenutku presenečenja in žalosti so me preplavili spomini 

in misli na vedno prijaznega in tihega belolasega modreca. S 

soprogo ga rada bereva – priseljenca v prelepo in v zgodovini 

zelo brižno, preizkušano slovensko Istro, ki jo je Tomšič tako 

umetelno in čuteče opisoval. 

V naše Šavrinke, žilave Istranke, se je tako vživel, kot da bi 

njihova življenje doživljal od malega, a je vse te zgodbe prvič 

slišal šele, ko se je kot mlad učitelj po odsluženi vojski s trebuhom 

za kruhom priselil v slovensko Istro. Neverjetno. 

Tankočutno in doživeto pisanje, ob katerem se tudi moškemu 

lahko orosijo oči, je za večno obudilo like pogumnih 

Primork, ki so preživljale svoje družine s prehojenimi kilometri 

in kilometri prahu dolgih istrskih cest in kolovozov 

ter s preplutim grenkim morjem do Egipta. Ta literarni spomenik 

je kot živ. Moja soproga je začela brati roman Grenko 

morje na porodniškemu dopustu po rojstvu drugega otroka. 

Po nekaj straneh je prenehala. Ni (z)mogla več. Zaradi dojenja 

knjige o mladih ženskah, ki so svoje dojenčke preživljale 

tako, da so z njihovim mlekom hranile tuje malčke v Kairu 

in Aleksandriji, ni mogla brati naprej. Šele, ko je nehala dojiti, 

jo je lahko ponovno odprla. 

KULTURNI DISIDENT 

Marjan Tomšič je bil s svojim pisanjem kulturni disident, 

ki marsikateremu oblastniku ni bil po volji. Kot stereotipni 

trmasti Istran pa je vztrajal pri svojem prenašanju slovenske 

istrske kulture iz preteklosti v sedanjost. In prihodnost. 

S svojim velikim literarnim talentom, a tudi z mirnostjo in 

premočrtnostjo, je razorožil tudi istrske kulturne oblastnike, 

ki sami sebe imenujejo obalni, čeprav nihče nima pisarne na 

morskem bregu. 

Naj omenim še anekdoto. Neka mlada novinarka v lokalnem 

časopisu je v družabni kroniki omenjala tudi kulturnike, 

ki niso bili po volji rdečim urednikom. Za to jih je večkrat 

dobila po glavi in slednjič tudi opustila novinarstvo. Nekoč 

je tako objavila Tomšičevo fotografijo z dvema prijateljema, 

tudi kulturnikoma. Ne ve se zakaj, saj razumnih argumentov 

ni podal, se je po objavi z odprtim pismom uredništvu jezno 

oglasil eden od omenjenih kulturnikov. Napadel je novinarko, 

da s Tomšičem sploh nista prijatelja, ampak samo znanca. 

Pismo, ki so ga uredniki z veseljem objavili, je posledično tudi 

pomagalo, da so se novinarke na uredništvu slednjič znebili. 

PISMO OGORČENEGA BRALCA 

Novinarki je dan po objavi zazvonil telefon. Poklical jo je 

Tomšič. Opravičil se ji je za izpad in javni napad znanca, 

čeprav sam ni imel ničesar pri tem. Preprosto jo je začutil. 

Tako kot svoje šavrinke in aleksandrinke. 

 

27 

arhiv Domovine 

107 20. 7. 2023

28 

SVOBODNO GOSPODARSTVO 

URBAN KOPITAR 

Ali so za inflacijo kriva 

POHLEPNA PODJETJA 

Komentar 

Za visoko inflacijo se išče najrazličnejše krivce. Večina strokovnjakovi meni, da je eden 

od glavnih razlogov za rast cen pretirano ekspanzivna denarna politika centralnih bank. 

Pojavljajo pa se tudi trditve, celo Banke Slovenije in Evropske centralne banke, 

da inflacijo v veliki meri poganjajo dobički podjetij. 

Namesto prelaganja krivde 

bi morali odločevalci svoje 

napake še naprej popravljati 

z višanjem obrestnih mer 

in zaostrovanjem fiskalne politike. 

Pri britanskem Economistu so zapisali, 

da prava lekcija zadnjih dveh let 

ni, da so podjetja postala pohlepnejša, 

ampak da delavci trpijo, ko oblikovalci 

politik dovolijo, da inflacija uide izpod 

nadzora. 

Kar tri finančne institucije, Evropska 

centralna banka (ECB), Mednarodni 

denarni sklad (IMF) in Banka Slovenije 

izpostavljajo, da so imele višje 

marže in povečani dobički podjetij lani 

velik vpliv na inflacijo. Dobički podjetij 

so bili visoki že v letu 2021, lani pa so 

še dodatno narasli, in sicer za skoraj 

23 odstotkov. Pri Banki Slovenije so v 

aprilskem pregledu makroekonomskih 

gibanj zapisali, da kažejo, da so podjetja 

že prenesla velik del povišanih stroškov 

proizvodnje na kupce. 

INFLACIJA POHLEPA 

Inflacijo, ki naj bi jo poganjali dobički 

podjetij, so v tujini na humoren način 

poimenovali »greedflation« (slovensko 

»inflacija pohlepa«). Teze se je v odmevnem 

članku lotil britanski tednik Economist. 

Zapisali,so je bila ideja, da so 

pohlepna podjetja kriva za inflacijo, v 

ZDA hitro omajana, saj se korporativni 

dobički zmanjšujejo, medtem ko cene 

za potrošnike še naprej hitro naraščajo. 

Kljub temu se je teorija uveljavila 

tudi v Evropi. V zadnjem času se je z 

njo redno spogledovala predsednica 

ECB-ja Christine Lagarde (67). Z njo se 

želi otresti krivde, da je za visoko inflacijo 

krivo predvsem napačno ravnanje 

centralnih bank, ki bi morale v prvi 

vrsti skrbeti za stabilnost cen. 

Prav tako je treba biti kritičen do 

teze, da povzročajo inflacijo hitro 

rastoče plače. Guverner angleške centralne 

banke je delavce celo pozval, 

Nebojša Tejić/STA 

»Poganjanje zgodbe o ›inflaciji pohlepa‹ služi racionalizaciji napak centralnih bank ter prelaganju 

odgovornosti na druge,« pravi Igor Masten (47). 

naj razmislijo, preden zahtevajo povišanje 

plač. Toda plače niso povzročile 

dviga cen – za cenami so zaostajale, 

delavci pa so od leta 2021 zaradi tega 

precej na slabšem. 

KAJ STORITI 

Pri Economistu pravijo, da ima predsednica 

ECB-ja sicer prav, ko pravi, da 

je zaželeno, da se stopnje dobička v 

evroobmočju zmanjšajo. To bi vsekakor 

imelo deflacijski učinek, do tega pa 

bo zelo verjetno, tako kot v ZDA, tudi 

prišlo. Toda nosilci denarne in fiskalne 

politike bi se morali osredotočiti na to, 

da svoje napake še naprej popravljajo z 

višanjem obrestnih mer in zaostrovanjem 

fiskalne politike. 

»Prava lekcija, ki jo je mogoče izpeljati 

iz zadnjih dveh let, ni, da so postala 

podjetja pohlepnejša, ampak da delavci 

trpijo, ko oblikovalci politik dovolijo, 

da inflacija uide izpod nadzora,« so 

še zapisali pri Economistu. 

RACIONALIZACIJA NAPAK 

Da gre pri ideji o »inflaciji pohlepa« za 

mešanje vzroka in posledice, ki služi 

predvsem zamegljevanju odgovornosti 

centralnih bank za visoko inflacijo, se 

strinja tudi profesor z ljubljanske Ekonomske 

fakultete Igor Masten (47). 

Kot je zapisal na Twitterju, razume 

ECB in IMF, da poganjata to idejo. 

Zgrešili sta namreč pri ocenah, da 

kvantitativno sproščanje ne bo inflatorno, 

da masivna fiskalna ekspanzija 

ne bo inflatorna in da javni dolg ni problem. 

Nato pa sta zgrešili še pri oceni, 

da na ponudbene oziroma cenovne 

šoke ni treba reagirati z dvigom obrestnih 

mer. 

»Poganjanje zgodbe o ›inflaciji 

pohlepa‹ služi racionalizaciji napak 

centralnih bank ter prelaganju odgovornosti 

na druge. Kaže na nadaljevanje 

z napakami in šibko zavezo 

k obvladovanju inflacije. Inflacija bo 

zato visoka dlje, kot bi bilo treba,« še 

meni Masten. 

 

107 20. 7. 2023

Komentar SVET 29 

ROK FRELIH 

Med KRVAVO vojno 

in NEPRAVIČNIM mirom 

Stanje na ukrajinski fronti se nagiba v korist Ukrajine. Inštitut ISW ocenjuje, da je Ukrajina 

v dobrem mesecu protiofenzive osvobodila dobrih 250 kvadratnih kilometrov ozemlja, 

medtem ko Rusi izgubljajo pobudo. Obenem pa so v Kijevu povedali, da protiofenziva 

poteka počasneje, kot je bilo načrtovano. 

Ukrajinsko bojišče ne sameva 

in kljub nekoliko manjšim 

premikom od pričakovanih 

še naprej kroji usodo svetovne 

politike. Ne le da fronto globoko 

zaznamuje vse bolj kaotično dogajanje 

v Rusiji, v odnosu do vojne se zrcalijo 

tudi tako ruske kot ameriške predsedniške 

volitve, ki naj bi se odvile v prihodnjem 

letu. 

NAPAD NA KRIMSKI MOST 

Največjo pozornost trenutno vzbuja 

ukrajinski napad na krimski most, ki 

predstavlja kopensko povezavo okupiranega 

polotoka z Rusijo. Stroka se strinja, 

da bo (tudi vojaška logistika) nekaj 

časa močno omejena, in da napad na 

most ni prvi. Ukrajina ga lahko doseže 

in ima kapacitete, da ga poškoduje. Če 

bi kapacitete uporabila v pomnoženem 

številu, bi most lahko trajno onesposobila 

in okupatorskim silam zadala 

precejšen udarec. 

Ker tega ne stori, je mogoče sklepati, 

da v ozadju med sprtima stranema 

obstajajo nekakšni dogovori, kaj je v 

vojni dovoljeno in kaj ne: nekaterih 

rdečih črt se po zakulisnih gentlemanskih 

dogovorih pač ne prestopa. A to ni 

odvisno od volje Kijeva, pač pa od tistih, 

od katerih je Kijev odvisen. 

PRIMANJKUJE 

STRELIVA IN VOJAKOV 

Ukrajinci imajo še dobra dva meseca, 

preden se začne jesenski dež. Glede na 

dosedanjo hitrost napredovanja lahko 

ocenimo, da bo Surovikinova linija prihodnjo 

zimo vzdržala. A kot je znano, 

poleg minskih polj osvoboditeljem težave 

povzroča tudi pomanjkanje topniškega 

streliva, saj Zahod ni zmožen dobaviti 

zadostnih količin. Nekaj sprememb bi v 

dinamiko bojev lahko prinesle napovedane 

dobave kasetnega streliva (topni- 

Ukrajinska vojska napreduje naprej od 

Hersona na drugi breg Dnepra. 

škega in ne letalskih bomb, kot si mnogi 

zmotno predstavljajo). 

Hkrati se Rusi soočajo z velikim 

kadrovskim primanjkljajem in logističnimi 

težavami. Z vidika kadrov 

bi bila potrebna mobilizacija, a bi bila 

za Putina politično tvegana. Obenem 

pa narašča dolg Rusije do Kitajske ter 

Irana in slišati je, da ga kremeljski režim 

ne odplačuje tako, kot je bilo dogovorjeno. 

Vemo, kaj v dani konstelaciji 

to pomeni. 

