Domovina 100: Logar in Rupar: Osvajanje politične sredine (Predogled)
OSVAJANJE POLITIČNE SREDINE 12 Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani 1. 6. 2023 ŠIRIMO OBZORJA Logar in Rupar: 3,60 € Kako bodo čistili na RTVS Zdravniki proti evtanaziji Zakaj letališče Brnik sameva 18 36 46 100
- Page 2 and 3: Slovesnost ob dnevu državnosti DOM
- Page 4 and 5: Poštnina plačana pri pošti 1351
- Page 6 and 7: 6 MED(IJSKI) SOSEDI ZBOGOM, NUKLEAR
- Page 8 and 9: 8 PREGLED TEDNA HRVAŠKA NA POTI K
- Page 10 and 11: 10 ČIVKARIJA Žiga Turk @ZigaTurk
- Page 12 and 13: 12 TEMA TEDNA PREMIKI NA SREDINI: P
- Page 14 and 15: 14 TEMA TEDNA Komentar Janša, nas
- Page 16 and 17: 16 AKTUALNO JURIJ TOPLAK, USTAVNI P
- Page 18 and 19: 18 POŽAREPORT BOJAN POŽAR, POZARE
- Page 20 and 21: 20 AKTUALNO Matej Tonin (39) v govo
- Page 22 and 23: 22 PISMO IZ ARMENIJE (4) Stolnica v
- Page 24 and 25: 24 PISMO IZ ARMENIJE (4) Morda najl
- Page 26 and 27: 26 ZGOD(B)OVINA RENATO PODBERSIČ M
- Page 28 and 29: 28 INTERVJU - ISKRENI.NET ANDI MAMI
- Page 30 and 31: 30 INTERVJU - ISKRENI.NET Andi Mami
- Page 32 and 33: 32 INTERVJU - ISKRENI.NET Problem j
- Page 34 and 35: 34 MEDIJI KAJ VSE CENZURIRA MMC RTV
- Page 36 and 37: 36 AKTUALNO JAKOB VID ZUPANČIČ SV
- Page 38 and 39: 38 MEDIJI Vladna koalicija slavi os
- Page 40 and 41: 40 ZDRAVJE TEO PETROVIČ PRESETNIK
- Page 42 and 43: 42 ZDRAVJE EVTANAZIJA: od Hipokrato
- Page 44 and 45: 44 SVOBODNO GOSPODARSTVO Za koliko
- Page 46 and 47: 46 SVOBODNO GOSPODARSTVO Komentar L
- Page 48 and 49: 48 SVOBODNO GOSPODARSTVO Maks Tajni
- Page 50 and 51: 50 BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO Prip
OSVAJANJE POLITIČNE SREDINE 12<br />
Poštn<strong>in</strong>a plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
1. 6. 2023<br />
ŠIRIMO OBZORJA<br />
<strong>Logar</strong> <strong>in</strong> <strong>Rupar</strong>:<br />
3,60 €<br />
Kako bodo čistili na RTVS<br />
Zdravniki proti evtanaziji<br />
Zakaj letališče Brnik sameva<br />
18<br />
36<br />
46<br />
<strong>100</strong>
Slovesnost ob dnevu državnosti<br />
DOMOVINA PRAZNUJE<br />
na Vrhniki<br />
Nedelja,<br />
25. junij 2023, ob 20.00<br />
Nastopajoči:<br />
Kvatropirci<br />
Nuša Derenda<br />
Jazzva<br />
Ansambel Aufbiks<br />
Tone Kuntner<br />
<strong>in</strong> drugi ...<br />
VSTOP<br />
PROST<br />
Slavnostni govornik:<br />
Borut Pahor<br />
Po slovesnosti sledi<br />
druženje ob glasbi<br />
Kvatropircev.
51<br />
3,10 €<br />
71<br />
3,10 €<br />
04<br />
2021<br />
2,90 €<br />
Poštn<strong>in</strong>a plačana pri pošti<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
Poštn<strong>in</strong>a plačanapri pri pošti 2000 1102 Ljubljana Maribor<br />
Poštn<strong>in</strong>a plačana pri pošti<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
Poštn<strong>in</strong>a plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
NAŠA BESEDA<br />
3<br />
STOTKA<br />
<strong>100</strong><br />
je nadvse lepa številka.<br />
Okrogla, z<br />
dvema krogoma<br />
pravzaprav dvakrat<br />
okrogla. Tudi občutki so lepi. Posebni.<br />
Že lani, ob prvi obletnici so bili podobni.<br />
Zato smo bili pripravili praznovanje,<br />
katerega povod je bil prvi rojstni dan Domov<strong>in</strong>e<br />
v čast – domov<strong>in</strong>i. Zaradi zvestobe,<br />
ljubezni <strong>in</strong> pripadnosti domov<strong>in</strong>i je<br />
namreč nastala <strong>Domov<strong>in</strong>a</strong>.<br />
Vse skupaj se je zgodilo v štirih korakih.<br />
Najprej kot portal Iskreni.net<br />
(2004), nato kot brezplačni mesečnik<br />
<strong>Domov<strong>in</strong>a</strong> (2014). Mesečnik se je preoblikoval<br />
v portal <strong>Domov<strong>in</strong>a</strong>.je (2015)<br />
<strong>in</strong> slednjič dobil svojo tiskano verzijo,<br />
tednik <strong>Domov<strong>in</strong>a</strong> (2021). Že več<br />
let snujemo <strong>in</strong> po malem ustvarjamo<br />
video <strong>in</strong> avdio vseb<strong>in</strong>e. Naš peti korak<br />
so namreč, povedano preprosto,<br />
oddaje za poslušanje <strong>in</strong> oddaje za gledanje,<br />
nekakšna mikro spletna radio<br />
<strong>in</strong> televizija.<br />
V te projekte je (bilo)<br />
vpetih ogromno ljudi.<br />
Zato ni prav, da<br />
kogarkoli<br />
»Zdravniki<br />
vloge rabljev<br />
ne želimo<br />
prevzeti«<br />
47<br />
3,10 €<br />
12. 5. 2022<br />
9. 6. 2022<br />
<strong>Domov<strong>in</strong>a</strong><br />
VROČA TEMA<br />
Marko Kremžar:<br />
prezrti genij<br />
Zavod Iskreni:<br />
opran obtožb<br />
Poštn<strong>in</strong>a plačana pri pošti 102 Ljubljana<br />
www.domov<strong>in</strong>a.je<br />
Intervju: Andrej Šter 102 leti star duhovnik dela na računalniku<br />
Intervju: Tomaž Štih<br />
Prihaja oblast,<br />
ki se boji<br />
katoličanov<br />
Blaž Brodnjak:<br />
Podjetniki imajo<br />
šampionsko<br />
miselnost<br />
Vlada<br />
je začela<br />
čistko<br />
Pahor, <strong>in</strong>tervju:<br />
Janša ni<br />
uzurpiral oblasti<br />
ANALIZA VOLITEV NA 20 STRANEH<br />
56<br />
Vzhičena Urška<br />
potonila globoko<br />
Rok Čakš:<br />
Množenje<br />
m<strong>in</strong>istrstev<br />
Gregor<br />
Čuš<strong>in</strong>: Pogreb<br />
države<br />
Poštn<strong>in</strong>a plačana pri pošti<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
Iskanje<br />
manjkajočega<br />
poslanca<br />
VROČA TEMA<br />
Vrtovec: Namen<br />
protestov je ustrahovanje<br />
VROČA TEMA<br />
Ustanovitev<br />
Politiki<br />
nad medije<br />
14<br />
2021<br />
2,90 €<br />
Svoboda Svobode<br />
69<br />
ŠIRIMO OBZORJA<br />
3,10 €<br />
27. 10. 2022<br />
omenjamo z imenom. Domov<strong>in</strong>ski duh<br />
je tisti, ki je navdušil vrsto posameznikov,<br />
da so v domov<strong>in</strong>sko medijsko skup<strong>in</strong>o<br />
vložili svoje delo <strong>in</strong> denar. Tudi<br />
prečute noči <strong>in</strong> stresne mesece. Pa tudi<br />
svoje druž<strong>in</strong>e. Za to gre na tem mestu<br />
zahvala tudi našim ženam <strong>in</strong> možem <strong>in</strong><br />
otrokom. Le-teh v ekipi, hvala Bogu, res<br />
ni malo, samo trije uredniki tednika jih<br />
imajo kar 18.<br />
Domov<strong>in</strong>o jemljemo za več kot projekt.<br />
Ne iščemo zaslužka <strong>in</strong> visokih plač,<br />
saj vse vlagamo v razvoj. Želimo namreč<br />
vplivati na slovensko družbo <strong>in</strong> jo<br />
navduševati za domov<strong>in</strong>ske vrednote:<br />
za razvoj slovenstva <strong>in</strong> demokracije. Seveda<br />
nismo vsi istih misli, zato so tudi<br />
stališča avtorjev včasih izjemno različna.<br />
Kar nekatere, posebej tudi (po)svetno<br />
oblast, precej jezi. A v demokraciji,<br />
kjer vlada svoboda medijev, izražanja<br />
<strong>in</strong> <strong>politične</strong>ga izražanja, je različnost<br />
stališč osnova vsega. Posamezni politiki,<br />
z obeh polov, se včasih obnašajo, kot<br />
da v naši državi<br />
ne bi bilo<br />
Poštn<strong>in</strong>a plačanapri pri pošti 2000 1102 Ljubljana Maribor<br />
pokraj<strong>in</strong><br />
Izbrisani<br />
m<strong>in</strong>ister<br />
Dimitrij Rupel:<br />
Ehrlich o srednjeevropski<br />
uniji<br />
Poštn<strong>in</strong>a plačana pri pošti<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
Zloraba<br />
murskosoboške<br />
katedrale<br />
Ustaviti nasilne<br />
proteste!<br />
USTAVNO SODIŠČE NAD BOGOM:<br />
20<br />
2021<br />
2,90 €<br />
36<br />
3,10 €<br />
24. 2. 2022<br />
24<br />
2021<br />
01<br />
Prvi Slovenec na<br />
borzi v New Yorku<br />
Papež <strong>in</strong> Marx<br />
V. Bassi:<br />
druž<strong>in</strong>e so<br />
temelj Evrope<br />
Nepolnoletna<br />
podjetnica<br />
VROČA TEMA<br />