Vse bolj jasno postaja, da so Ukrajinci 

s svojo vztrajnostjo Rusom bolj 

kot v ozemeljskem smislu zadali udarce 

v smislu organizacije in politike. 

Medtem ko se Wagner po najbolj verjetnih 

predvidevanjih vključuje v rusko- 

-beloruske oborožene strukture, v ruskih 

vrstah še vedno potekajo čistke. 

Kdo je poslušen Kremlju in kdo 

ne? Dobra stara ruska paranoja tako 

povzroča razkroj v povelniški liniji, 

kar se odraža v neučinkovitosti na bojišču. 

Poleg tega je politično ozračje v 

Rusiji pod pokrovko propagande vse 

bolj pregreto in Putin si obupno želi 

konsolidacije. Da ne bo nesporazuma: 

ne govorim toliko o nasprotnikih 

Kremlja, ki želijo končati vojno, kot o 

tistih, ki oblasti očitajo nesposobnost 

in želijo nasilje stopnjevati. 

PREDSEDNIŠKE VOLITVE 

@UkrainianNews24 

Pred prihajajočimi predsedniškimi volitvami 

sta se zato že začela podajanje 

lažnih novic v medijih in nadzor družabnih 

omrežij. Putin (70) mora pač 

zmagati in glede na konkurenco je za 

ves svet verjetneje bolje, da zmaga on 

in ne kdo drug. Slutimo pa lahko, da bo 

predvolilni čas zaznamovan z zatiranjem 

kritikov njegovega režima, kar bo 

najverjetneje sprožilo še večji razkroj v 

družbi in politiki. 

Velik vpliv na potek vojne pa bo 

imel tudi rezultat ameriških predsedniških 

volitev. Trenutno kaže na 

zmago republikancev in nihče od najverjetnejših 

zmagovalcev, niti Trump 

(77) niti DeSantis (44), ni pretirano 

naklonjen nadaljevanju vojne. Trump 

je jasno povedal, da se bo zavzemal za 

končanje vojne. To bi Ukrajincem sicer 

prineslo mir, a ne pravičnega, kakršnega 

si želijo oblasti v Kijevu. Za Ukrajino 

in njene ljudi noben od trenutno 

verjetnih scenarijev ni dober. 

107 20. 7. 2023

30 AKTUALNO 

SHUTTERSTOCK 

Zakon o dolgotrajni oskrbi: 

SOCIALISTIČNA LOGIKA 

ali nujna solidarnost 

Državni zbor je na izredni seji sprejel Zakon o dolgotrajni oskrbi. Razprava se je vrtela predvsem 

okrog uvedbe novega davka in iskanja razlogov, zakaj vlada odpravlja zakon prejšnje vlade. 

UREDNIŠTVO 

Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil 

sprejet s 54 koalicijskimi glasovi 

za in 24 opozicijskimi proti in bo 

začel veljati 1. januarja 2024 – leto 

potem, ko bi se moralo pričeti izvajanje 

zakona prejšnje vlade, ki ga je aktualna 

vlada ustavila, ker naj ne bi bil izvedljiv. 

Izpostavlja se uvedba prispevka za 

dolgotrajno oskrbo, ki ga bodo po zakonu 

jemali tudi upokojencem iz neto pokojnin. 

Po oceni Ministrstva za solidarno 

prihodnost bi morali za financiranje 

zagotoviti 960 milijonov evrov na leto, 

od tega pa bi 190 milijonov priskrbeli iz 

državnega proračuna. 

107 20. 7. 2023 

Minister za solidarno prihodnost Simon 

Maljevac (42) je v uvodu izpostavil 

vstopno točko za ocenjevanje upravičenosti 

do dolgotrajne oskrbe, pomoč na 

domu, boljši položaj stanovalcev zaradi 

finančnega kritja, ki ga omogoča zakon, 

in plačilo ter koriščenje dopusta družinskega 

člana, ki skrbi za svojca. 

SLABA KOPIJA 

Opozicija je bila od koalicijskih poslanskih 

skupin deležna kritike, da je 

tudi zakon, sprejet v prejšnji vladi, 

predvideval uvedbo novega prispevka 

do leta 2025. Poleg tega naj bi predvideval 

še vire demografskega sklada, donacije 

in evropska sredstva, ki naj bi bila 

za to sicer neustrezna. 

Nasprotno je več poslancev iz SDS 

in NSi zatrdilo, da je novi zakon le slaba 

različica zakona prejšnje vlade, ki 

bo državljane več stala in ji primanjkuje 

javne razprave. Predlog je bil namreč 

obravnavan po nujnem postopku zgolj 

pet dni in ni bil potrjen na Ekonomsko-socialnem 

svetu. 

Kot Alenka Jeraj (50) (SDS) je 

tudi Zvone Černač (60) (SDS) zatrdil, 

da gre za slabo kopijo zakona, katerega 

izvajanje je aktualna vlada usta-

vila. Izpostavil je, da so kategorije 

upravičencev in storitve identične ter 

da domnevne novosti, kot je denimo 

e-oskrba, že obstajajo in se že izvajajo 

pri 5.000 upravičencih. 

Čeprav so v koalicijskih vrstah 

govorili o več kot 100 amandmajih k 

prejšnjemu zakonu, Černač meni, da je 

edina ključna razlika nov prispevek, ki 

obremenjuje vse državljane. Zatrdil je, 

da za početje vlade ni razumnega razloga, 

da gre za revanšizem in politično 

sovraštvo za uničenja vsega, kar je storila 

predhodna vlada Janeza Janše (64). 

VSTOPNE TOČKE 

Novi zakon kot izvajalca vstopnih točk 

za informacije o upravičenosti do dolgotrajne 

oskrbe določa enote Centra za 

socialno delo (CSD). Predlagatelji menijo, 

da je to zaradi narave dolgotrajne 

oskrbe ustrezno, medtem ko so v opoziciji 

izrazili skrb nad povečanjem preobremenjenosti 

CSD (tako kadrovske kot 

finančne) ter nad dodatno birokratizacijo. 

Zakon prejšnje vlade je za vstopne 

točke predvidel ZZZS. 

Iz poslanskih skupin koalicijskih 

strank so očitke zavrnili, ker naj bi zakon 

predvidel nova delovna mesta ter 

načine za financiranje tako zastavljenih 

vstopnih točk. 

Dean Premik (61) iz poslanske skupine 

Gibanja Svoboda je povedal, da 

LAŽNA UTEMELJITEV 

»Golobova koalicija pa je pred letom 

dni z lažno utemeljitvijo, da se zakona 

ne da izvajati, sprejela zakon, ki 

je za leto dni ljudem pravice, ki izhajajo 

iz Zakona o dolgotrajni oskrbi, 

vzel oz. zamrznil. Če je bila ocena, 

da je treba veljavni zakon izboljšati, 

bi to lahko v letu dni storili z novelo 

in po rednem postopku. Namesto 

tega pa so z zlorabo procedure na 

dopisni seji vlade ter mimo Ekonomsko-socialnega 

sveta v sprejem 

vložili slabši zakon od veljavnega, ki 

za enake storitve, kot so uzakonjene 

v veljavnem zakonu, uvaja še nov 

davek in doplačila storitev. 

To so storili po postopku, ki 

velja za sprejemanje zakonov v 

vojnih razmerah. Pri tem gre za 

zakon, ki v osnovnih usmeritvah 

predstavlja kopijo veljavnega zakona, 

ki je bil sprejet v mandatu 

prejšnje vlade.« 

SAMO DAVKI 

Janez Cigler Kralj (44) je povedal: 

»Vsaka napovedana reforma te vlade 

pomeni nov davek. Občutek imam, da 

nam bodu na koncu ostali samo davki, 

reform pa ne bo.« 

V NSi predlogu nasprotujejo, ker 

je slabši od prvega, ne ureja ključnih 

zadev in ker ne drži, kot pravijo predlagatelji, 

da ureja ali izboljšuje stanje 

in omogoča sistemsko organizacijo 

dolgotrajne oskrbe. Pravijo, da 

zakon »prinaša nove obremenitve 

za vse, ki delajo, torej delodajalcem 

1 %, delojemalcem in delavcem 1 %, 

kmetom in samostojnim podjetnikom 

pa po 2 %. To je že drugi obvezni 

prispevek, ki znižuje neto plače 

ljudem in v tem primeru tudi neto 

dohodke upokojencem.« 

Cigler Kralj meni, da novi zakon 

vpeljuje nepotrebno obremenitev, 

medtem ko je bil prejšnji finančno 

nevtralen. Kritika NSi leti tudi na to, 

da novi zakon iz dolgotrajne oskrbe izključuje 

kmete, ki bi lahko kot dopolnilno 

dejavnost izvajali dolgotrajno 

oskrbo. To bi poleg dobrobiti uporabnikov, 

ki bi lahko prebivali v domačem 

je večina storitev socialne narave in 

da bo CSD zanje mnogo primernejši 

od ZZZS, hkrati pa bi se slednji prav 

tako soočal s kadrovskimi težavami. 

Ob tem je zatrdil, da »ne gre za revanšizem, 

temveč za to, da zakon prejšnje 

vlade preprosto ni izvedljiv«. 

Aleksander Reberšek (42) (NSi) je 

na seji izpostavil, da »ko vlada Roberta 

Goloba (56) pripravlja nov zakon, 

obstajata dve možnosti – ali bo 

govorila o časovnicah ali pa se moramo 

prijeti za denarnice: danes gre 

za slednje«. Povedal je, da stranka 

predlogu nasprotuje predvsem pri 

treh točkah: dodatnem obremenjevanju 

plač preko prispevkov, vstopnih 

točkah na enotah CSD in ožanju nabora 

izvajalcev dolgotrajne oskrbe, ki 

pomeni onemogočanje njenega izvajanja 

na kmetijah. 

IZGON »PROFITERSTVA« 

Poslanci SDS in NSi so večkrat opozorili 

na to, kar je po njihovem pretirana 

omejenost in podržavljenost izvajalcev 

dolgotrajne oskrbe. Miha Kordiš (34) je 

v predstavitvi stališč Levice izpostavil, 

da je bil zakon prejšnje vlade korak v 

AKTUALNO 31 

Jernej Prelac/DOMOVINA 

okolju, tudi kmetom omogočilo prihodek 

v časih, ko ga primanjkuje. 

O zbiranju podpisov za referendum 

se Cigler Kralj ni jasno opredelil, 

dejal pa je, da »je šla obstoječa 

vlada proti vsej stroki, proti vsem 

deležnikom, proti socialnemu dialogu 

in z novimi obremenitvami še 

proti ljudem ter da je čas, da tudi 

ljudje povejo svoje.« 

smeri privatizacije sistema, saj dovoljuje 

nabor izvajalcev ne glede na to, ali 

delujejo v javnem interesu ali ne. 

Opoziciji je odvrnil, da je omejevanje 

izvajalcev korak v pravo smer in 

da bi morali v prihodnosti kakršnekoli 

»biznis motivacije« izločiti iz dolgotrajne 

oskrbe in postopno ukiniti koncesije. 

To naj bi pomenilo celokupno neprofitno 

in s tem resnično javno oskrbo. 

»Kot socialist lahko rečem, da uvajamo 

prispevek, in to je dobra stvar. 

Jasno je, zakaj je toliko nasprotovanja 

prispevku: ker bodo bogataši morali 

prispevati več, zato da bodo tudi reveži 

deležni oskrbe,« je povedal. 

Dodal je, da prispevek samo ni dovolj 

progresiven in da bi potrebovali 

tudi vire iz dividend tistih, ki sedijo na 

milijonih premoženja in z najemninami 

odirajo študente in njihove družine. 