2021<br />
2,90 €<br />
Zgod(b)ov<strong>in</strong>a:<br />
Grob Janeza Janše<br />
Čarovniški<br />
procesi danes<br />
Vsa levica pod Levico<br />
VROČA TEMA<br />
Intervju:<br />
Jože Ramovš<br />
Pevka Adele<br />
napadena,<br />
ker je izjavila,<br />
da je rada ženska<br />
Moški -<br />
ogrožena<br />
vrsta<br />
2,90 €<br />
Pismo z<br />
Norveške<br />
Istospolni pari mimo<br />
ljudske volje do otrok<br />
3,10 €<br />
31 HRK<br />
14. 7. 2022<br />
10. 11. 2022<br />
Pahor bi se<br />
vrnil v SD,<br />
ampak ...<br />
Uk<strong>in</strong>janje<br />
Muzeja<br />
osamosvojitve<br />
Kaj je treba vedeti pred nakupom e-avtomobila<br />
Kako je Ivan Sivec premagal Franceta Bevka<br />
Ustavne spremembe sprle NSi <strong>in</strong> SDS<br />
12<br />
59<br />
3,90 €<br />
39 HRK<br />
4. 8. 2022<br />
63<br />
3,10 €<br />
15. 9. 2022<br />
74<br />
3,60 €<br />
1. 12. 2022<br />
65<br />
Medijski mir<br />
(ni) naprodaj<br />
Za koga bosta<br />
jesen <strong>in</strong> zima<br />
najdražji<br />
DVOJNA ŠTEVILKA NA <strong>100</strong> STRANEH<br />
Rekordna <strong>in</strong>flacija<br />
Kdo je<br />
N<strong>in</strong>a Krajnik<br />
Življenje bo težje<br />
3,10 €<br />
29. 9. 2022<br />
Vlada začela<br />
medijsko<br />
čistko<br />
Janez Meden<br />
- odslovljeni<br />
bogoslovec<br />
Premoženjska<br />
hobotnica<br />
zakoncev Pirc<br />
Poštn<strong>in</strong>a plačana pri pošti<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
Put<strong>in</strong>ovi<br />
slovenski zavezniki<br />
v Bruslju<br />
Osebna izkušnja:<br />
Postavil sem<br />
sončno elektrarno<br />
Poštn<strong>in</strong>a plačana pri pošti<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
Komu gre<br />
ZMAGA<br />
Karl von Habsburg<br />
Desni obrat<br />
še v Italiji<br />
Nisem nostalgik,<br />
sem evrooptimist<br />
Kaj sledi po<br />
smrti kraljice<br />
Nova vlada,<br />
novi davki<br />
Zakonski<br />
nasveti<br />
ločenca<br />
Poštn<strong>in</strong>a plačana pri pošti<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
Pismo<br />
vernikov<br />
škofom<br />
Največji bum<br />
katoliškega<br />
organiziranja<br />
NSi navzgor,<br />
LMŠ navzdol<br />
Poštn<strong>in</strong>a plačana pri pošti<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
Vladniki <strong>in</strong><br />
nadvladniki<br />
<strong>Logar</strong> <strong>in</strong> <strong>Rupar</strong>:<br />
OSVAJANJE POLITIČNE NAJVEČJE SREDINE 12<br />
slovensko<br />
morišče<br />
v zgodov<strong>in</strong>i<br />
20<br />
Politični turizem<br />
46<br />
48<br />
79<br />
3,60 €<br />
5. 1. 2023<br />
85<br />
3,60 €<br />
16. 2. 2023<br />
Kolumna:<br />
Naše<br />
svete krave<br />
Poštn<strong>in</strong>a plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
90<br />
Simoniti:<br />
»Nekoliko<br />
zanemarjene<br />
osebe«<br />
Ivan Albreht:<br />
Evropa je na<br />
pragu izumrtja<br />
s seznamom žrtev<br />
Ustavno sodišče:<br />
Šušteršič:<br />
Nonšalantno<br />
brezbrižni Golob<br />
Cigler Kralj:<br />
Bunker<br />
ne pr<strong>in</strong>ese<br />
zmage<br />
Zakon o RTV proti<br />
človekovim pravicam<br />
ZA NAŠ DENAR<br />
Urška Klakočar Zupančič <strong>in</strong> poslanka Mojca Pašek Šet<strong>in</strong>c v Afriki<br />
3,60 €<br />
23. 3. 2023<br />
13. 4. 2023<br />
Predsednica<br />
Urška posvojila<br />
šimpanz<strong>in</strong>jo<br />
<strong>in</strong> jo poimenovala<br />
Urška<br />
Nevladniki<br />
bi vladali<br />
S<strong>in</strong>dikati proti<br />
dvigu plač<br />
AKTUALNO<br />
Spolni odnosi:<br />
koliko je dovolj<br />
Poštn<strong>in</strong>a plačana pri pošti<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
Narodni izdajalec<br />
obsojen na smrt<br />
Korona:<br />
Kaj pr<strong>in</strong>aša<br />
omikron<br />
že<br />
Metuljčki<br />
v trebuhu<br />
Poštn<strong>in</strong>a plačana pri pošti<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
Evropske iluzije<br />
demokracije<br />
Kolumna:<br />
Bog<br />
v parlamentu<br />
Otroci niso<br />
nikogaršnja<br />
pravica<br />
Poštn<strong>in</strong>a plačana pri pošti<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
Poštn<strong>in</strong>a plačana pri pošti<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
Zakaj<br />
pornografija<br />
uč<strong>in</strong>kuje<br />
kot droga<br />
Poštn<strong>in</strong>a plačana pri pošti<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
Stanovanjski centralizem:<br />
Za koga gradi Levica?<br />
3,60 €<br />
93<br />
Razkrivamo<br />
dokument: Golob<br />
pobira provizijo<br />
nastavljenim kadrom<br />
SLOVENSKO HRANO<br />
12<br />
ŠIRIMO OBZORJA<br />
Milijonar Franc Frelih: Kupujmo slovensko<br />
Zakaj je muslimanska vzgoja uspešnejša od katoliške<br />
Načrt: vstopn<strong>in</strong>a v Ljubljano za avtomobile<br />
Kdo ogroža<br />
Kako bodo čistili na RTVS 18<br />
Zdravniki proti evtanaziji 36<br />
Zakaj letališče Brnik sameva<br />
46<br />
ŠIRIMO OBZORJA<br />
38<br />
28<br />
1. 6. 2023<br />
36<br />
Poštn<strong>in</strong>a plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
Resnica o<br />
izbrisanih <strong>in</strong><br />
prebrisanih<br />
Kako nas bo vlada<br />
še udarila po žepu<br />
3,60 €<br />
<strong>100</strong><br />
96<br />
3,60 €<br />
4. 5. 2023<br />
Dr. Rafael Mihalič:<br />
Brezogljičnost<br />
ni mogoča<br />
VROČA TEMA<br />
Ali se Kitajska<br />
pripravlja na<br />
3. sv. vojno<br />
Poštn<strong>in</strong>a plačana pri pošti<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
Gabriel Kavčič:<br />
Parodija<br />
adventa<br />
Poštn<strong>in</strong>a plačana pri pošti<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
S takimi državljani je<br />
prihodnost domov<strong>in</strong>e svetla.<br />
ogrom-<br />
no medijev, ki imajo povsem enoznačno<br />
(uredniško) politiko. <strong>Domov<strong>in</strong>a</strong> ni nastala,<br />
da bi zapolnila eno rez<strong>in</strong>o parlamentarne<br />
torte, ki je mogoče medijsko<br />
bolj zapostavljena od drugih. <strong>Domov<strong>in</strong>a</strong><br />
skuša sprem<strong>in</strong>jati <strong>in</strong> nagovarjati<br />
širšo družbo. Prepričani smo namreč,<br />
da je medijska nesvoboda ključna za<br />
stanje družbe, v kateri živimo. Glavni<br />
mediji namreč usmerjajo javno mnenje<br />
v smer, ki je nasprotna demokraciji.<br />
Samo pluralni mediji lahko dosežejo<br />
spremembe, ki si jih vsi želimo: svobodno<br />
tržno gospodarstvo brez korupcije<br />
<strong>in</strong> monopolov, politično demokracijo<br />
brez primeža globoke države.<br />
To šir<strong>in</strong>o <strong>in</strong> demokratičnost Domov<strong>in</strong>e<br />
opazijo tudi bralci <strong>in</strong> podporniki.<br />
Nekateri posamezniki celo tako, da<br />
odidejo, ker so določeni članki kritični<br />
tudi do tistih, do katerih po njihovo ne<br />
bi smeli biti kritični. To kritiko bralcev<br />
sprejemamo, ker sami verjamemo v demokracijo.<br />
Seveda to ni lahko, posebej<br />
v času, ko imajo vsi tiskani mediji<br />
padajoče trende branosti <strong>in</strong> prodaje.<br />
Zato smo izjemno hvaležni<br />
bralcem, ki s plačevanjem naročn<strong>in</strong>e<br />
omogočate obstoj medija <strong>Domov<strong>in</strong>a</strong>.<br />
Klobuk dol pred bralci, ki<br />
svoj denar, velikokrat odtrgan od<br />
skromne pokojn<strong>in</strong>e, vlagate v medijsko<br />
pluralnost.<br />
Iskrena hvala tudi bralcem, ki<br />
navdušujete znance <strong>in</strong> prijatelje, naj<br />
naročijo Domov<strong>in</strong>o. Ali celo podarite<br />
naročn<strong>in</strong>o namesto darila za rojstni<br />
dan. Noben televizijski oglas ni<br />
tako močan <strong>in</strong> prepričljiv kot je sosedov<br />
glas. S takimi bralci je prihodnost<br />
Domov<strong>in</strong>e svetla. S takimi državljani<br />
je prihodnost domov<strong>in</strong>e svetla.<br />
POST SCRIPTUM<br />
Ne, tokrat se ne bom podpisal.<br />
Uvodnik je namreč napisan<br />
v imenu uredništva. <br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
Poštn<strong>in</strong>a plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
4 VSEBINA<br />
TEMA TEDNA<br />
12 Premiki na sred<strong>in</strong>i:<br />
Prihajata <strong>Rupar</strong>jeva<br />
stranka <strong>in</strong> <strong>Logar</strong>jeva<br />
platforma<br />
Uredništvo<br />
16 18 36 46<br />
Jurij Toplak, ustavni pravnik<br />
»Lani je bila sprejeta<br />
zgodov<strong>in</strong>ska odločitev,<br />
ki je vir vsega dogajanja na<br />
slovenskih sodiščih <strong>in</strong> v politiki«<br />
Luka Svet<strong>in</strong>a · Intervju<br />
Masaker na »osvobojeni«<br />
RTV: Prišli bodo po zadnjega<br />
nov<strong>in</strong>arja v slogu<br />
medijske Ruande<br />
Bojan Požar · Komentar<br />
Svoboda zavzema še RTV<br />
Jakob Vid Zupančič<br />
Zakaj brniško letališče sameva,<br />
okoliška letališča pa cvetijo<br />
Jakob Vid Zupančič · Komentar<br />
ŠIRIMO OBZORJA<br />
1. 6. 2023<br />
<strong>Logar</strong> <strong>in</strong> <strong>Rupar</strong>:<br />
OSVAJANJE POLITIČNE SREDINE 12<br />
TEDNIK DOMOVINA<br />
ŠT. <strong>100</strong>, LETNIK 3,<br />
1. junij 2023<br />
ISSN številka: 2784-4838<br />
Cena posameznega izvoda:<br />
3,60 evra<br />
Uredništvo:<br />
CESTA V LOG 11,<br />
1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />
E: tednik@domov<strong>in</strong>a.je<br />
T: 059 020 000<br />
Odgovorni urednik portala<br />
<strong>Domov<strong>in</strong>a</strong>.je: ROK ČAKŠ<br />
Odgovorna urednica portala<br />
Iskreni.net: ANDREJA BARAT<br />
Uredniški odbor:<br />
ALEKS BIRSA JOGAN,<br />
LUKA SVETINA, URBAN ŠIFRAR<br />
Tehnično <strong>in</strong> foto uredništvo:<br />
TOMO STRLE<br />
NAROČNINE:<br />
E: narocn<strong>in</strong>e@domov<strong>in</strong>a.je<br />
T: 059 020 001<br />
Izdaja:<br />
DOMOVINA D.O.O.,<br />
CESTA V LOG 11,<br />
1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />
E: tednik@domov<strong>in</strong>a.je<br />
Direktor:<br />
IGOR VOVK<br />
3,60 €<br />
Odgovorni urednik tednika:<br />
TINO MAMIĆ<br />
(t<strong>in</strong>o@domov<strong>in</strong>a.je)<br />
Prelom <strong>in</strong> tisk: CITRUS D.O.O.<br />
Naklada: 7700 izvodov<br />
www.domov<strong>in</strong>a.je<br />
@<strong>Domov<strong>in</strong>a</strong>_je<br />
@domov<strong>in</strong>aJE<br />
Kako bodo čistili na RTVS 18<br />
Zdravniki proti evtanaziji 36<br />
Zakaj letališče Brnik sameva 46<br />
<strong>100</strong><br />
Izvršni urednik tednika:<br />
KLEMEN BAN<br />
Naslovnica:<br />
BORIS OBLAK<br />
Tednik izhaja ob četrtkih<br />
v slovenšč<strong>in</strong>i.<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
VSEBINA<br />
5<br />
3 Stotka<br />
T<strong>in</strong>o Mamić<br />
20 22<br />
33 Nikoli se nisva skregala<br />
T<strong>in</strong>o Mamić · Kolumna<br />
Ton<strong>in</strong>: »Da bi vlada prikrila<br />
svojo nesposobnost, je začela<br />
kulturno <strong>in</strong> ideološko vojno«<br />
Uredništvo<br />
Potomci prvih kristjanov<br />
T<strong>in</strong>o Mamić · Potopis<br />
34 Kaj vse cenzurira MMC RTV Slovenija<br />
<strong>in</strong> kako siol onemogoča komentiranje<br />
Uredništvo<br />
38 Vladna koalicija slavi osvoboditev RTV, obeta<br />
se čiščenje nepravih kadrov<br />
Uredništvo<br />
40 Zdravniška zbornica proti evtanaziji<br />
Teo Petrovič Presetnik<br />
26 28<br />
Kako je potekala revolucija<br />
na Primorskem<br />
Renato Podbersič ml.<br />
Andi Mamić, vzgojitelj otroci imajo<br />
včasih tudi preveč ljubezni staršev,<br />
kar ni vedno zdravo<br />
Mojca Belcl Magdič<br />
42 Evtanazija: od Hipokratove prisege<br />
do milostne smrti v Tretjem rajhu<br />
Peter Merše · Komentar<br />
44 Za koliko bodo zvišali cene avtomobilov<br />
novi emisijski predpisi EURO 7<br />
Uredništvo<br />
48 glavni razlog za recesijo je popolnoma<br />
zmedena energetska politika<br />
Uredništvo<br />
50 Beremo, gledamo, poslušamo ...<br />
54 56<br />
Kako se spopasti z nepotrpežljivostjo<br />
<strong>in</strong> zdolgočasenostjo pri otroku<br />
Dušan Poslek<br />
Ali res vemo, kaj jemo<br />
Maja Vovk<br />
51 O deviškem spočetju<br />
Andraž Arko<br />
58 Razbl<strong>in</strong>jene sanje:<br />
otrok ni bil sprejet na želeno šolo<br />
Manica Marolt<br />
59 »Ne glede na to, kaj življenje pr<strong>in</strong>ese,<br />
bova ostala skupaj!«<br />
Mojca Koren Lapajne<br />
61 Koledar dogodkov<br />
60 66<br />
Priloga iz stročjega fižola<br />
Selma Bizjak<br />
Rusija bo slovenskim nutrijam<br />
podelila politični azil<br />
Svit Podgornik · Humor<br />
64 Gospa na konju – Alfred Kub<strong>in</strong><br />
Gregor Čuš<strong>in</strong><br />
65 Tanaša Tukič: Priklenjeni suknjič<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
6<br />
MED(IJSKI) SOSEDI<br />
ZBOGOM, NUKLEARKA<br />
Potem, ko je vlada Roberta Goloba (56) z<br />
izjemo Aleksandra Mervarja na vsa vodilna<br />
mesta v energetiki kadrirala prijatelje<br />
premierja, se ta zdaj ukvarja s čisto energetsko<br />
ideologijo. V igri je samo še sonce,<br />
drugega bloka Jedrske elektrarne Krško<br />
pa tako, vsaj pod to vlado, ne bomo videli.<br />
Golobov cilj je, tako poroča Požareport, da<br />
se vrne na ekskluzivno poslovno poziciji v<br />
Gen-I, s tem namenom pa naj bi potekalo<br />
tudi združevanje družb Gen <strong>in</strong> HSE, ki bi<br />
ju nato privatizirali. Prav temu naj bi tudi<br />
bil namenjen kulturni boj, ki ga trenutno<br />
izvaja vlada – pridobivanje časa za izvedbo<br />
tega načrta. V ospredju slovenske energetike<br />
je zdaj sončna energija, ki je sicer manj<br />
ugodna za uporabnike, vendar bolj ugodna<br />
za trgovce, kakršen naj bi po mandatu<br />
na čelu vlade znova postal Golob. Med<br />
glavnimi ideolog<strong>in</strong>jami takšne energetske<br />
tranzicije pa naj bi bila državna sekretarka<br />
za energetiko T<strong>in</strong>a Seršen (42), sicer po<br />
<strong>in</strong>formacijah Požara zasebna partnerica<br />
m<strong>in</strong>istra Bojana Kumra (48).<br />
Požareport piše, da je namen Goloba,<br />
sončnega kralja, po koncu tega premierskega<br />
mandata zagotoviti si podobno<br />
ekskluzivno poslovno pozicijo, kot jo je<br />
imel prej v Gen-I, kjer so - med drugim -<br />
ekskluzivno prodajali električno energijo<br />
iz nuklearke, tokrat morda celo na še bolj<br />
dramatičen nač<strong>in</strong>. Nekateri viri celo pravijo,<br />
da naj bi mu to osebno zagotovil tudi<br />
Milan Kučan (81), menda na njunem predvolilnem<br />
kosilu januarja 2022 pri Zgornjem<br />
Kirnu na robu Ljubljane. Pot proti<br />
temu so skrbno prikriti Golobovi načrti<br />
združitve dveh državnih energetskih<br />
podjetij, Gen <strong>in</strong> HSE, novi Golobov Gen-I,<br />
ki naj bi ga aktualni premier privatiziral<br />
s pomočjo <strong>100</strong> milijonov evrov svežega<br />
denarja <strong>in</strong> f<strong>in</strong>ančnim vložkom izbranega<br />
tujega sklada, podobnega znanemu<br />
Yorku, pa bi pridobil tudi ekskluzivno<br />
pravico do trženja energije združenega<br />
Gena <strong>in</strong> HSE.<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023<br />
KREK O EVTANAZIJI<br />
Dr. Milan Krek (66) v eseju za Portal Plus<br />
razmišlja o pomenu peticije za sprejem<br />
novega zakona o pomoči pri prostovoljnem<br />
končanju življenja, za katerega se<br />