Nasprotno je Branko Grims (60) 

(SDS) poudaril, da naj bi vse evropske 

države za lažje preživetje v času krize 

nižale davke, aktualna vlada pa uvaja 

nove in nove davke, s čimer bo po njegovem 

mnenju poslabšala tudi položaj 

upokojencev: »Socialistična logika 

par excellence.« 

 

107 20. 7. 2023

32 AKTUALNO 

ROK ČAKŠ 

FOTOMONTAŽA 

CITRUS 

KOGA ZANIMAJO osebne 

navade škofa Sajeta 

in bančni račun 

Zavoda Iskreni 

Komentar 

Maja se je v medijih pojavila novica, da je Urad za preprečevanje pranja denarja pod 

vodstvom Damjana Žuglja novembra 2021 bankam poslal 238 zaprosil za vpogled v 195 

bančnih računov 107 ljudi in podjetij ter preverjal transakcije tudi za 15 let nazaj. 

Kot je takrat poročal portal 

N1info.si, je Žugelj (51) eno 

najobsežnejših preiskav bančnih 

računov v zgodovini tega 

urada sprožil zgolj na podlagi kratke 

anonimke. Med drugim so pregledali 

račune solastnika skupine United, del 

katere je tudi N1, Dragana Šolaka (59), 

in takratnega direktorja medijske hiše 

Pro Plus, Branka Čakarmiša. 

Na N1 so takrat zapisali, da dogajanje 

»kaže na možnost ene največjih in 

politično motiviranih zlorab državne 

inštitucije pri nas«, ter dodali, da morebitno 

kršitev zakona in zlorabo položaja 

preiskujeta policija in tožilstvo. Damjan 

Žugelj pa se je v izjavi za ta medij 

branil, da je delal strokovno in da je bila 

anonimka, na podlagi katere so začeli 

preiskavo, »precej obsežna, natančna 

in bi jo lahko šteli kot žvižgaštvo«. 

A očitno se Žugelj, ki ga je na čelo 

urada imenovala prejšnja, Janševa 

(64) vlada, ni ustavil zgolj pri preverbi 

bančnih računov medijskih mogotcev. 

Portal Necenzurirano in POP TV sta 

poročala, da je urad pregledal tudi 

bančna računa predsednika Slovenske 

škofovske konference (SŠK), novomeškega 

škofa Andreja Sajeta (56), 

ter tudi Zavoda Iskreni, donedavnega 

izdajatelja medija Domovina. 

»Če je do preiskave res prišlo, gre za 

grobo kršenje osnovne ustavno varovane 

človekove pravice do zasebnosti 

in varovanja osebnih podatkov,« se je 

na vest odzval škof Saje, Direktor Zavoda 

Iskreni Igor Vovk (44) pa, da ga je 

»informacija presenetila, saj za vpogled 

v TRR Zavoda Iskreni ni bilo nobenega 

pravnega ali drugega razloga.« 

Naša preverjanja nakazujejo, da so 

medijske informacije glede spornega brs- 

-kanja po bančnih računih verodostojne. 

107 20. 7. 2023 

Avgusta 2022 je Delo poročalo 

o anonimni ovadbi zoper novomeškega 

škofa dr. Andreja Sajeta, češ da je 

nepravilno prijavil dohodke svojega 

službovanja v Avstriji, kjer je, preden 

je postal škof, deloval kot duhovni 

pomočnik. Škof Saje se je takrat branil, 

da nikoli ni namerno prikrival 

kakršnihkoli prihodkov ter da zagotovo 

ni storil kaznivega dejanja davčne 

utaje, saj si niti teoretično ni mogel 

pridobiti koristi v višini vsaj 50 tisoč 

evrov, kar je zahtevano za kvalifikacijo 

takšnega dejanja. Zadeva je čez čas 

potihnila, prijava pa je bila po besedah 

poznavalcev del notranjih obračunov 

med strujami v slovenski Cerkvi. 

Zgodba je te dni dobila nadaljevanje. 

Nova anonimna prijava naj bi bila 

po poročanju portala Necenzurirano 

povod za preiskavo škofovih bančnih 

računov, ki jo je Žugelj sprožil v začetku 

lanskega maja po državnozborskih 

volitvah in tri tedne, preden je bil s 

svoje funkcije razrešen. Žugelj, ki ga 

je Janševa vlada na direktorsko mesto 

imenovala septembra 2021, je na več 

slovenskih bank poslal zahteve za pridobitev 

podatkov o Sajetovih računih. 

Pri izmenjavi informacij naj bi sodeloval 

tudi s finančno upravo (FURS). 

PREISKAVA BREZ RAZLOGA 

»Glede tega nisem seznanjen, niti ne 

vem, kaj je v ozadju. Če je do omenjene 

preiskave res prišlo, gre za grobo kršenje 

osnovne ustavno varovane človekove 

pravice do zasebnosti in varovanja 

osebnih podatkov, pravne ureditve Republike 

Slovenije ter sodobnih demokratičnih 

standardov,« se je na informacijo 

odzval nadškof Saje. Opozoril 

je, da nihče ne more biti tarča tovrstnih 

preiskav, če za to ni utemeljenega prav- 

Urad za preprečevanje 

pranja denarja je na 

podlagi anonimke 

pregledal bančne račune 

predsednika škofovske 

konference Andreja 

Sajeta (56) in Zavoda 

Iskreni, ki ga vodi Igor 

Vovk (44).

nega razloga, preiskavo pa lahko naročijo 

samo za to pristojni državni organi 

na podlagi suma kaznivega dejanja. »V 

mojem primeru za takšno preiskavo 

ni bilo nobenega pravnega ali drugega 

razloga«, je zatrdil v izjavi, objavljeni na 

strani Slovenske škofovske konference. 

KAJ RAZKRIVA 

BANČNI RAČUN 

Iz podatkov na bančnem računu 

se da izvedeti veliko zanimivega o 

človeku ter njegovih navadah, denimo, 

kakšen je njegov dohodek in 

od kod prihaja, kje se človek giblje, 

kupuje, kje in za kakšne stvari troši 

denar, ali je zadolžen, ima finančne 

težave itd. 

Pri brskanju po bančnem računu 

podjetja ali zavoda se vidi, 

kako podjetje posluje, od kod ima 

glavne prihodke, kakšen je denarni 

tok, kdo so njegovi poslovni 

partnerji in v kakšnem obsegu 

poslujejo, kakšne so plače zaposlenih 

in podobno. 

Saje je še poudaril, da so škofje, 

člani SŠK, med seboj povezani in 

enotni, se podpirajo, si pomagajo in 

sodelujejo ter da je vsakršno namigovanje 

na razdor med njimi neosnovano 

ter neresnično. 

AKTUALNO 33 

POLITIČNA MOTIVACIJA 

Žugelj naj bi brskal tudi po bančnem računu 

Zavoda za kulturo življenja Iskreni, 

ki je bil do junija lani tudi lastnik in 

izdajatelj medija Domovina. 

»Neuradna informacija, da naj bi 

pregledovali TRR Zavoda Iskreni, me 

je presenetila, saj za vpogled v TRR ni 

bilo nobenega pravnega ali drugega 

razloga,« poudarja ustanovitelj in direktor 

Iskrenih Igor Vovk. Kot pravi, 

upa, da se bodo informacije izkazale 

za napačne. »V primeru, da je res prišlo 

do nezakonitega vpogleda v transakcije, 

pa si lahko to razlagam zgolj tako, 

da je šlo za politično motiviran pregled,« 

je prepričan Vovk. 

Informacijo o vpogledu v njihov bančni 

račun Iskreni preverjajo pri banki, 

od koder so prejeli zelo ažuriran klic, z 

obljubo, da bodo informacijo o vpogledu 

v njihov TRR v doglednem času bodisi 

potrdili bodisi ovrgli. Prav tako so vprašanje, 

ali so od banke zahtevali vpogled 

v njihov račun, poslali Uradu za preprečevanje 

pranja denarja. Zanima jih tudi 

razlog, kakšne informacije so prejeli in 

kakšni so bili njihovi zaključki v zvezi z 

vpogledom. Odgovora v Zavodu Iskreni 

zaenkrat še niso prejeli. 

TRN V PETI 

Vovka smo kot odličnega poznavalca 

razmer in zakulisij v slovenski Cerkvi 

povprašali tudi za komentar glede 

vpogleda v bančni račun predsednika 

SŠK, škofa Sajeta. Kot pravi Vovk, je 

pozorno spremljal že lanski poskus blatenja 

škofa Sajeta v medijski hiši Delo. 

»Škof Saje je bil v preteklosti eden od 

redkih v vrhu Katoliške cerkve, ki je 

spolne zlorabe vzel resno. Mnogi niso 

bili zadovoljni, ko je postal škof. Še huje 

je bilo, ko je prevzel vodenje SŠK.« 

Po njegovem prepričanju je bil motiv 

blatenje stare strukture v Cerkvi, 

ki si prizadeva, da se ne bi reševalo 

spolnih zlorab. »Žal so te strukture še 

vedno močno usidrane na cerkvenih 

funkcijah in pri denarju,« pravi Vovk, 

ki je bil svoj čas aktiven tudi v iniciativi 

Dovolj.je. »Če so državni organi 

nezakonito pregledovali osebni račun 

škofa, bi to pomenilo, da so te strukture 

očitno tudi povezane z določeno 

politično opcijo,« še dodaja. 

Vpogled v bančni račun njegovega 

zavoda pa, če se bo izkazal za resničnega, 

Vovk vidi v kontekstu večanja 

vpliva medija Domovina, katerega izdajatelj 

je bil v času vpogleda v TRR 

zavod Iskreni. »Seveda Domovina 

ni idealen medij, se pa vse od ustanovitve 

do danes trudimo opravljati 

svoje delo profesionalno ter biti tudi 

kritični do vseh na oblasti. To gotovo 

marsikomu ni všeč in bi rad imel nad 

nami nazor oz. imel čarobno paličico, 

s katero bi ukazoval, kako naj pišemo.« 

Vovk je sicer tudi direktor in solastnik 

sedanjega izdajatelja Domovine, 

podjetja Mediainvest. 

 

107 20. 7. 2023

34 DRUŽBA 

JAKOB VID 

ZUPANČIČ 

BALKANSKI ANARHISTI 

v Ljubljani: knjižni sejem 

in pretepanje policistov 

V Ljubljani je med 7. in 9. julijem potekal Balkanski anarhistični knjižni sejem. 

Prišlo je tudi do pohoda po Ljubljani, ki se je zaključil na Metelkovi, zaznamovali pa so 

ga številni izgredi, na katerih so udeleženci brcali in poškodovali policista, med drugim 

pa tudi poškodovali avtobus in porisali policijska avtomobila. 

Kljub temu pa smo o dogajanju 

iz osrednjih medijev izvedeli 

šele več dni pozneje. Pogovarjali 

smo se tudi z nekdanjim 

direktorjem policije Antonom Olajem 

(60). Balkanski anarhistični knjižni sejem 

je letos sicer potekal že dvajsetič. 

Potekal je v ljubljanski dvorani Tabor, 

kjer so med drugim potekale razne delavnice 

in diskusije. Kot piše organizacijski 

odbor sejma na svoji spletni strani, 

delijo v odboru »radikalno kritiko 

obstoječega sistema in se borijo proti 

njemu v vseh njegovih oblikah izkoriščanja 

ljudi in narave ter vseh oblik zatiranja 

in izključevanja«. Med te oblike 

tako spadajo »nacionalizem, rasizem, 

seksizem in homofobija«. Odprava 

razrednih nesorazmerij pa po njihovem 

stališču ni mogoča brez odprave 

kapitalizma in patriarhata. 

NAPADLI POLICISTA 

Pohoda se je sicer udeležilo okrog 400 

ljudi. Spremljali so ga tudi policisti. Dva 

izmed njih sta opazila, da ena izmed 

udeleženk riše grafit na mestni avtobus. 

To sta ji nameravala preprečiti. Nato pa 

je oba policista obkolila gruča ljudi, ki je 

enega izmed policistov podrla na tla in 

ga začela pretepati. Ko so policistoma 

na pomoč priskočili kolegi iz policijskih 

vrst, so se napadalci razbežali. Napadeni 

policist je bil lažje poškodovan. 

Med pohodom po ljubljanskih ulicah 

so neznanci s spreji nato še prebarvali 

dva parkirana policijska avtomobila, 

s tem pa povzročili okoli 6.000 evrov 

materialne škode. Trenutno policisti 

obravnavajo kaznivo dejanje preprečitve 

uradnega dejanja ali maščevanja 

uradni osebi ter dve kaznivi dejanji 

poškodovanja tuje lastnine. O dogodku 

so prvi poročali na Slovenskih novicah, 

drugi osrednji mediji pa so v glavnem o 

Med pohodom po 

Ljubljani so neznanci 

s sprejem popisali dva 

policijska avtomobila 

– v slovenščini. 

PU Ljubljana 

Trenutno policisti 

obravnavajo kaznivo 

dejanje preprečitve 

uradnega dejanja ali 

maščevanja uradni 

osebi ter dve kaznivi 

dejanji poškodovanja 

tuje lastnine. 

107 20. 7. 2023

Komentar 

DRUŽBA 35 

PASIVNA POLICIJA 

Olaj dvomi, da je bilo za takšno početje 

izdano kakršnokoli ustrezno 

dovoljenje. Če niso imeli dovoljenja, je 

bilo v takem primeru storjenih veliko 

prekrškov. Kritičen je do neukrepanja 

policije. Kot kaže, se lahko zbere 

množica ljudi in zasede cesto, pa za to 

nihče ne odgovarja. Kritičen je do takega 

pristopa do svobode protestiranja 

in zborovanja. Povedal je tudi, da 

se moramo zavedati, da imamo ustrezne 

predpise, ki jih moramo spoštovati. 

Ti predpisi zagotavljajo red in varnost. 

Nekatere policiste so udeleženci 

sejma celo napadli, kar je po Olajevih 

besedah skrajno zavržno. V času njegovega 

vodenja bi zagotovili, da bi zadeva 

potekala bolj urejeno in varno. 

Ob hkratnem zagovarjanju svobode 

govora in protestiranja bi morali pohod 

izvesti tako, da se upošteva tudi 

ustrezne predpise, je povedal nekdanji 

generalni direktor Policije. 

KOMENTARJI BRALCEV 

DOMOVINA 

Plakat je vabil na Balkanski anarhistični knjižni sejem – samo v angleščini. 

Jaka Krenker/DOMOVINA 

Nekdanji direktor policije Anton Olaj (60) je 

kritičen, ker policija ni ukrepala. 

tem poročali šele čez dva dni, na kar je 

na Twitterju opozoril tudi Tomaž Štih s 

twiterskim psevdonimom Libertarec. 

Glede tematike smo povprašali nekdanjega 

generalnega direktorja policije 

Antona Olaja. Sam si je situacijo ogledal 

z videoposnetka, ki je bil objavljen v 

Slovenskih novicah. Na posnetku lahko 

vidimo množice, ki so zavzele vozišče. 

Udeleženci pohoda so se premikali po 

sredini vozišča, ob strani kolone pa so 

se nahajali policisti. 

Ministrstvo za kulturo je sofinanciralo ta 

visokokulturni dogodek. Torej lahko pričakujemo 

tudi povrnitev vseh morebitnih kazni 

udeležencev, če jih policija identificira? 

Ne splača se delati v policiji. Če odgovorno 

opravljaš svoj poklic, si tepen od anarhistov. 

Markec 

To vlado, so dejansko ustvarili anarhisti. Zato 

vladajoči mižijo, ko anarhisti delajo nerede 

po Ljubljani. 

Kraševka 

Policisti so podpirali divjanje kolesariata 

v času korone. Posamezni policisti so celo 

javno izazali podporo protestnikom na samih 

protestih. S tem so povsem izgubili avtoriteto, 

leva ulica pa misli, da lahko počne 

kar hoče. 

Stane Taskov 

Nič ne objavijo, ko se zgodi kaj takega. Kaj bi 

bilo če bi se to zgodilo pod prejšnjo vlado? 

Jozo 

Ubogi policisti. Imajo orožje, ki pa ga ne 

smejo uporabiti. Razvajene ljubljanske srajce 

lahko kričijo nanje, jih streljajo z vodnimi 

pištolami in jim rišejo po avtomobilih. Nekoč 

je bilo smešno, ko sta v filmu Garfield in 

Odie polulala policistovo nogo. Zdaj to ni več 

smešno, ker te policist za kaj takega ne bo 

več lovil. 

Jure Lazar 

107 20. 7. 2023

36 BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO 

ALENKA 

PUHAR 

DAMIR GLOBOČNIK: SPOMENIKI 

Spomeniki, ki so, in spomeniki, ki jih ni, kakšni 

so in kje, ali je prav, da so, kjer že so, in če ni, kaj 

z njimi ukreniti? Ta vprašanja so spomladi močno 

razviharila politično ozračje. Dvomim, da se bodo 

kar tako umaknila globoko v ozadje, priporočila pa 

bom nekaj izobraževalnega branja na to temo. 

Umetnostni zgodovinar Damir Globočnik je pripravil 

pregled stoletja spomeniških prizadevanj 

med Slovenci, izbral je trideset spomenikov, knjigo 

o njih pa lani izdal pri Reviji SRP. Začenja leta 

1852 s Francetom Prešernom v Kranju, končuje pa z 

Rdečo armado leta 1945 v Murski Soboti. Zanimive, 

osupljive, včasih zabavne zgodbe o pobudah, zgodah 

in nezgodah, prepirih, zbiranju denarja, strankarskih 

tekmovanjih, tudi o rušenjih … 

Zadnja je najkrajša in v vsem izstopa. Poveljstvo 

Rdeče armade je na začetku maja izdalo navodilo, 

da se postavi spomenik zmage, prosvetni minister 

Kozak je začel delo, Boris Kalin je bil določen za kiparja 

in ker se je mudilo, je povabil k delu še brata. 

In glej, sredi avgusta sta že stala bronasta bojevnika, 

rdečearmejec in partizan, v trajni spomin 

na bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov z 

narodi Sovjetske zveze. V družbi dveh originalnih 

topov. Kako preprosto je lahko življenje! 

Revija Srp, Ljubljana, 2022, 492 strani, 25 € 

Narodna galerija, Ljubljana, 2021, 106 strani, 22 € 

JASMINA MARIJAN, 

MATJAŽ MASTNAK: 

CVETJE IN ŽENSKE 

(žanr: poljudnoznanstvena 

knjiga s področja botanike 

in umetnostne zgodovine; 

ciljna skupina: navdušenci 

nad umetnostno zgodovino) 

Knjiga je plod sodelovanja 

med Narodno galerijo in 

MONIKA JEGLIČ 

Arboretumom Volčji potok, ki ga zastopa Matjaž 

Mastnak, vse drugo kot neznanec na področju 

botanike ter simbolike cvetja. V knjigi je predstavljenih 

24 umetnin (12 ženskih portretov s cvetjem 

in 12 cvetličnih tihožitij). Posamezno umetnino 

spremljajo tudi sheme, na katerih je jasno vidno, 

katere rastlinske upodobitve lahko najdemo na 

sliki. Sledi opis dela, ozadje njegovega nastanka in 

zanimivi vpogledi v simboliko posamezne slike, 

vse skupaj pa dopolnjujejo botanične ilustracije. 

Vse izbrane umetnine hrani Narodna Galerija, 

tokrat pa se pred nami pokažejo v povsem novi 

luči. Oba avtorja prepletata zanimive podatke tako 

o samih upodobitvah kot tudi o ženskah, ki so na 

slikah upodobljene. 

V lični publikaciji je nekoliko drugačno, ampak 

zato nič manj zanimivo poletno branje, za čas, ko 

lahko določene cvetlice spremljamo v naravi ter 

hkrati o njih izvemo zanimive podatke. 

107 20. 7. 2023

ANDRAŽ ARKO 

Zvezda REPATICA 

DUHOVNOST 

V vsakih jaslicah mora biti tudi zvezda repatica. V božičnem času se marsikdaj znajde 

tudi na zvonikih cerkva (ali pa na njih ostane pritrjena kar vse leto). Kakšna zvezda je 

vodila modre, da so z Vzhoda pripotovali v Palestino? Je bila to zvezda ali nebesni pojav? 

37 

Modri so z Vzhoda prišli k Herodu 

v Jeruzalem in ga spraševali: 

»Kje je ta, ki se je rodil 

kot judovski kralj? Videli 

smo namreč, da je vzšla njegova zvezda, 

in smo se mu prišli poklonit.« V času, ko 

je evangelist Matej zapisal te besede, so 

bili taki dogodki splošno sprejemljivi. 

ZVEZDA NAPOVEDUJE 

Vergil v Eneidi poroča, da je zvezda vodila 

Eneja do kraja, kjer naj bi bil ustanovljen 

Rim. Rimsko-judovski zgodovinar 

Jožef Flavij piše o zvezdi, ki je obstala 

nad Jeruzalemom, in o kometu, ki je ob 

padcu mesta leta 70 bil nad njim še eno 

leto. Med številnimi rojstvi, ki naj bi jih 

spremljal pojav nove zvezde na nebu, 

sta bili tudi rojstvi pontskega kralja Mitridata 

VI. Evpatorja in rimskega cesarja 

Aleksandra Severa. Svetonij poroča, 

kako je bil cesar Neron zaskrbljen, ko se 

je več noči zaporedoma pojavil komet, 

saj naj bi po ljudskem prepričanju pomenil 

smrt zelo pomembne osebe. Neron 

je zato z vraževerno previdnostjo 

dal usmrtiti nekaj pomembnežev v svojem 

kraljestvu. 

Tako sta pojav zvezde, ki naznanja 

Mesijevo rojstvo, in tudi Herodov poskus 

umora otroka motiva, ki sta bila v tistem 

času znana. Ob naštetih primeri, v katerih 

so nebesna telesa napovedovala velike 

ljudi in dogodke, se Matejevo poročilo 

njegovim bralcem z grško-rimskim 

ozadjem ni zdelo bizarno. 

NEBESNI POJAV 

Je v času Jezusovega rojstva dejansko 

obstajal astronomski pojav, ki bi ga v 

luči takšnih prepričanj lahko razlagali 

kot zvezdo, ki naznanja rojstvo 

Mesije? Od časa Johannesa Keplerja 

v sedemnajstem stoletju so bile opravljene 

skrbne astronomske študije posebnih 

nebesnih pojavov v desetletju 

pred Jezusovim rojstvom. Strokovnjaki 

predlagajo tri možnosti. 

Prvo je predlagal sam Kepler – pojavila 

naj bi se supernova, tj. šibka ali 

zelo oddaljena zvezda, v kateri pride 

do eksplozije, zato nekaj tednov ali 

mesecev oddaja veliko svetlobe, včasih 

tako močno, da je vidna tudi podnevi. 

Druga možnost je komet – pojav, ki 

je buril človeško domišljijo skozi vso 

zgodovino. Nekateri so zagovarjali, da 

naj bi se pojavil slavni Halleyjev komet, 

a so natančni izračuni pokazali, 

da naj bi bil komet viden leta 12 pr. Kr. 

Problem je, da naj bi komet običajno 

napovedoval katastrofo, zato bi bilo 

nenavadno razlagati njegov pojav z napovedjo 

rojstva nekoga, ki bo Rešenik. 

Drugi problem pa je, da komet ni zvezda, 

vendar je cerkveni oče Origen že 

v tretjem stoletju ugotovil, da zvezda 

modrih ni bila navadna fiksna zvezda, 

ampak bi jo bilo treba uvrstiti med komete, 

meteorje, zvezde v obliki posode 

ali zvezde z brado. Poenostavljeno 

dojemanje kometa kot zvezde z brado 

lahko reši težavo. To bi lahko naredilo 

vtis na modre. 