je nedavno pričelo zbiranje podpisov.<br />
Ena izmed nosilk zbiranja podpisov za<br />
legalizacijo evtanazije je tudi svetovalka<br />
predsednice republike Biserka Marolt<br />
Meden (69). Krek v kolumni izpostavlja<br />
Evropsko konvencijo o človekovih<br />
pravicah, ki že na začetku narekuje, da je<br />
pravica vsakogar do življenja zakonsko<br />
varovana. To je po njegovem kritična<br />
točka v času, ko je na vidiku sprejem zakona,<br />
ki bi uzakonil pravico do evtanazije,<br />
<strong>in</strong> to v primerih, ko se z njo zdravniki<br />
iz različnih razlogov ne bi str<strong>in</strong>jali.<br />
Boji se, da se z evtanazijo približujemo<br />
evgeniki, ki jo zagovorniki opisujejo<br />
kot kazalec družbene odgovornosti,<br />
zdravja, <strong>in</strong>teligence ter hranjenja virov<br />
<strong>in</strong> manjšanja trpljenja. Navaja primer na<br />
Nizozemskem, kjer so izvedli evtanazijo<br />
pri zdravem 63-letniku, ki je imel po<br />
besedah psihiatra strah pred upokojitvijo,<br />
skup<strong>in</strong>a Nizozemcev pa trdi, da je oseba<br />
po določeni starosti neproduktivna<br />
<strong>in</strong> je izpolnila svoj družbeni delež, zaradi<br />
česar nastopi »čas za smrt«.<br />
Krek navaja še primer Belgije, ki ima že<br />
nekaj let uzakonjeno evtanazijo <strong>in</strong> kjer<br />
je zakon v presoji visokih sodišč. Zelo<br />
kontroverzna tema je tam evtanazija pri<br />
osebah z duševno motnjo. V Belgiji so od<br />
leta 2002 do 2021 usmrtili 370 (1,4 odstotka<br />
vseh evtanaziranih) bolnikov zaradi<br />
duševnega trpljenja, ki ga je povzročila<br />
njihova duševna bolezen. Sicer pa je s<br />
pomočjo evtanazije v Belgiji po skoraj<br />
20 letih umrlo na ta nač<strong>in</strong> že 30.000<br />
ljudi. Trenutno je za 2 odstotka smrti v<br />
Belgiji vzrok evtanazija. Na začetku, v<br />
letu 2003, je umrlo s pomočjo evtanazije<br />
letno le 235 ljudi. Leta 2021 je že dnevno<br />
umrlo na ta nač<strong>in</strong> sedem ljudi.<br />
FATAMORGANE<br />
TEORETIKA ZAROT<br />
Slovenska javnost je dočakala <strong>in</strong>tervju famoznega<br />
teoretika levih zarot v Južni Ameriki<br />
<strong>in</strong> širše Alejandra Pena Esclusa (68), objavljenega<br />
v Demokraciji št. 21, piše Zvjezdan<br />
Radonjić (61) v svoji kolumni za spletni<br />
Časnik. Za razliko od že desetletje priprtega<br />
Julijena Assangeja (51), ki si ga podajajo<br />
zahodnjaki zato, ker je razkril tajna dokumenta<br />
obveščevalnih služb, iz katerih izvira,<br />
kakšno usodo so namenili celemu svetu, pa<br />
Assangeu zato ni rešitve, je pa predmetni<br />
Pena v priporu preživel manj kot leto dni,<br />
kar predstavlja celotno trpljenje zaradi<br />
izrečenih misli, meni Radonjić, Peni očita, da<br />
mu povsem enako pomeni marksizem kot<br />
tudi Soroševa liberalna globalna demokracija,<br />
pa narkomanska Kolumbija, socialistična<br />
Venezuela, socialno demokratka Brazilija,<br />
itd. Družilo naj bi jih to, da jih vodi Forum<br />
Sao Paulo. »Domnevni forum brez članstva,<br />
drušč<strong>in</strong>a občasnih srečevalcev, ki vsi skupaj<br />
nimajo denarja niti za burek, naj bi upravljal<br />
mreže open society skladov, težkih milijarde<br />
milijard dolarjev,« se sarkastično sprašuje<br />
v svojem slogu nekdanji ljubljanski okrajni<br />
sodnik. Mednarodne svetovne banke po<br />
njegovem razpolagajo z milijardami milijard<br />
dolarjev, vojaško <strong>in</strong>dustrijo zahoda, ko<br />
obrača milijarde milijard dolarjev, zaradi<br />
česar neti vojne po celem svetu.<br />
Ed<strong>in</strong>o trdno karakteristiko kulturnega<br />
marksizma Pena vidi v nasprotovanju<br />
krščanski civilizaciji, kulturni marksizem<br />
pa je nekaj, kar jo ruši. »Ker ga ne zna<br />
opredeliti po vseb<strong>in</strong>i, ga opredeli po<br />
funkciji: cilj kulturne vojne, kulturnega<br />
marksizma, kot ga tudi nekateri imenujejo,<br />
je uničenje zahodnega sistema<br />
demokracije, vrednot, naše civilizacije,<br />
če hočete«. Kulturni marksizem je torej<br />
pojem, ki ga sam avtor rabi podredno, kot<br />
del strukture kulturne vojne, pri tem pa se<br />
Pena zaveda, da tja tlači celo Karla III. (74)<br />
z vso kraljevo krono.
FOTO TEDNA<br />
7<br />
Marco Alpozzi/LaPresse/PROFIMEDIA<br />
Roglič osvojil<br />
Svete Višarje<br />
Zmaga Slovenca na Svetih Višarjah, romarski točki v Kanalski dol<strong>in</strong>i v današnji Italiji,<br />
ozaljšani s slovenskimi trobojnicami, se zdi kot čudež.<br />
Primož Roglič je ob bučnem navijanju Slovencev zmagal na predzadnji etapi Gira d'Italia<br />
<strong>in</strong> si s tem zagotovil skupno zmago.
8<br />
PREGLED TEDNA<br />
HRVAŠKA NA POTI<br />
K REKORDNI SEZONI<br />
Hrvaška je do 27. maja ustvarila 3,5 odstotka<br />
več nočitev kot v enakem obdobju leta<br />
2019, ko je beležila rekordno leto. Visoke<br />
obete imajo tudi za junij. Samo do 27. maja<br />
je Hrvaško že obiskalo 3,5 milijona turistov,<br />
ki so opravili 10,7 milijona nočitev.<br />
Visoko nad pričakovanji so bili obiskani<br />
tudi v času prvomajskih počitnic. Dobra<br />
turistična sezona se obeta tudi drugim<br />
evropskim dest<strong>in</strong>acijam. Več kot polovica<br />
Evropejcev je počitnice že rezervirala,<br />
59 odstotkov od njih pa se namerava do<br />
konca septembra odpraviti na počitnice<br />
dvakrat ali večkrat. Več<strong>in</strong>o sicer skrbijo<br />
podražitve <strong>in</strong> vpliv na osebne f<strong>in</strong>ance, zato<br />
iščejo nač<strong>in</strong>e, kako potovati ugodneje.<br />
PROTEST PROTI<br />
KAKODUKTU<br />
Pred sejo ljubljanskega mestnega sveta<br />
je znova potekal protest nasprotnikov<br />
gradnje kanala C0, protestirali pa so tudi<br />
za dostop do zdravnika <strong>in</strong> proti Jankovićevemu<br />
nasilju. Organizator protesta <strong>in</strong><br />
mestni svetnik Aleš Primc (49) je na shodu<br />
povedal, da v času, ko se Evropa sooča z<br />
vse hujšo sušo, bi normalna obč<strong>in</strong>a zaščitila<br />
vire pitne vode, zato zahteva takojšnjo<br />
ustavitev gradnje kanala, ki bo ogrožal vir<br />
pitne vode za 90 odstotkov Ljubljančank<br />
<strong>in</strong> Ljubljančanov ter njihovih gostov.<br />
»Varne kanalizacije prek pitne vode ni<br />
mogoče speljati. Nihče nima pravice izdati<br />
dovoljenja za uničenje pitne vode,« kjer<br />
je citiral odvetnika Jožeta Hribernika ter<br />
sodnika Jana Zobca (68). Gradnja kanala<br />
C0 je po njegovih besedah primer popolnega<br />
pravnega razsula <strong>in</strong> kaosa, ko vsem<br />
na očeh razpada pravna država. Na shodu<br />
je sicer sodelovala tudi svetnica Jasm<strong>in</strong>ka<br />
Dedić (47) iz stranke Vesna. Gradnja kanala<br />
C0 se sicer, kljub neustreznim gradbenim<br />
dovoljenjem, nadaljuje. Ljubljanski župan<br />
Zoran Janković (70) je večkrat poudaril, da<br />
se gradnja kljub pozivom ne bo ustavila.<br />
30 LET SD<br />
je Fajonova tako dejala, da kritike jemlje<br />
kot dobronamerne, saj da se znajo znotraj<br />
stranke vedno iskreno pogovoriti. Prednik<br />
je namreč pred kratkim dejal, da stranka<br />
v splošnem izgublja vonj <strong>in</strong> okus ter da<br />
vodstvo zapostavlja članstvo. Fajonova je<br />
<strong>in</strong>formacijo, da naj bi se projektu poslanca<br />
SDS-a Anžeta <strong>Logar</strong>ja (46) pridružil<br />
nekdanji šolski m<strong>in</strong>ister Jernej Pikalo (48),<br />
sicer član SD, komentirala z besedami,<br />
da je to njegova osebna odločitev. Glede<br />
<strong>Logar</strong>jevega društva pa je dejala, da je v<br />
Sloveniji dobrodošlo vsako gibanje, ki si<br />
želi ustvarjati dobro za državo.<br />
NEMIRI NA KOSOVU<br />