Tretja možnost je konjunkcija planetov. 

Kepler je izračunal, da naj bi 

bila leta 7 pr. Kr. Jupiter in Saturn kar 

trikrat v konjunkciji. Po eni od možnih 

razlag naj bi ta konjunkcija modre opozorila 

na prihajajoče rojstvo, vendar se 

niso odpravili na pot, dokler se ni leta 

5 pr. Kr. pojavil komet. Takrat naj bi se 

marca ali aprila pojavil komet ali supernova, 

navaja kitajsko astronomsko 

poročilo iz obdobja dinastije Han. Po 

tej teoriji bi se lahko Jezus rodil med 9. 

marcem in 4. majem leta 5 pr. Kr., modri 

pa naj bi prišli med 20. aprilom in 15. 

junijem istega leta. 

SIMBOLIKA 

Pri vsem pa seveda ne smemo pozabiti, 

da je Matej z zvezdo ponovil svetopisemsko 

simboliko – Bileamovo videnje 

Davidove zvezde, ki vzhaja iz Jakoba. 

 

Karavana modrih z Vzhoda v nemem filmu Življenje in trpljenje Jezusa Kristusa (La vie et la passion 

de Jésus-Christ) iz leta 1907; režija Lucien Nonguet in Ferdinand Zecca. 

800 let jaslic 

107 20. 7. 2023

38 BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO ... 

MOJCA 

BELCL MAGDIČ 

JAKA KRENKER/ 

DOMOVINA 

Države, ki zbirajo nacionalne 

podatke o transspolnosti 

med mladimi, tj. pojavu, kjer 

se človekova spolna identiteta 

ne ujema z njegovim biološkim 

spolom, beležijo, da se je v zadnjih 

desetih letih število transspolnih, 

starih med 13 in 17 let, podvojilo. V 

Veliki Britaniji se je celo povečalo za 

nekaj tisoč (leta 2011 so sprejeli 250 

transspolnih pacientov, leta 2021 pa 

več kot 5000). Temu fenomenu pritrjuje 

tudi moralni teolog dr. Gabriel 

Kavčič, ki pravi, da je identiteta mladih 

na več nivojih stalno na tarči in 

stalno izpodbijana. Tudi v Sloveniji 

bomo dandanes že težko našli srednjo 

šolo, kjer ne bo v generaciji vsaj 

enega najstnika, ki bi zase trdil, da je 

drugega spola, ali pa se bo o tem resno 

spraševal in svoja občutja izražal 

med svojimi prijatelji, v šolskih esejih, 

pesmih itd. Pojav pa ni samo razširjen 

v večjih mestih, ampak tudi na 

skrajnih koncih Slovenije. Ponekod 

že v zadnjih razredih osnovne šole. 

GABRIEL KAVČIČ 

Mladim moramo povedati, 

da so v redu in se jim 

NI TREBA POPRAVLJATI 

V zadnjih desetih letih se je med mladimi na Zahodu začelo vse močneje pojavljati 

vprašanje, ki si ga nikoli prej v zgodovini niso postavljali. Katerega spola sem? Sem 

moški? Sem ženska? Kaj če nisem nič od tega? 

ZAUPATI TELESU 

Da bi lažje razumeli, kako je do tega prišlo, 

Gabriel Kavčič, doktor teoloških znanosti 

in tiskovni predstavnik Slovenske 

škofovske konference, v video oddaji, 

objavljeni na spletni strani Iskreni.net, 

spregovori o dveh glavnih razlogih oziroma 

dejavnikih, ki sta vplivala (in še 

vplivata) na to stanje. Prav tako razloži 

pomen dveh najpogostejših identitet, 

ki jih mladi izbirajo zase: trans in queer. 

Ob tem pa opozori na paradoks, ki se 

ga mladi niti ne zavedajo: po eni strani 

poskušajo biti graditelji svoje identitete 

– ne želijo, da bi jih določevalo niti njihovo 

lastno telo, po drugi strani pa se 

odločajo za identitete, ki so jim servirane 

s strani družbenih omrežij, filmov, 

107 20. 7. 2023 

Gabriel Kavčič pojasnjuje, 

na kakšen način 

sošolci doživljajo svoje 

sovrstnike, ki si želijo 

spremeniti svoj spol in 

kje je meja tolerance. 

serij ipd. Tukaj Kavčič postavi pod vprašanje 

njihovo svobodno izbiro. 

V nadaljevanju gost odgovori, zakaj 

je do potrebe po samoopredelitvi 

sploh prišlo, kako ločiti med ideologijo 

in med človekom, ki ima težave 

s spolno identiteto, ter kako do njega 

pristopiti. Spregovori tudi o vsakdanjih 

izkušnjah, kako se ideologija spola 

vsiljuje v vse pore našega življenja, 

o stvareh, ki jih je videl tudi na lastne 

oči, ter kaj morajo današnji mladi 

dejansko slišati od svojih staršev in 

drugih odraslih. Verjame, da mladina 

potrebuje potrditve: »Bolj kot si misliš, 

da je ne potrebujejo, bolj jo potrebujejo. 

Direktno ali indirektno.« 

VABLJENI 

K OGLEDU ODDAJE.

Komentar 

MATEJA 

KROPEC ŠEGA 

PRIHAJA NOV OTROK, 

najstnik pa je v zadregi 

KOLUMNA 

Zadnjič sem srečala znanko, s katero sva kot mladi mamici z otroki preživeli veliko skupnih 

ur na igriščih in sprehodih v naravi. Najini otroci so danes že vsaj najstniki, če ne že 

mladostniki, midve pa nimava več rednih stikov. Zato nisem bila povsem prepričana, ko 

sem opazila, da je okoli trebuha nekoliko okrogla. 

39 

»A 

prav vidim, da pričakujete 

še enega dojenčka?« 

sem se iskreno 

razveselila. V zadregi, 

čeprav okoli naju ni bilo nikogar, se je 

nasmehnila in pokimala. Z odzivom 

me je malo presenetila, ker sem vedela, 

da imata z možem otroke rada in 

kako sta vsakega z veseljem pričakovala. 

»Kako si?« Začutila sem, da ji je 

težko, ko mi je zaupala, da se malo 

skriva. Njeni najstniški otroci so jo 

namreč prosili, naj se s trebuhom ne 

razkazuje pred njihovo družbo, ker 

jim je nerodno. 

ZAKAJ ZADREGA 

Misel na to, da imata mama in oče spolne 

odnose, tako ali tako ni prijetna. Da 

jih imata še vedno, pa je naravnost nepojmljivo. 

»Dva odrasla, starejša, še kar 

… In to prav moja oče in mama. Gotovo 

nihče od staršev mojih sošolcev ne … 

Ali se to sploh še spodobi?« Spolnost 

staršev pač ni nekaj, o čemer bi kdorkoli 

rad razmišljal. Naravni sram nas 

prepričuje, da se nas ta tema prav nič 

ne tiče. Najstnika je seveda treba razumeti 

in spoštovati. A obstajajo področja, 

na katerih jim je treba neizpodbitno 

postaviti meje. Odločanje o času in 

številu spočetih otrok absolutno spada 

v to kategorijo. 

SHUTTERSTOCK 

Žalostno je, da živimo v času, 

ko je pogosto bolj normalno, 

da se starša razhajata, 

kot da se imata v zrelejših 

letih še vedno rada. 

NI SE TREBA SRAMOVATI 

Če bi bili najstniki zmožni razmišljati 

tako, kot večinoma niso, jim mamina 

nosečnost ne bi predstavljala zadrege, 

temveč predvsem razmislek o tem, 

kako lepo je, da se imata starša rada. 

Ljubezen si očitno še vedno redno izkazujeta 

tudi na najgloblji telesni ravni. 

O tem je doma nedvomno smiselno 

spregovoriti, če zanosimo v času, ko je 

starejši otrok že najstnik. Vse je namreč 

odvisno od zornega kota, s katerega na 

zadevo pogledamo. Otrok je vedno sad 

ljubezni. Ljubezni pa se vendar ni treba 

sramovati. Žalostno je, da živimo v 

času, ko je pogosto bolj normalno, da se 

starša razhajata, kot da se imata v zrelejših 

letih še vedno rada. 

SOVRSTNIKI 

Spomnim se, da sem, ko se je v naši 

družini rodila najmlajša članica, pri 

skoraj 14-letnici čutila podobno zadrego. 

Pri nas je odrešitev prišla povsem 

nepričakovano. Skupaj z nekaj tednov 

staro najmlajšo hčerko sem starejšo 

nekoč prišla čakat pred šolo. Ko so sošolci 

ugotovili, da imam v avtu malčico, 

so jo prihiteli pogledat. Starejša hči je v 

hipu postala zvezda, srečnica z ljubko 

sestrico. Za trenutek sem mislila, da 

se bo ves razred otrok naenkrat natlačil 

v avto, da bi videl dojenčico, da bi ji 

bil blizu, da bi jo pobožal. Mladostniki 

majhnega dojenčka redko vidijo, a v 

bistvu hrepenijo po zaščiti nežnosti in 

nebogljenosti. Nihče se ni spraševal, 

od kod se je vzela. Bila je tam in bila je 

čudovita. Redko videni čudež. Hčerki je 

vidno odleglo. 

Medtem se je tudi znanki rodila 

deklica in njeni starejši sorojenci so 

»carji«, ker imajo srčkano sestrico. 

107 20. 7. 2023

40 MOŽ IN ŽENA 

MOJCA 

BELCL MAGDIČ 

A 

ko si z besedami izkazujeta 

ljubezen, ki jo čutita drug do 

drugega, nevesta nenadoma 

spremeni vzdušje in izreče 

nepričakovan opomin: »Polovite 

nama male lisice, uničevalke vinogradov, 

ker sta najina vinograda v cvetju.« 

Sredi romantičnega in nežnega dialoga 

se pojavi ukaz, naj se polovijo lisice. 

V Salomonovem kontekstu lisice res 

niso nevarni plenilci, ki bi škodovali 

človeku, ampak so nadloge, ki prihajajo 

v vinograd na prikrit način – ponoči 

in ob mraku, da bi pokvarile letino. 

Preden jih kdo sploh odkrije, lahko 

naredijo že veliko škode. Pojedo najslajše 

sadove – tisto, kar bi pravzaprav 

morali uživati lastniki vinograda – in 

za seboj pustijo opustošenje. 

107 20. 7. 2023 

MALE LISICE, 

ki uničujejo zakon 

Visoka pesem je največja od ljubezenskih pesmi, ki so bile kadarkoli napisane. 

V njej kralj Salomon odlično prikaže strastno ljubezen do svoje neveste. Kot najmodrejši 

mož na vsej zemlji svoj poročni dan pričaka tako, da svojo prelepo nevesto 

zasiplje s hvalospevi in občudovanjem. Presenečena nad njegovo silno ljubeznijo 

tudi ona javno izpove svojo globoko naklonjenost do njega. Njuna ljubezen bi morala 

vzdržati vse izzive. 

LISICE V ZAKONIH 

Male lisice se potikajo tudi po naših 

zakonih. So majhne in jih pogosto 

prezremo. Tudi zato, ker pridejo tiho 

in neopazno. V zakonu predstavljajo 

malenkosti, ki ostanejo nedorečene in 

nenaslovljene. So tudi stvari, za katere 

vemo, da niso v redu, vendar se z njimi 

nočemo ukvarjati. Vseeno pa te »malenkosti« 

za našim hrbtom uničujejo 

tisto, kar naš zakon dela srečen, strasten, 

prijeten in trajajoč. Zato, kakor 

pravi nevesta v Visoki pesmi, moramo 

te lisice pravočasno ujeti in jih izgnati. 

Kajti ne glede na to, kako dolgo smo poročeni, 

bi morali naši zakoni doživljati 

cvetočo rast. Ali vsaj stalen napredek. 

Če tega ni, bi se morali vprašati, ali nismo 

morda dovolili malim lisicam, da 

prosto tečejo po našem ozemlju. In še 

prej, bi jih prepoznali? 

Lisica zajedljivosti. Prepiri se dogajajo. 

Vendar izbirajmo svoje bitke. 

To pomeni, da nam ni treba začeti 

prepira zaradi drobnih življenjskih 

vprašanj. Ko soprog po jedi ne pospravi 

svojega krožnika, pusti nogavice ob 

postelji, ščetko na napačnem mestu, 

pozabi očala, izgubi ključe … in nas 

to razjezi, pustimo. Ni vredno. V sebi 

nosi kombinacijo dobrih in slabih navad. 

Tako kot mi. Osredotočimo se na 

dobre, ki naš zakon in družino bogatijo. 

Nekaj povsem drugega pa je seveda, 

če gre za neodgovornost, razsipnost, 

žaljivost … Takrat pa ne smemo zamižati 

na eno oko. 

Lisica »druge violine«. Resnica 

o času je, da ga nimamo, vendar si 

ga vzamemo za tisto, kar nam je pomembno. 

Če želimo zdrav zakon, 

mora biti naš zakonec prednostna 

Moški hrepeni po spoštovanju in spolnosti. 

Ženska pa si želi več naklonjenosti, ljubezni 

in zaupnega pogovora. 

naloga. Naš partner bo točno vedel, 

če je za nas pomemben ali ne. Dejstvo 

je, da se nihče ne želi počutiti kot 

»včerajšnji ostanek«. Še najmanj pa 

naš zakonec. Dajmo mu vedeti, da je 

za nas na prvem mestu. K temu pripomorejo 

tudi tedenski zmenki, pa četudi 

se odvijajo sredi domače dnevne 

sobe. Prav tako je boleče, če mislimo, 

da nam je krvni sorodnik (mama, oče, 

brat, sestra …) bližji od našega zakonca. 

Tudi na takšen način povabimo 

malo lisico, da uniči naš vinograd. 

Postaviti moramo prave meje in te 

odnose postaviti tja, kamor spadajo 

– jih spoštujemo in cenimo, a nikakor

Komentar 

MOŽ IN ŽENA 

41 

Soprog po jedi ne pospravi 

krožnika, pusti nogavice 

ob postelji, ščetko na 

napačnem mestu, izgubi 

ključe … Čeprav nas razjezi, 

to pustimo. Ni vredno. V sebi 

nosi kombinacijo dobrih in 

slabih navad. 

SHUTTERSTOCK 

niso na ravni enosti, ki jo imamo s 

svojim možem ali ženo. 

LISICA TIŠINE 

Zakon bo zašel v težave, če ga ne bo 

hranila redna in pristna komunikacija. 

Da bo ostal živ, je treba stalno pozornost 

posvetiti petim področjem: komunikaciji, 

financam, spolnosti, otrokom 

in odnosu do tašče/tasta. Če je katerakoli 

od zadnjih štirih področij težavna, 

to pomeni, da se je komunikacija 

prekinila. Če želimo hoditi skupaj vse 

življenje, se moramo redno pogovarjati. 

Ta verbalna povezanost pa vključuje 

vse: od resnih pogovorov do splošnega 

klepetanja. Lahko so tudi samo geste 

Odnosu zelo pomagajo tedenski zmenki. Zakonca jih lahko imata tudi v dnevni sobi, če ne gre drugače. 

in pogledi. Saj, kakor je nekoč dejal nek 

modrec: »Snubljenje se začne, ko moški 

šepeta sladke besede, in konča, ko govori 

brez besed na sladki način.« 

SHUTTERSTOCK 

Lisica zunanjega vmešavanja. Ko 

se resnične in osebne potrebe vedno 

bolj izpolnjujejo zunaj zakonske zveze. 

Moški in ženske imamo osnovne 

potrebe vgrajene v samo tkivo svojega 

bitja. Moški, na primer, hrepeni, da bi 

bil od svoje žene spoštovan in da bi se 

z njo lahko več povezoval preko spolnosti. 

Ženska pa si od moškega želi več 

naklonjenosti, ljubezni in zaupnega 

pogovora. Če teh stvari ne prejmemo 

od svojega zakonca, nas lahko zamika, 

da bi jih iskali pri drugi osebi. To je tisto, 

kar odpira vrata za afero. Pojavi se 

postopoma, sčasoma, skoraj neopazno. 

In to je ena najbolj smrtonosnih lisic, ki 

plenijo po naših vinogradih. 

LISICA NECENJENOSTI 

Dlje kot smo poročeni, lažje je svojega 

zakonca jemati za samoumevnega. 

Zato tekom zakona majhne 

usluge pomenijo izjemno vrednost. 

Vzklikajo: »Zame si dragocen!« Odločimo 

se, da bomo svojega zakonca počastili 

z manjšimi dejanji pozornosti. 

Na primer, da posteljemo njegovo stran 

postelje. To nam bo vzelo tri sekunde. 

»Male lisice«, tudi če izgledajo še 

tako neškodljive, bodo naš »vinograd« 

opustošile in ga naredile nerazpoznavnega. 

Ujemimo jih, da bodo naši zakoni 

(in mi z njimi) cveteli. 

 

107 20. 7. 2023

42 VZGOJA Nasveti 

Počitnice so čas, 

MANICA 

MAROLT 

SHUTTERSTOCK 

da otrok naučeno teorijo 

UPORABI V PRAKSI 

Počitnice so v prvi vrsti čas, ko prekinemo z vsakodnevnimi obveznostmi in počnemo tisto, 

kar nas spočije, sprosti in umiri. Mnogi učitelji ugotavljajo, da otrokom po dveh mesecih 

popolnega odklopa od šole prehod v naslednji razred predstavlja velik problem, 

še posebej, ker gre snov hitro na višji nivo. 

V prvi vrsti moramo 

poslušati in upoštevati 

otroka: njegove sposobnosti, 

njegove potrebe, interes. 

Ko športnik preneha s treningom, 

njegova kondicija hitro 

upade. Enako je s pridobljenim 

znanjem: če ga ne nadgrajujemo 

oz. vsaj utrjujemo, je korak do usvojitve 

naslednje stopnje daljši in težji. To 

vsekakor ne pomeni, da moramo otroka 

med počitnicami posesti za mizo in 

od njega pričakovati, da z veseljem in 

zbrano po več ur rešuje naloge v učbenikih 

in delovnih zvezkih – na ta način 

najverjetneje zgolj izzovemo upor. Počitniški 

tabori in različne aktivnosti, ki 

so v današnjem času na voljo otrokom, 

so sicer odličen način, a hitenje od ene 

do druge dejavnosti, kjer se stalno nekaj 

dogaja, hitro povzroči zasičenje. Na 

koncu počitnic je pred nami otrok, utrujen 

in nemotiviran za nove učne izzive. 

Zgoraj navedena primera hitro pokažeta, 

da še zdaleč ni vseeno, kakšen 

pristop izberemo za počitniški »trening«. 

V prvi vrsti moramo poslušati in 

upoštevati otroka: njegove sposobnosti, 

njegove potrebe, interes. Za začetek se 

lahko usmerimo v področje, kjer mu 

gre težje oziroma bi rad v prihodnjem 

šolskem letu dosegel boljši uspeh kot letos. 

Ali pa ga spodbujamo, da nadgrajuje 

tisto, kar mu je zanimivo, v čemer blesti. 

V nadaljevanju vam predstavljam 

nekaj preizkušenih idej, kako v počitniškem 

času na nevsiljiv, sproščen in 

predvsem življenjski način utrjevati 

ter nadgrajevati pridobljeno znanje z 

nujnim upoštevanjem naslednjih dveh 

107 20. 7. 2023 

načel: manj je več ter namesto načrtovanja 

spontanost izvedbe. 

SLOVENŠČINA 

Ko se peljemo z izleta ali s počitnic, si 

pripovedujmo, katere stvari so se nam 

najbolj vtisnile v spomin, kaj nam je 

bilo najbolj/najmanj všeč, kam si želimo 

naslednjič na izlet in počitnice. 

Vodenje počitniškega dnevnika, kamor 

otrok samostojno zapiše kratek povzetek 

bistvenega dogajanja posameznega 

dne (dovolj je en bogat stavek). 

Sestavljanje in zapisovanje seznamov 

za počitnice ali trgovino. Pisanje pisem 

oz. razglednic sošolcem, prijateljem in 

sorodnikom. Prepis zanimivih besedil: 

kuharskih receptov, podatkov o priljubljenem 

pevcu ali nogometašu … Pa reševanje 

križank, pisanje pravljic in pesmi 

(takšnih, ki si jih izmisli otrok sam 

ali pa jih morda sliši od starih staršev). 

Branje knjig, slikopisov, revij, stripov, 

podnapisov, informativnih tabel, 

prospektov, zapisov na prometnih 

znakih … Igranje iger za bogatenje besednega 

zaklada kot na primer nadaljevanje 

zgodbe (vsak pove eno besedo ali 

stavek, naslednji pa uporabi besedo ali 

stavek, ki se smiselno navezuje s prejšnjim), 

igra »Prišel je stric iz Amerike in 

prinesel predmet/žival/sadje na določeno 

črko«, sestavljanje besednih kač, 

kjer se vsaka naslednja beseda začne 

na končni glas/zlog predhodne besede 

… Ogled gledališke predstave.

VZGOJA 

43 

Igra v naravi je neprecenljiva. Nenazadnje 

zaradi oči, ki so po kovidu, kot pravijo 

okulisti, veliko bolj na udaru zaradi zapiranja 

v majhne prostore. 

MATEMATIKA 

Utrjevanje osnov z enim računom na 

dan (npr. prvi razred dopolnjevanje 

do 10 oz. računanje do 20 s prehodom; 

Ideja za počitnice: pisanje dnevnika. Ni 

treba pisati romanov, dovolj je tudi stavek, 

nalepljena fotografija ali odtrgana vstopnica 

za koncert. 

drugi razred računanje do sto; tretji razred 

poštevanka in pisno seštevanje/ 

odštevanje …). Račune lahko namesto 

v zvezek zapišemo v pesek ali mivko, 

oblikujemo iz kamenčkov, računamo 

na pamet med čakanjem v koloni. Matematične 

naloge, vzete iz konkretnega 

življenja pridejo prav. Na primer: v 

družini nas je 6. Otroci boste pojedli po 

1 kepico, oče in mama pa vsak po dve. 

Koliko kepic bomo naročili? Če kepica 

stane 2 eur, koliko denarja potrebujemo 

za 8 kepic? Ali pa: imamo bankovec 

za 20 evrov, koliko evrov nam mora 

vrniti prodajalec sladoleda? Gremo 

naprej: tla kopalnice želimo prekriti 

s ploščicami. Koliko ploščic moramo 

kupiti? Pa zgodba o vlaku: vlak za Celje 

odpelje s perona ob 8.45 in prispe v Celje 

čez 1 uro. Koliko ur imamo na razpolago 

za obisk kraja, če je odhod vlaka iz 

Celja proti domačemu kraju predviden 

ob 17.45? Potapljanje ladjic. Raziskava, 

katera je najpogostejša znamka/barva/ 

država vozil, ki so nas prehitela. 

TUJI JEZIKI 

Branje zanimivih zgodb v tujem jeziku. 

Ogled risank oz. filmov brez podnapisov 

(za lažje sledenje lahko predhodno 

preberemo/predstavimo vsebino zgodbe 

v slovenščini). Poslušanje glasbe in 

obisk dežele, kjer uporabo tujega jezika 

lahko tudi preizkusimo. 