Po spopadih med pripadniki Kforja <strong>in</strong> Srbi v<br />
obč<strong>in</strong>i Zvečan na severu Kosova je najmanj<br />
en človek utrpel strelno rano <strong>in</strong> je življenjsko<br />
ogrožen. Med poškodovanimi so bili<br />
tudi pripadniki Natove misije na Kosovu.<br />
Slovenski vojaki v posredovanju niso<br />
sodelovali. V spopadih je bilo sicer skupaj<br />
ranjenih več kot 75 ljudi, tudi 25 pripadnikov<br />
Kforja. Nekaj ljudi je po poročanju<br />
srbskih medijev v kritičnem stanju.<br />
Na severu Kosova že več kot teden dni<br />
potekajo nemiri. Lokalni prebivalci so<br />
najprej skušali preprečiti vstop v obč<strong>in</strong>ska<br />
poslopja novim županom, izvoljenim<br />
na nedavnih spornih volitvah, ki so jih<br />
kosovske oblasti izvedle po protestnem<br />
odstopu županov štirih obč<strong>in</strong> na severu<br />
Kosova, kjer živi več<strong>in</strong>sko srbsko prebivalstvo.<br />
Srbska lista je volitve bojkotirala,<br />
udeležba je bila okoli 3-odstotna,<br />
novi župani pa so etnični Albanci. Srbski<br />
protestniki zahtevajo umik specialne<br />
sd_mostec<br />
Zgodov<strong>in</strong>a sicer pravi, da je Komunistična partija<br />
Slovenije, katere pravna naslednica je SD, nastala že<br />
leta 1920.<br />
policije ter odhod po njihovem mnenju<br />
nelegitimnih županov. Protestniki so med<br />
drugim prebili kordon Kforja <strong>in</strong> prišli do<br />
obč<strong>in</strong>ske stavbe v Zvečanu, kjer jih je<br />
ustavila policija, ki je proti njim uporabila<br />
tudi solzivec. V Leposaviću so obč<strong>in</strong>sko<br />
stavbo obdali z bodečo žico.<br />
Srbski predsednik Aleksandar Vučić (53)<br />
je zvišal stopnjo pripravljenosti srbske<br />
vojske, srbska premierka Ana Brnabić (47)<br />
pa je KFOR obtožila, da ne opravlja svojega<br />
dela. Kosovski premier Alb<strong>in</strong> Kurti (48) razume<br />
zaskrbljenost, vendar opozarja, da bi<br />
vsaka druga rešitev pomenila neizpolnjevanje<br />
ustavnih obveznosti, Srbe na Kosovu<br />
pa poziva, naj sodelujejo z novimi župani<br />
<strong>in</strong> z njihovimi večetničnimi, večkulturnimi<br />
Stranka Socialnih demokratov je v Mostecu<br />
praznovala svojo 30. obletnico delovanja.<br />
Po srečanju je o stanju v stranki nekaj<br />
besed povedala predsednica stranke Tanja<br />
Fajon (52). Glede odnosa z vodjem poslanske<br />
skup<strong>in</strong>e SD-ja Janijem Prednikom (36)<br />
PROFIMEDIA<br />
Na severu Kosova že več kot teden dni potekajo nemiri. Lokalni prebivalci so najprej skušali preprečiti vstop v<br />
obč<strong>in</strong>ska poslopja novim županom, izvoljenim na nedavnih spornih volitvah.<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
PREGLED TEDNA<br />
9<br />
<strong>in</strong> večjezičnimi kab<strong>in</strong>eti.<br />
ROGLIČ ZMAGAL NA GIRU<br />
Primož Roglič (33) je z izvrstno predstavo<br />
na kronometru na Svetih Višarjah osvojil<br />
Dirko po Italiji, znameniti »Giro«. Nadoknaditi<br />
mu je uspelo 26 sekund zaostanka za<br />
Valižanom Gera<strong>in</strong>tom Thomasom (37), <strong>in</strong><br />
to kljub temu, da mu je na klancu s kolesa<br />
padla veriga, ki si jo je sam namestil nazaj.<br />
Na koncu je znašala razlika kar 40 sekund,<br />
v skupnem seštevku pa 14 sekund. Na<br />
Dirki po Franciji leta 2020 je Roglič na<br />
podoben nač<strong>in</strong>, po velikem preobratu,<br />
izgubil skupno zmago. Takrat ga je premagal<br />
Tadej Pogačar (24).<br />
To je po treh osvojenih španskih Vueltah<br />
že Rogličev četrti osvojeni »Grand Tour«.<br />
ERDOGAN OSTAJA TURŠKI<br />
PREDSEDNIK<br />
Dolgoletni turški predsednik Tayyip<br />
Recep Erdogan (69) po praktično vseh<br />
preštetih glasovih v včerajšnjem drugem<br />
krogu predsedniških volitvah ostaja na<br />
čelu Turčije, a opozicija ni bila še nikoli<br />
tako blizu zmagi. Njen kandidat Kemal<br />
Kilicardoglu (74) je z okoli 48 odstotkov<br />
glasov prišel zelo blizu Erdoganu, ki sicer<br />
velja za nedemokrata <strong>in</strong> v državi vlada kot<br />
predsednik ali predsednik vlade že več kot<br />
dve desetletji.<br />
Rezultat, ki je glede na Erdoganovo splošno<br />
priljubljenost za opozicijo dober, je<br />
Kilicardoglu komentiral: »Na teh volitvah<br />
se je kljub represiji jasno izrazila volja<br />
ljudi po zamenjavi avtoritarne vlade.«<br />
PROFIMEDIA<br />
Primož Roglič (33) je z izvrstno predstavo na kronometru na Svetih Višarjah osvojil Dirko po Italiji, znameniti »Giro«.<br />
Kljub temu ni večjih <strong>in</strong>dicev o ponarejanju<br />
volilnih izidov. Volilna udeležba je bila kar<br />
84-odstotna, volivci pa so, četudi manj<br />
enoglasno kot na prejšnjih dveh predsedniških<br />
volitvah, ko je Erdogan zmagal že<br />
v prvem krogu, slednjemu namenili še en<br />
petletni mandat.<br />
Uničeni sta bili dve nadstropji stavbe v okrožju Holosivski, reševalne službe pa še iščejo ljudi pod rušev<strong>in</strong>ami.<br />
PROFIMEDIA<br />
RUSKA OFENZIVA NA KIJEV<br />
Rusija je v 24 urah izvedla tri ločene napade<br />
na ukraj<strong>in</strong>sko prestolnico, pri čemer<br />
je bil ubit najmanj en človek, štirje pa so<br />
ranjeni, so sporočile ukraj<strong>in</strong>ske oblasti.<br />
Ukraj<strong>in</strong>ska zračna obramba naj bi ob tem<br />
uničila več kot 20 brezpilotnih letalnikov.<br />
Deli uničenega letalnika so zadeli visoko<br />
stanovanjsko stavbo, pri tem se je vnel<br />
požar <strong>in</strong> ob tem je umrl eden od prebivalcev.<br />
Uničeni sta bili dve nadstropji stavbe<br />
v okrožju Holosivski, reševalne službe<br />
pa še iščejo ljudi pod rušev<strong>in</strong>ami. Župan<br />
Kijeva Vitalij Kličko je ob tem povedal,<br />
da so štiri ljudje utrpeli resnejše telesne<br />
poškodbe, 20 pa so jih evakuirali. Celoten<br />
obseg škode še preučujejo.<br />
To je bil 17. napad (drugi smrtonosni) na<br />
Kijev od začetka maja. Rusija je napade izvedla<br />
z brezpilotnimi letalniki <strong>in</strong> raketami,<br />
več<strong>in</strong>oma ponoči. O napadih z brezpilotnimi<br />
letalniki v teh dneh sicer poročajo<br />
tudi iz Moskve.<br />
<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
10<br />
ČIVKARIJA<br />
Žiga Turk @ZigaTurk<br />
Da pa Roglič na dirki po Italiji zmaga na naših Sv. Višarjah,<br />
je pa vrhunec kariere. Tukaj je Lambert Ehrlich<br />
v 30-ih letih 20. stoletja videl severozahodni<br />
mejnik samostojne Slovenije. In stikališče romanske,<br />
germanske <strong>in</strong> slovanske Evrope. Dobiti Giro<br />
na Višarjah je vredno več kot dobiti Tour na nekem<br />
francoskem hribu.<br />
Igor Omerza @IgorOmerza<br />
Kakšne zgodbe piše zgodov<strong>in</strong>a. 27. maja 2023,<br />
samo dan po obletnici zavratnega Kardeljevega<br />
umora »višarskega« <strong>in</strong> osamosvojitvenega Ehrlicha<br />
(26. maj 1942), je Rogla ponesel ime Svetih Višarij<br />
po celem planetu. Ehrlichova vizija višarske<br />
Slovenije je eden temeljev naše državnosti!<br />
Čivk tedna<br />
Čivk tedna<br />
BojanPožar @BojanPozar<br />
Spomnimo: Le nekaj dni pred tole odločitvijo<br />
Ustavnega sodišča je premier, ki<br />
ima največjo vladno več<strong>in</strong>o v zgodov<strong>in</strong>i<br />
samostojne Slovenije, jasno <strong>in</strong> glasno, sredi<br />
Državnega zbora, povedal, da je osvoboditev<br />
RTV Slovenija ed<strong>in</strong>a zaveza, pri kateri<br />
bo ta vlada vztrajala. Ponavljam – ed<strong>in</strong>a<br />
zaveza. Ne zdravstvo, ceste, pokojn<strong>in</strong>e …<br />
ampak RTV?! Če to ni/je strahoten politični<br />
pritisk na US, pa presodite sami. Hja, <strong>in</strong><br />
potem so klecnili …<br />
Aleksander Hribovšek @AleksHribovsek<br />