SPOZNAVANJE OKOLJA 

Opazovanje narave (sončnega vzhoda 

in zahoda, kresničk, zvezd, rastlin in živali 

…), obisk muzejev (tudi na prostem), 

parkov, tematskih poti. Iskanje poti brez 

uporabe sodobne tehnologije (uporaba 

zemljevidov, atlasov, kompasa). 

TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA 

Od ideje do izdelka (starejši šolarji sami, 

mlajši pa ob podpori odraslih): risanje 

načrta, priprava materiala in izdelava 

igrače ali uporabnih predmetov iz različnih 

materialov (naravnih ali takšnih, 

ki jih imamo na voljo doma, npr. hišica 

na drevesu, šotor, robotek …). 

ŠPORT 

Igre s preprostimi rekviziti (lahko jih 

izdelamo tudi sami): gumitvist, kolebnica, 

žoga, balinčki, keglji … Igre naše 

mladosti: ristanc, skrivalnice, lovljenje, 

zemljo krast … Plavanje, veslanje, 

hoja v hribe, vožnja s kolesom … Ogled 

športne prireditve … 

LIKOVNA UMETNOST 

Ustvarjanje z različnimi materiali: slikanje 

na majice, poslikava kozarcev za 

vlaganje, izdelava spominkov iz gline, 

ki smo jo našli na morski obali ali ob 

gozdni poti, šivanje, pletenje, mozaik 

iz kamenčkov, slika iz naravnega materiala, 

ki jo pustimo v naravi. 

GLASBA 

Obisk glasbene prireditve. Ob poslušanju 

glasbe prepoznavanje instrumentov, 

zvrsti, obdobja, v katerem je nastala 

glasba … Ples na veselici. Prepevanje 

slovenskih narodnih pesmi. 

Za počitniški »trening« je dovolj le 

nekaj minut na dan. Bolj prepletamo 

učenje z igro ali v vsakodnevne situacije, 

več znanja, radovednosti, želje po 

spoznavanju novega in zadovoljstva 

lahko pričakujemo: tako pri otroku 

kot tudi pri sebi. Naj vam kombinacija 

vaše domišljije, podarjenega časa in 

pozitivne naravnanosti do učenja pomaga 

tkati še trdnejše medsebojne vezi 

in lepe spomine na poletne dni. 

107 20. 7. 2023

44 SLADKO-SLANE BRBONČICE 

SELMA BIZJAK 

www.sladkoslanebrboncice.si 

SREDOZEMSKI NAMAZ 

iz čičerike 

4–6 OSEB PREPROSTO 15 minut 

SESTAVINE ZA NAMAZ 

• 400 g čičerike iz konzerve (50 g 

je prihranimo cele) 

• 60 g na soncu sušenih paradižnikov 

v oljčnem olju 

• 3 jušne žlice oljčnega olja 

• Sveže iztisnjen sok ½ limone 

• 2 stroka česna 

• 5 lističev sveže bazilike 

• ½ čajne žličke mletega kopra 

• 1 čajna žlička dimljene rdeče 

mlete paprike 

• ščepec črnega mletega popra 

• ½ čajne žličke soli 

• ½ dl vode (oz. po potrebi) 

POTREBUJEMO ŠE 

• 50 g Feta sira 

• 10 Kalamata oliv 

• 10 zelenih oliv polnjenih s česnom 

• 6 vloženih šampinjonov 

• 2 jušni žlici pečene vložene in na 

rezine narezane rdeče paprike 

• 1 manjši paradižnik ali nekaj češnjevih 

paradižnikov 

• šopek svežega sesekljanega peteršilja 

• 50 g čičerike 

• 1 čajna žlička dimljene rdeče paprike 

• oljčno olje 

• hrustljavi kruhki, grisini, opečeni 

kruhki (skratka nekaj hrustljavega 

za namaz) 

1. Vse sestavine (prihranimo 

le 50 g čičerike ter vodo, ki jo 

dodamo čisto na koncu priprave 

namaza), za namaz iz čičerike 

damo v blender ali v visoko posodo 

in do gladkega obdelamo 

v gladko pasto. Ko je namaz 

obdelan po potrebi dodamo nekaj 

vode, odvisno kako mazljiv 

želimo namaz. 

2. Pripravljen namaz iz čičerike 

predenemo na servirni krožnik 

in dodamo še Feta sir, Kalamata 

olive, zelene olive polnjene s 

česnom, vložene šampinjone, 

rezine pečene rdeče paprike, 

paradižnik, sesekljan peteršilj, 

5 g čičerike v zrnju, dimljeno 

rdečo papriko in oljčno olje. 

3. Postrežemo skupaj z izbrano 

vrsto krušne priloge. 

BOG ŽEGNAJ! 

107 20. 7. 2023

Koledar dogodkov JULIJ 

20 

ČET 

23 

NED 

51. Mednarodni 

folklorni festival 

20. – 23. julij 

Beltinški grad, 

Ravenska cesta 8, Beltinci 

Folklorni festival 

DOGODKI 

45 

Četrtek ob 19.00 odprtje fotografske razstave v prostorih 

Beltinškega gradu, ob 20.00 tamburaški večer na velikem odru 

v parku. Petek ob 20.00 večer tuje folklore. Sobota ob 16.00 

prikaz ljudskih običajev vasi občine Beltinci, ob 20.00 etnološki 

večer z oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Nedelja ob 

15.30 povorka vseh skupin na čelu z domačo Plej bando na prireditveni 

prostor, ob 16.00 praznik slovenske folklore – srečanje 

odraslih folklornih skupin. 

20 

Filmski večeri 

v Arboretumu: Vesna 

22 

Kartuzijanska pot vina 

in zeliščnih napitkov 

ČET 

21.30 

SOB 

14.30 

Arboretum Volčji potok, 

Volčji Potok 3, Radomlje 

S – Caffe, 

Žiče 20 a, Žiče 

Kino na prostem 

Turistični ogled 

22 

SOB 

Kmečka ohcet 

v Bohinju 

16.00 

Pod Skalco, 

Ribčev Laz 58, Bohinj 

Folklorna prireditev 

23 

NED 

Praznovanje 3. svetovnega dneva 

starih staršev in ostarelih v 

organizaciji Skupnosti Srce 

16.00 

Cerkev sv. Jožefa, 

Ulica sv. Janeza Pavla II. 13, Ljubljana 

Družabna prireditev 

23 

Večer v atriju: 

Godalni kvartet Pro medico 

25 

Svetovni dan starih staršev in 

ostarelih v Novem mestu 

NED 

19.00 

TOR 

17.00 

Dom sv. Jožef Celje, 

Plečnikova ulica 29, Celje 

Baragov zavod, 

Smrečnikova ulica 60, Novo mesto 

Koncert 

Družabna prireditev 

Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.je 

107 20. 7. 2023

46 

RAZVEDRILO 

1 5 

3 

7 6 

5 7 

2 

1 8 9 

9 7 

7 1 4 

8 

7 9 

2 

1 

5 2 

5 3 

1 

7 

9 

4 

2 

8 

4 7 

3 4 

1 8 7 

9 8 

2 

8 

4 

5 3 

5 

1 

7 

8 

6 

3 

2 6 

2 

7 

6 4 

8 2 

1 8 

MAGIČNI KRIŽKRAŽ 

1 5 2 3 4 7 9 6 8 

Vsako besedo vpišite v lik dvakrat poševno. 

3 9 61 prednji 5 del ptičje 2 glave (pomanjševalnica) 8 1 4 7 

2 slovenski kitarist in skladatelj, član skupine 

8 4 7 6 1 9 3 2 5 

Fake orkestra (Igor); 

precej pogost italijanski priimek 

3 ime in priimek sodobnega slovenskega 

5 2 9 7 pripovednika 8 in 4 pesnika, 6 1 3 

avtorja romanov Fuga v križu in Gavžen hrib 

4 7 3 1 6 5 2 8 9 

4 zmanjšanje teže, prostornine ali kvalitete, ki nastane pri 

blagu med prevozom, predelavo, skladiščenjem; kalo 

5 na manjše kose nasekano meso 

6 1 8 2 9 3 7 5 4 

6 ženska izrazito temne polti 

9 6 4 78 krajša oblika 7 imena 2 Edvard 5 3 1 

8 leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju; bat 

7 3 1 4 5 6 8 9 2 

JP 

2 8 5 9 31 

1 4 7 6 

2 

2 

3 

3 

4 

4 

5 

5 

6 

6 

7 

7 

8 

8 

DOPOLNJEVANKA 

_ O O R _ I N A T_ _ 

M I K _ _ V _ E V A N J _ 

A V _ O K _ R I _ A T U _ _ 

V I _ _ O R E _ O R _ E R 

S A M _ P _ E S _ _ B _ 

_ _ S T I _ _ L A C I _ A 

D _ _ _ _ _ L J N O S T 

Na vsako črtico vpišite pravo črko, da boste dobili 

znane besede. Vpisane črke berite po vrsti, dobili boste 

znan pregovor z dodatkom avtorja te uganke. (jp) 

. 

, 

, 

. 

Dopolnjevanki in sudoku je sestavil Jože Petelin. 

107 20. 7. 2023

KRIŽANKA 

47 

SHUTTERSTOCK 

SESTAVIL 

ANDREJ 

PRAZNIK 

POSODA 

ZA PRE- 

NAŠANJE 

TEKOČIN 

ŠVEDSKI 

KEMIK 

NOBEL 

HRVAŠKO 

MESTO 

OB KOLPI 

IN KORANI 

PREBI- 

VALEC 

ALZACIJE 

3 

NECA 

FALK 

NIZKA 

VZPETINA 

AVION 

ANTONIN 

DVOŘAK 

ROBERT 

ZEMECKIS 

PREBI- 

VALEC 

LAŠKEGA 

IGOR 

TORKAR 

SVINJSKI 

VRAT 

7 

SUKANEC 

DOMOVINA 

HLINJENJE 

NEPOUČE- 

NOSTI 

ČLOVEK, 

KI HODI 

V GORE 

MESTO NA 

SEVERO- 

VZHODU 

POLJSKE 

SLOV. 

PISATELJ 

(FRANC 

KSAVER) 

OKRASNA 

SREDO- 

ZEMSKA 

RASTLINA 

DOMOVINA 

ODLOČA- 

NJE MED 

VEČ MOŽ- 

NOSTMI 

KNEZOVA 

ŽENA 

SLOV. 

LAZARIST 

(FRANC) 

JAPONSKI 

REŽISER 

KURO- 

SAVA 

OSNUTEK, 

OKVIRNI 

NAČRT 

PREBI- 

VALEC 

PRLEKIJE 

1 

AZIJSKO 

VOZILO, KI 

GA VLEČE 

ČLOVEK 

EMIL 

BARONIK 

11 

DEL VARA 

LASTNIK 

KNJI- 

GARNE 

RIBJE 

JAJČECE 

OZNAKA, 

ZNAME- 

NJE 

AFRIŠKA 

PAPIGA 

PEVKA 

JURKOVIĆ 

NOVOST 

(SLABŠ.) 

IVAN 

JURKOVIČ 

PISATELJI- 

CA PEROCI 

OČKA, 

ATI 

PISATELJ 

(JOSIP) 

DEKLETCE 

(STAR.) 

LITIJ 

AM. FILM. 

IGRALEC 

(ROBERT) 

10 5 

4 

RAKUNJI 

PES 

16 

MODNO 

MESTNO 

VOZILO 

CEVAST 

PREBAVNI 

ORGAN V 

TREBUHU 

KOLIČEK 

MONGOL- 

SKI PO- 

GLAVAR 

13 

ČEBELJI 

ORGAN 

14 

GRŠKA 

FILMSKA 

IGRALKA 

PAPAS 

NASELJE 

SV. OD 

VIPAVE 

URNA 

JIMMY 

(KRAJŠE) 

IVAN 

6 

VAVPOTIČ 

OPICA, 

KI ŽIVI 

V AZIJI 

IN AFRIKI 

2 

GOSLI 

EDEN OD 

SOLJUDI 

15 

8 KUL- 

TURNA 

RASTLINA 

ČEBELI 

PODOBNA 

ŽUŽELKA, 

KI PIČI 

OPIS, 

PRIKAZ 

9 

TELESNA 

PREVLEKA 

GLAVNO GESLO 

12 1 2 3 4 

EMA 

KLINEC 

5 6 7 8 

9 10 11 12 

13 14 15 16 

REŠITVE: 

Rešitev dopolnjevanke: 

KDOR LAŽE, TA KRADE, KDOR KRADE, MU JE LAŽE. 