Ali ste vedeli, da je bila na hrbtni strani polkovnih<br />
praporov skupne avstroogrske vojske Marija,<br />
»ogrnjena s soncem, <strong>in</strong> luna pod njenimi nogami,<br />
na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd«?<br />
(Razodetje 12)<br />
Ta motiv z zvezdami najdemo tudi v zastavi EU.<br />
Miha Kosovel @Rudimentarnik<br />
Glede debate o razliki cen v Italiji <strong>in</strong> Sloveniji.<br />
Takšno primerjavo je danes nekdo objavil na Facebooku.<br />
Pa tu se nismo še niti dotaknili mesn<strong>in</strong>,<br />
sirov, vložene zelenjave ipd.<br />
Franci K<strong>in</strong>dlhofer @FK<strong>in</strong>dlhofer<br />
Kaj je bistvena razlika med nacizmom <strong>in</strong> komunizmom<br />
pri nas? Da je bil poražen samo nacizem.<br />
Boris Tomašič @NeMaramButlov<br />
He, he. A Jankovića pa si ne upate dati na plakat?<br />
Sicer pa ne razumem, zakaj ste izbrali Franca Kanglerja,<br />
ki ni bil župan niti dva polna mandata.<br />
Svoboda @SvobodaBlog<br />
2025 poteče mandat Šorliju, kmalu zatem še Jakliču.<br />
Več<strong>in</strong>a v DZ se ne bo spozabila <strong>in</strong> bo poskrbela,<br />
da od takrat dalje nihče več ne bo kalil nirvane<br />
troed<strong>in</strong>ega oblastniškega boga. Tri veje oblasti, kot<br />
butara, snop povezane v eno. Simbolika je popolna.<br />
9:0. 3:0. Game, set, match. Igra, niz, dvoboj.<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
KARIKATURA<br />
11<br />
Mirko Mayer @Mirko_Mayer<br />
Levici je treba priznati, da so zelo spretni. So ed<strong>in</strong>a<br />
stranka v vladi, ki uresničuje svoj program, ker<br />
so tudi ed<strong>in</strong>a stranka, ki ta hip program ima. Vsaj<br />
na papirju so ›uk<strong>in</strong>ili‹ dopolnilno zdravstveno zavarovanje,<br />
kipe iz sv<strong>in</strong>čenih časov vračajo v naravo,<br />
z obiskovanjem bizarnih proslav narekujejo<br />
celo agendo opozicije, malo je manjkalo, pa m<strong>in</strong>ister<br />
za f<strong>in</strong>ance niti opazil ne bi, kaj so mu naredili<br />
iz davčne lestvice. In ob vsem tem bi oni, če jim<br />
verjamete, vrnitev na levo?<br />
Karikatura<br />
Damijan Terp<strong>in</strong> @damijanterp<strong>in</strong><br />
Italijanski predsednik Mattarella je podelil pokal<br />
zmagovalcu Gira d'Italia Primožu Rogliču. V Rim ni<br />
povabil predsednice Nataše Pirc Musar, pa čeprav<br />
je bila tam pred kratkim. Povabil je Boruta Pahorja.<br />
Razlaga je preprosta.<br />
Vipavska.eu @VipavskaEU<br />
Ubogi Kučan, da mora gledati te <strong>politične</strong>, pa tudi<br />
kulturne bizarnosti svojih naslednikov. Starši ne<br />
morejo biti huje kaznovani kot če se kaj hudega<br />
zgodi njihovim otrokom ali če vzgojijo primitivce.<br />
Kučan je vso levico kadrovsko daljnoročno praktično<br />
uničil.<br />
<strong>Osvajanje</strong><br />
POLITIČNE<br />
sred<strong>in</strong>e<br />
Boštjan Lesjak @lesjakb<br />
Razlika je očitna, Višarje/Izola.<br />
BORIS OBLAK<br />
Tomaž Štih @Libertarec<br />
Veš, da si disident, ko vidni podpornik Roberta Goloba<br />
<strong>in</strong> stranke Svoboda pozove vlado k atentatu nate.<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
12 TEMA TEDNA<br />
PREMIKI NA SREDINI:<br />
Prihajata <strong>Rupar</strong>jeva stranka<br />
<strong>in</strong> <strong>Logar</strong>jeva platforma<br />
Pavle <strong>Rupar</strong> je začel ustanavljati lokalne odbore nove upokojenske stranke.<br />
Anže <strong>Logar</strong> pa je zagnal politično platformo, nekakšen forum, ki se lahko spremeni v stranko,<br />
v katerega se vključujejo tudi znana imena slovenske levice.<br />
UREDNIŠTVO<br />
Komentar<br />
Dve pomembni odločitvi v zadnjih<br />
dneh bi utegnili tlakovati<br />
pot novemu razmerju političnih<br />
moči v prihodnjih letih,<br />
čeprav je do volitev, upoštevajoč več<strong>in</strong>o,<br />
ki jo ima Svoboda Roberta Goloba<br />
(56) v parlamentu, še zelo daleč. Da s<br />
svojo stranko mislil resno, je potrdil<br />
vodja upokojenskih protestov Pavle<br />
<strong>Rupar</strong> (62), ki je že začel ustanavljati lokalne<br />
odbore <strong>in</strong> graditi mrežo, temelje<br />
nekakšnega novega Desusa, ustanovitev<br />
svoje družbeno-civilne organizacije<br />
pa je napovedal tudi ta hip politični<br />
up desne sred<strong>in</strong>e Anže <strong>Logar</strong> (46).<br />
Na nove <strong>in</strong>formacije o že od predsedniških<br />
volitev pričakovani <strong>Logar</strong>jevi<br />
platformi je javnost čakala praktično<br />
od lanskih jesenskih predsedniških<br />
volitev, ki jih je poslanec SDS tesno izgubil<br />
proti Nataši Pirc Musar (54), kljub<br />
vsemu pa s svojo napovedjo po porazu v<br />
Cankarjevem domu, »da smo na začetku<br />
nečesa velikega«, poskrbel, da domišljija,<br />
zlasti med nov<strong>in</strong>arji <strong>in</strong> analitiki,<br />
ni počivala. <strong>Logar</strong> se je sicer v naslednjih<br />
mesecih taktično zavil v molk, t.<br />
i. pahorjanski pristop h komentiranju<br />
družbeno-političnih dogodkov v državi<br />
pa mu je pr<strong>in</strong>esel celo visoko prvo mesto<br />
na lestvici najpriljubljenejših politikov<br />
v državi. Povsem drugače je bilo v<br />
primeru nekdanjega tržiškega župana<br />
Pavleta <strong>Rupar</strong>ja. Februarja je s svojimi<br />
upokojenskimi shodi potrkal na velika<br />
vrata, a od takrat s svojo nepremišljeno<br />
retoriko morda že podrl famo, ki jo<br />
je v kratkem času uspel zgraditi s svojo<br />
karizmatično, rob<strong>in</strong>hoodovsko pojavo<br />
borca za višje pokojn<strong>in</strong>e.<br />
DRŽAVLJANSKA LISTA<br />
Tako <strong>Rupar</strong> kot <strong>Logar</strong> poudarjata, da<br />
njuna projekta nimata ničesar skupnega<br />
z Janezom Janšo (64) <strong>in</strong> SDS. A<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023<br />
mnogi poznavalci ocenjujejo, da imata<br />
v tem trenutku vsaj tiho privoljenje prvaka<br />
opozicije.<br />
Ob tem se spomnimo, kaj se je dogajalo<br />
leta 2011 pred tedanjimi državnozborskimi<br />
volitvami. Gregor Virant<br />
(53) je brez vedenja Janše s somišljeniki<br />
odšel na svoje, kar je Janša to videl<br />
kot izdajo dolgoletnega sopotnika, ki je<br />
bil tudi m<strong>in</strong>ister v njegovi vladi. Označil<br />
ga je za »Previranta«, kar »ni zgolj<br />
prostovoljno, ampak dobro plačano<br />
orodje najgloblje države«. Po polomu<br />
relativnega zmagovalca Zorana Jankovića<br />
(70), ki ni uspel sestaviti vlade, jo<br />
je sestavil Janša skupaj z Virantom. A<br />
sodelovanje se je po dobrem letu končalo<br />
z izstopom Državljanske liste, ko<br />
je v javnost prišlo poročilo Komisije za<br />
preprečevanje korupcije (KPK) v zvezi<br />
z Janševim »premoženjem nepojasnjenega<br />
izvora«.<br />
»POKER« NOVE SLOVENIJE<br />
Nekateri poznavalci ocenjujejo, da se<br />
Janša zaveda, da brez novih političnih<br />
projektov na desni sred<strong>in</strong>i ne more<br />
več priti na oblast. Njegovi zadnji dve<br />
vladi sta namreč predvsem posledica<br />
nezmožnosti levih mandatarjev, da bi<br />
sestavili vlado, ne pa same zmage SDS<br />
na volitvah. Zadnjo vladno več<strong>in</strong>o je<br />
po nenadnem odstopu Marjana Šarca<br />
z mesta premierja Janša sestavil s<br />
SMC-jem <strong>in</strong> Desusom. To sta bili<br />
stranki, ki sta pred tem obljubljali, da<br />
z Janšo v koalicijo ne gredo, do spremenjenih<br />
okolišč<strong>in</strong> pa je prišlo predvsem<br />
zaradi menjave predsednikov v<br />
obeh strankah. Leta 2011, ko je Janković<br />
na volitvah uspel premagati Janšo,<br />
pa je bilo razmerje med desnosred<strong>in</strong>skim<br />
<strong>in</strong> levim političnim taborom<br />
precej izenačeno, tudi zaradi takrat<br />
zelo pragmatičnega Karla Erjavca<br />
(62), ki je šel tudi že v desnosred<strong>in</strong>sko<br />
vlado (2004) <strong>in</strong> Desusa še ni »prekucnil«<br />
povsem na levo.<br />
Janša ima danes težave tudi v<br />
svoji dolgoletni zaveznici, NSi. Njen<br />
predsednik Matej Ton<strong>in</strong> (39) je oznanil,<br />
da njegova stranka v vlado s<br />
SDS, ki ga bo vodil Janša, ne bo več<br />
šla. NSi je sicer sodelovala v treh vladah,<br />
vselej z Janšo kot premierjem, v<br />
zadnji so štirje njeni m<strong>in</strong>istri igrali<br />
pomembne vloge.<br />
Stranki Janša stalno očita sodelovanje<br />
z vlado zaradi dveh kadrov, ki sta<br />
ostala na položajih tudi po vseh Golobovih<br />
čistkah (Hajd<strong>in</strong>jak <strong>in</strong> Tomšič).<br />
Naši viri blizu NSi menijo, da stranka<br />
v morebitni levi vladi ne bi bila močna,<br />
nekateri pomembni člani stranke pa<br />
si vstop v vlado vendarle potihem želijo.<br />
Sedanje vodstvo se je odločilo za<br />
»antijanša« retoriko <strong>in</strong> poskuša tako<br />
izboljšati rezultat, ki se v zadnjih letih<br />
giblje med 6 <strong>in</strong> 8 odstotki podpore.<br />
»Pokeraška ›all-<strong>in</strong>‹ poteza«, kot jo imenujejo<br />
viri znotraj NSI, ima cilj okrepiti<br />
svojo pozicijo. Tudi zato v stranki<br />
pozdravljajo samostojno pot Anžeta<br />
<strong>Logar</strong>ja (<strong>in</strong> Pavleta <strong>Rupar</strong>ja), čeprav se<br />
zlasti prvi ob morebitni ustanovitvi<br />
stranke po ocenah poznavalcev lahko<br />
zaje v njihovo lastno volilno telo.<br />
Ton<strong>in</strong> je pretekli teden povedal, da bi<br />
<strong>Logar</strong> celo moral ustanoviti stranko<br />
<strong>in</strong>, čeprav bi taka stranka lahko NSi<br />
odvzela (vsaj) enega poslanca, bi z <strong>Logar</strong>jem<br />
sklenil predvolilno koalicijo <strong>in</strong><br />
poslal javnosti sporočilo, da je oblikovanje<br />
desnosred<strong>in</strong>ske vlade mogoče<br />
brez Janše.
TEMA TEDNA<br />
13<br />
Anže <strong>Logar</strong> je eden najpriljubljenejših<br />
politikov v državi, mnogi pa mu očitajo,<br />
da ne zavzema jasnih stališč <strong>in</strong> da<br />
s tem posnema Boruta Pahorja.<br />
Ko je pred petimi leti Bernard<br />
Brščić (49) ustanovil Domov<strong>in</strong>sko ligo,<br />
pa je Janša to pospremil s komentarjem,<br />
da gre za nepotrebno drobljenje<br />
glasov, kar ne bo nikomur koristilo.<br />
Nova desna stranka je nato sestavila<br />
listo za evropske volitve, a s slabim rezultatom<br />
razočarala podpornike.<br />
Obe stranki ne delujeta več. Domov<strong>in</strong>ska<br />
liga se je samorazpustila letos.<br />
SREDINSKA PLATFORMA<br />
Janša je bil v svojem komentarju skop.<br />
<strong>Rupar</strong>jevih aktivnosti ne komentira,<br />
čeprav shode podpira, ustanovitev <strong>Logar</strong>jeve<br />
platforme pa je pretekli teden na<br />
kratko komentiral v Državnem zboru,<br />
rekoč: »Vidim jo kot popestritev <strong>in</strong> osvežitev<br />
<strong>politične</strong>ga prostora. Tega niti ne<br />
podpiram niti ne nasprotujem, če pa bo<br />
iz platforme nastala stranka, pa morate<br />
vprašati Anžeta <strong>Logar</strong>ja.« Slednji sicer<br />
do zaključka naše redakcije svoje platforme<br />
javno še ni predstavil, a po naših<br />
<strong>in</strong>formacijah bo družbeno-civilna organizacija<br />
v prvi fazi osredotočena zlasti<br />
na organiziranje okroglih miz <strong>in</strong> posvete,<br />
ki bodo naslavljali aktualne družbene<br />
teme, zlasti probleme gospodarstva <strong>in</strong><br />
podjetništva, varnosti Evrope, zelene<br />
prihodnosti, poskušali bodo povezovati<br />
ideje obeh političnih polov. Ali se lahko<br />
Pahorja uradno ni zraven<br />
<strong>in</strong> zadevo javno zgolj<br />
»podpira«, prisotnost<br />
Brglezove pa kaže na možnost<br />
<strong>politične</strong>ga povezovanja<br />
<strong>Logar</strong> – Pahor.<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
iz platforme rodi stranka, je za marsikoga<br />
od <strong>Logar</strong>jevih somišljenikov očitno<br />
še prezgodnje vprašanje. Po naših<br />
<strong>in</strong>formacijah gre v prvi meri za poskus<br />
<strong>in</strong> testiranje potencialne mlajše volilne<br />
baze, šele na podlagi ugotovitev, kako bo<br />
platforma v javnosti dejansko sprejeta,<br />
pa bodo narejeni naslednji koraki. Ker<br />
gre za družbeno-politično organizacijo,<br />
so nekateri sodelujoči politiki vodstva<br />
svojih strank samo načelno obvestili.<br />
Tako bo zraven tudi nekdanji šolski<br />
m<strong>in</strong>ister <strong>in</strong> dolgoletni vidni član<br />
Socialnih demokratov (SD) Jernej Pikalo<br />
(47), ki pa je že lani zaradi nestr<strong>in</strong>janja<br />
z vodenjem stranke odstopil z<br />
vseh funkcij. Tu so še ekonomist Igor<br />
Masten (47) z Ekonomske fakultete v<br />
Ljubljani, vplivni kulturnik, član Golobovega<br />
gospodarskega strateškega<br />
sveta <strong>in</strong> direktor založbe Beletr<strong>in</strong>a<br />
Mitja Čander (49) ter druž<strong>in</strong>ski zdravnik<br />
<strong>in</strong> viden član Zdravniške zbornice<br />
Slovenije Rok Ravnikar (46). Zraven<br />
so tudi gospodarstvenik Igor Hustič,<br />
predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak<br />
(57), nekdanja evropska poslanka SDS<br />
Romana Jordan, poslanka SDS Eva Irgl<br />
(46), ustavni pravnik <strong>in</strong> avtor pobude o<br />
ustavni presojni novele zakona o RTV<br />
Matej Avbelj (43), nekdanji m<strong>in</strong>ister za<br />
digitalizacijo Mark Boris Andrijanič<br />
(39), profesor na ljubljanski Fakulteti<br />
za upravo Jernej Buzeti, dolgoletna<br />
predstavnica za odnose z javnostjo v<br />
kab<strong>in</strong>etu nekdanjega predsednika republike<br />
Boruta Pahorja (59) Alja Brglez<br />
(53). Naš vir blizu Anžetu <strong>Logar</strong>ju nam<br />
je potrdil, da Pahorja uradno ni zraven<br />
<strong>in</strong> zadevo javno zgolj »podpira«, prisotnost<br />
Brglezove pa vendarle jasno kaže<br />
na to, da v ozadju obstaja ideja povezovanja<br />
<strong>Logar</strong> – Pahor v prihodnje, če bi<br />
projekt prerasel v stranko.<br />
Po naših <strong>in</strong>formacijah gre sicer za<br />
popolnoma sred<strong>in</strong>sko platformo, v katero<br />
bodo združene ideje <strong>in</strong> vrednote<br />
tako leve kot desne sred<strong>in</strong>e, saj takšnega<br />
<strong>politične</strong>ga projekta v Sloveniji ta hip ni,<br />
ustanovitelji pa se str<strong>in</strong>jajo, da ga Slovenija<br />
potrebuje. Svoboda Roberta Goloba,<br />
kljub dejstvu, da se sama razglaša za sred<strong>in</strong>sko,<br />
v resnici že od postavitve vlade<br />
sledi programu stranke Levica.<br />
Cilj platforme, kot menijo naši viri,<br />
je osnovati tudi temeljne »zdravega«<br />
desno-sred<strong>in</strong>skega pljučnega krila, ki<br />
lahko dolgoročno preživi brez zanašanja<br />
na SDS. Ta hip namreč nihče ne<br />
pričakuje, da bi se Janša s čela stranke<br />
v kratkem umaknil.<br />
NOVI DESUS<br />
V teh dneh plakati »Inštituta 1. oktober«<br />
vabijo na ustanovne sestanke regijskih<br />
odborov. Gost teh dogodkov je sam Pavle<br />
<strong>Rupar</strong>, ki je za Domov<strong>in</strong>o potrdil <strong>politične</strong><br />
aktivnosti. »Odločili smo se, da<br />
je treba naš projekt zagnati. V teh dneh<br />
sem bil na Festivalu cvička v Novem<br />
mestu, na stot<strong>in</strong>e ljudi je prišlo do mene.<br />
Imajo upanje, da bomo nekaj spremenili<br />