Rešitev križanke (vodoravno): 

kangla, Alfred, RZ, IT, Laščan, oči, Li, IJ, Vandot, sprenevedanje, 

hribolazec, enok, Elk, varek, skiro, Meško, 

črevo, riž, akant, količ, osa, jako, Col, izbira, želo, 

kneginja, IV, Rataj, Irene, Akira, makak. Glavno geslo: 

Poletna osvežitev. 

107 20. 7. 2023

48 

SLIKOVITO 

KDO, KAJ 

– Aleksandr Borodin 

GREGOR ČUŠIN 

WIKIART 

Satira 

Tistemu, ki laže, rečemo lažnivec. 

A ga moramo na laži ujeti 

in mu laž dokazati. Sicer se 

lahko izgovarja, da ima bujno 

domišljijo in navdih. Da je umetnik, 

skratka, in da ne more drugače. In je 

takih »umetnikov« precej in dosti in 

preveč: v raznih službah in na mnogih 

položajih! 

Tistemu, ki goljufa, rečemo goljuf. 

In prevarant. Čeprav je res, da ni prevarant 

vsak, ki vara! 

Kdor vara v zakonu, je prešuštnik. A 

je prešuštnik tudi tisti, ki sploh ni poročen. 

In če tak vara, sploh ne vara, saj ni 

nikomur ničesar obljubil. Je pa koruznik. 

Koruznik je koruzni kruh, a tu se 

logika zgubi in zaustavi. Mislim: ne pri 

kruhu, ampak pri koruzništvu! 

Kdor vara, tudi ni varilec. Saj varilec 

združuje, medtem ko prevaranti, 

prešuštniki in koruzniki trgajo, razbijajo 

in ločujejo. 

Čeprav je vsak, ki vozi, voznik, ni 

vsak, ki misli, mislec. Mislec je ta, ki 

misli dobro in lepó. Kdor hoče biti voznik, 

mu ni treba voziti dobro in lepó, še 

manj po pravilih. Zadostuje le izpit. Za 

mislece ni izpita. 

In čeprav mnogi tako mislijo: ne 

misli že vsak, ki misli, da misli. Za kaj 

takega je potrebno mišljenje. Tega pa 

zadnje čase primanjkuje. Sploh pravega 

in zdravega mišljenja. Večina ljudi zgolj 

melje tuje in prežvečene misli. 

In čeprav meljejo, niso mlinarji. 

Saj mlinar melje zrnje in ne mlati 

prazne slame. 

Kdor mlati, je mlatič. A kdor udari, 

ni udarnik, temveč nasilnež. In so se 

včasih, tako: udarniško, gradile ceste, 

danes pa se rušijo mostovi! 

Ni govorec vsak, ki govori. Pa čeprav 

govori lepó, veliko in hitro. Govorec govori 

pametno. 

In spet ni pameten vsak, ki pametuje 

in se ima za pametnjakoviča. Pameten 

je tisti, ki je moder. In to ni barva, 

pa čeprav najdeš modre med črnimi in 

rdečimi. Med slednjimi sicer manj, a to 

je zgolj moja subjektivna opazka. 

Če nam kdo teži, mu rečemo, da je 

težak. Pa ne opravlja težkega in napornega 

dela. O, ne! Prav neverjetno je, s 

kakšno lahkoto nam ljudje težijo. (Hecno, 

če pomislim: težko in naporno delo 

je pravzaprav prenašanje tistih, ki nam 

težijo. A če to poveš na glas, ti ne bodo 

rekli, da si težak, ampak nestrpnež!) In 

so ljudje težki, čeprav niso težki. Težaki 

so dostikrat in vse 

bolj pogosto suhi 

ljudje. Sitni! (Sitno 

v nekdanjem 

bratskem jeziku 

pomeni drobno!) 

No, vsaj meni težijo 

suhi ljudje. 

Moram pa odkritosrčno 

priznati, 

da le malo ljudi v 

primerjavi z mano 

ni suhih! 

Ni vsak, ki zna 

pisati že pisec, kot 

tudi ni vsak pisec 

že pisatelj. Marsikateri 

pisec ni niti 

pismen, ali pa je 

polpismen, kar je 

še slabše! 

Ni vsak, ki so 

ga vzgajali vzgojen. 

Ni vsak, ki je bil 

deležen izobrazbe 

izobražen. 

In kljub lepemu 

in urejenemu 

videzu je mnogo 

brezobraznih! 

Ni vsak, ki ga 

ozmerjamo s slepcem, 

tudi zares 

slep. In res ne 

vem, zakaj ljudje 

tako radi naredimo 

zmerljivke iz 

tujih težav in nadlog. 

Smo res do te 

mere zaslepljeni? 

Poleg tega je treba 

vedeti, da zgodovina 

beleži mnogo 

slepih ljudi, ki so 

veljali za vidce! 

Aleksandr Borodin, Kdo, kaj (2006), 

olje na platnu, surrealizem. 

Tudi slepi potnik ni slep. Vsaj ne 

nujno. Slepi potnik je goljuf, te pa sem 

že omenil. 

Je pa resnici na ljubo treba priznati, 

da marsikateri slepi potnik je, kar je, ne 

iz želje po goljufiji, marveč iz nuje! In 

torej ni goljuf. Oziroma je goljuf po črki 

107 20. 7. 2023

zakona, ne pa v srcu! Ne vem pa, kako je 

po tej plati s preostalimi goljufi iz drugega 

odstavka. 

Je že tako, da smo vsi ljudje grešniki. 

Vsi grešimo. Tudi svetniki. In čeprav so 

vsi svetniki tudi grešniki, nismo vsi ljudje 

tudi svetniki. Še manj – sveti. Kar je 

hecen nesmisel. Ne zaradi besedne igre, 

ampak zaradi bistva. Zaradi vsebine. 

Večina je dostikrat manjšina, ki je 

bolj glasna. Ki kriči. 

Da sem enakovreden, ni treba, da 

sem enak! Ali, Bog ne daj, celo isti! 

In če sem poseben, mi hitro rečejo, 

da sem nor. Ali pa me imajo za klovna. 

Tinca Stršen: 

PREGRETA ENERGIJA 

Da ozračje je preveč pregreto, 

oglasila se je aktivistka, 

znana kot izjemna altruistka, 

ki deluje karseda zavzeto. 

Več ne bo na oglje peč gorela, 

proizvajala nam energijo, 

stari dimniki čez noč adijo, 

se za obnovljivost je zavzela. 

POLITIČNA POEZIJA 

Vse zeleno, torej obnovljivo, 

kar poganja veter, bo primerno, 

drugo prepovedano, nezmerno, 

naj ravnanje skratka bo pazljivo. 

Ena zvrst žuželk posebej važna 

je pri obnovljivi energiji, 

ker je idealna v mimikriji, 

po potrebi suha pa spet vlažna. 

49 

Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si 

Kjer elektrika se proizvaja, 

tam posebej nujna je pazljivost, 

da ne pripeti se pozabljivost, 

kakšen volt drugam da ne uhaja. 

Vse naravno, vse samo pod steklo, 

sonce tisto je, ki se obnavlja, 

zanj ta aktivistka se postavlja, 

češ da bo dovolj nas vse opeklo. 

Aktivistka jo posebej ceni, 

njeno energijo propagira, 

vrsta elektrarn k nam prodira, 

z njimi ki upravljajo sršeni. 

Prav ste slišali, da ne čebele, 

mravlje ali druga bitja pridna, 

zdaj sršenja klika pridobitna 

sončne vam montira vse panele. 

Tinca in Greta 

Fotomontaža CITRUS 

107 20. 7. 2023

50 

TAZADNJA 

Humor 

MAMI ME 

KLIČE. ZAŽENI 

ŠTOPARICO. 

MORAL 

BI JI 

ODGOVO- 

RITI. 

NE ŠE. KER NAJU NE 

VIDI, NE MORE DOKAZA- 

TI, DA SVA JO SLIŠALA. 

TRIK JE V TEM, DA POSLUŠAŠ 

NJEN TON GLASU IN JI ODGOVORIŠ, 

TIK PREDEN SE 

RAZJEZI 

TOLIKO, DA 

BI NAJU ŠLA 

ISKAT. 

OK, TO JE BILO TO. 

ZDAJ SE DELAVA 

NEDOLŽNA. 

SI ME 

KLICALA 

?? 

PRIDI NOTER. 

ČAS JE ZA 

SPANJE. TEM- 

NI SE. 

HA! NAREDILA JE 

TAKTIČNO NAPAKO! 

TEMA JE 

RELATIVNA! 

NI ŠE 

TEMNO! 

JA, PA 

JE. PRIDI 

NOTER! 

NI ZARES 

TEMNO! ŠE 

VEDNO VIDIM 

SVOJE 

ROKE! 

DOVOLJ 

TEMNO JE. 

GREMO! 

PIŠUKA. PREDEN 

SMO DEFINIRALI 

OKVIRE DEBATE, JO 

JE PREKINILA. ZDAJ 

MORAVA BARANTATI. 

LAHKO OSTA- 

NEM ZUNAJ 

ŠE DESET 

MINUT? 

SAMO TO 

BI RAD! 

NE. TA- 

KOJ PRIDI 

NOTER. 

POTEM PA PET 

MINUT! SAMO 

PET MINUT, 

PRAV? 

PRESNETO, RAZKRIN- 

KALA NAJU JE! UGANILA 

JE, DA MOJIH PET 

MINUT PRI NJEJ TRAJA 

POL URE. IZVEDLA BOVA 

LAŽNO STRINJANJE. 

PRAV, 

ŽE GREM! 

DOKLER NE UGOTOVI, 

DA SEM LAGAL, SVA 

LAHKO ŠE MALO 

ZUNAJ. KAKO SVA 

S ČASOM? 

ZAENKRAT 

ZAVLAČUJEVA 

53 SEKUND. 

DOBRO, POS- 

TAVIVA REKORD! 

UPS, IZGUBIL 

SEM ČEVELJ! 

VSAKA BUDNA 

MINUTA ZUNAJ JE 

DOBRA MINUTA. 

107 20. 7. 2023

Volilne prevare 

Foruma São Paulo 

VEČ INFORMACIJ 

IN NAKUP 

Nadaljevanje uspešnice Forum São Paulo in kulturna vojna 

NOVO 

Spoznajte, 

kako 

nedemokrati 

"ugrabijo" 

demokracijo, 

da pridejo 

na oblast in 

oblast tudi 

ohranijo. 

14,90 € 

T: 064 135 136 E: info@iskreni.net 

https://www.iskreni.net/trgovina/product/volilne-prevare-foruma-sao-paulo/

Vsak teden nova 

ugodnost: vse poletje! 

IZKORISTITE 

UGODNOST 

Poletna akcija založbe 

25 % popusta * 

ob nakupu knjige 

Zlom – Zgodbe iz Jugoslavije 

*Ugodnost velja od 19. do vključno 26. 

julija 2023 samo v spletni trgovini Iskreni. 

19,90 € 

14,90 € 

Koda 

za popust: 

ZLOM25 

T: 064 135 136 E: info@iskreni.net 

https://www.iskreni.net/trgovina/product/zlom-zgodbe-iz-jugoslavije/

Domovina 107: Zakaj spolnost izumira (Predogled)

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?