na bolje <strong>in</strong> takšni so po vsej Sloveniji,«<br />
pravi <strong>Rupar</strong>. Regijske odbore so že ustanovili<br />
v Šaleški dol<strong>in</strong>i, na Koroškem,<br />
Gorenjskem, Bizeljskem, Kozjanskem<br />
<strong>in</strong> tudi v Mariboru. »Do sred<strong>in</strong>a junija<br />
bomo ves čas na terenu. Delamo temelje<br />
za morebiten pohod na volitve,« je<br />
odkrit <strong>Rupar</strong>. Po njegovih besedah so<br />
dvorane na ustanovitvenih srečanjih<br />
polne: »Sam pravim, da toliko domoljubja,<br />
kot ga v teh dneh vidim na terenu,<br />
nisem videl že od osamosvojitve.«<br />
Po neuradnih <strong>in</strong>formacijah blizu<br />
<strong>Rupar</strong>ja slednji s skup<strong>in</strong>o sodelavcev<br />
dela ogrodje stranke, ki bi lahko luč<br />
sveta ugledala že pred evropskimi volitvami,<br />
ki bodo prihodnje leto. Na naše<br />
vprašanje, kako na njegove <strong>politične</strong><br />
aktivnosti gleda nekdanji politični sopotnik,<br />
prvak SDS Janez Janša, pa <strong>Rupar</strong><br />
odgovarja, da stikov z njim praktično<br />
nima <strong>in</strong> da sta se od začetka upokojenskega<br />
gibanja slišala »trikrat ali štirikrat«.<br />
<strong>Rupar</strong> tudi pravi, da je zmotno<br />
prepričanje, da na njegove shode prihajajo<br />
več<strong>in</strong>oma podporniki največje<br />
opozicijske stranke. »Sprašujejo me,<br />
ali veste, koliko je tukaj naših, <strong>in</strong> s tem<br />
mislijo na SDS. Jaz tega ne vidim tako. K<br />
meni prihajajo ljudje, ki so bili člani te<br />
stranke, nekateri so bili tudi poslanci,<br />
pa so imeli takšne ali drugačne težave v<br />
lokalnih odborih. K meni prihajajo ljudje,<br />
ki pravijo, dokler bo SDS vodil Janez<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
14 TEMA TEDNA<br />
Komentar<br />
Janša, nas ni zraven,« razlaga Pavle <strong>Rupar</strong>, ki pravi, da je na njegovih<br />
shodih tudi ogromno nekdanjih volivcev SD <strong>in</strong> NSi. »Največ pa pobiramo<br />
Golobovih volivcev. Ti ljudje prihajajo do mene s sklonjeno<br />
glavo <strong>in</strong> priznavajo, da so naredili napako. No, jaz jih tolažim, da<br />
vsakdo lahko naredi napako, pomembno je, da jo popravi.«<br />
<strong>Rupar</strong> pozdravlja tudi napovedi o ustanovitvi <strong>politične</strong><br />
platforme Anžeta <strong>Logar</strong>ja, a opozarja na razliko med obema<br />
projektoma. »Jaz nisem otrok SDS-a, kot je <strong>Logar</strong>, jaz sem samorastnik.<br />
K meni prihajajo ljudje, ki že 15 let niso šli na<br />
volitve. Jaz se ne borim zase <strong>in</strong> za svojo politično kariero,<br />
ne gradim prihodnosti, kot to počne <strong>Logar</strong>. Borim se za<br />
ljudi,« še dodaja <strong>Rupar</strong>, ki sam zase pravi, da se je po težki<br />
bolezni, premagal je raka, še enkrat rodil. »Ljudem<br />
vedno govorim, da je vse njihova izbira, če mi bodo<br />
rekli ne, bom v miru doma užival v pokoju, če pa vidijo<br />
v meni borca <strong>in</strong> upanje, pa sem jim na razpolago.<br />
Potem grem zanje lahko do konca!«<br />
Fotomontaža CITRUS<br />
TRI LETA PRED VOLITVAMI<br />
Več možnosti <strong>Rupar</strong>ju pripisuje strokovnjak<br />
za komuniciranje Edvard Kadič (55), ker so<br />
ga težke življenjske izkušnje preoblikovale<br />
v smer neposrednosti. »Ugled politike v<br />
Sloveniji je na zelo nizki ravni, zato se<br />
nov<strong>in</strong>ci v politiki dolgo ukvarjajo z <strong>in</strong>štituti,<br />
zavodi <strong>in</strong> društvi. Skratka, z<br />
vsem drugim, le s stranko ne,« meni<br />
Kadič. Tak pristop ima po njegovem<br />
več prednosti, osrednja pa je zagotovo<br />
ta, da se z ustanovitvijo stranke neposredno<br />
izpostavi medijem t. i. tranzicijske<br />
levice, medtem ko z drugimi oblikami<br />
<strong>politične</strong>ga udejstvovanja ostajajo pod črto. »Inštitut<br />
8. marec <strong>in</strong> njihovo neposredno politično udejstvovanje<br />
je najlepši primer igranja v sivi coni.« <strong>Logar</strong> pa je uspešen<br />
Fotomontaža CITRUS<br />
OBČUTLJIVO<br />
POLJE IDEOLOGIJE<br />
Poznavalci sicer bistveno več možnosti<br />
za uspeh na volitvah pripisujejo <strong>Logar</strong>ju.<br />
Odgovorni urednik Planet TV <strong>in</strong><br />
politični analitik Mirko Mayer meni,<br />
da je <strong>Rupar</strong> ravno na točki, ko je pospešeno<br />
postajal resen faktor, s katerim<br />
je želela sestankovati tudi aktualna<br />
oblast, v retoriko protestov usodno<br />
vnesel desno ideologijo. »Verbalno je<br />
povsem nepotrebno eskaliral glede<br />
evtanazije, s čimer je na hitro zapravil<br />
ogromen del kapitala, ki si ga je nabral<br />
pred tem. O fašizmu, nacizmu <strong>in</strong> komunizmu<br />
slovenska javnost posluša<br />
preveč <strong>in</strong> predlogo, zato sem prepričan,<br />
da se s takšno retoriko pri nas<br />
preprosto ne da več zasesti novega, še<br />
neosvojenega <strong>politične</strong>ga teritorija,«<br />
razlaga Mayer, ki dodaja, da je <strong>Rupar</strong><br />
dokazal, da se v zadnjih letih vendarle<br />
ni tako zelo spremenil, kot trdi sam.<br />
»Ostal je dober operativec, kar se je<br />
pokazalo skozi proteste, ne premore<br />
pa <strong>politične</strong> šir<strong>in</strong>e <strong>in</strong> strateškega premisleka,<br />
da bi lahko govorili o njegovi<br />
veliki vrnitvi.« Mayer <strong>Rupar</strong>ju tako ne<br />
napoveduje velike možnosti za uvrstitev<br />
v parlament, tudi zato, ker se je<br />
politično aktiviral mnogo prezgodaj.<br />
»Anžetu <strong>Logar</strong>ju pripisujem močan<br />
strateški element. Dobro se zaveda,<br />
da je ciljna ravn<strong>in</strong>a še daleč,<br />
da so naslednje volitve zelo verjetno<br />
šele leta 2026. Dobro ohranja veliko<br />
več<strong>in</strong>o kapitala, ki ga je dobil na<br />
predsedniških volitvah. Z občasnim,<br />
a zelo skrbno izbranim pojavljanjem<br />
v javnosti po mojem mnenju skrbi,<br />
da je fenomen, ki mu je pr<strong>in</strong>esel več<br />
kot 400 tisoč glasov, še vedno živ,« pa<br />
Mayer komentira aktivnosti poslanca<br />
SDS, katerega platformo vidi kot organizirano,<br />
periodično, predvidljivo<br />
<strong>in</strong> skrbno ciljano oglašanje <strong>Logar</strong>ja<br />
<strong>in</strong> njegovih podpornikov v času do<br />
naslednjih parlamentarnih volitev.<br />
»Prepričan sem, da bodo njihovi nastopi<br />
vsaj v prvi fazi poželi veliko zanimanja<br />
javnosti, če jim bo uspelo ta<br />
efekt zadržati naslednja tri leta, pa je<br />
v največji meri odvisno od tega, kako<br />
prodorna bodo njihova stališča o najbolj<br />
izpostavljenih družbenih temah<br />
<strong>in</strong> kako (ne)spretno se bodo izogibali<br />
skušnjavi, da tudi sami posežejo na<br />
polje ideologije.« Mayer je tudi prepričan,<br />
da se <strong>Logar</strong> lahko popolnoma<br />
znebi predznaka SDS <strong>in</strong> Janše, kar je<br />
pogoj za generiranje (levo)sred<strong>in</strong>skih<br />
volivcev. Dosežek na predsedniških<br />
volitvah je namreč pokazal, da antijanša<br />
refleks pri Anžetu <strong>Logar</strong>ju ne<br />
bo deloval tako uč<strong>in</strong>kovito, kot deluje<br />
sicer. Ko bodo izčrpane vse možnosti<br />
za ponovni vzpon Socialne demokracije,<br />
pa Mayer ne izključuje niti ponovne<br />
reaktivacije Boruta Pahorja v<br />
njegovi matični stranki. Tedaj bi bile<br />
poti proti veliki koaliciji, takšne Slovenija<br />
še ni imela, na široko odprta.<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
Komentar<br />
TEMA TEDNA<br />
15<br />
zato, ker mu nov<strong>in</strong>arji ničesar ne morejo pripeti, dokler<br />
ničesar ne reče. »Slovenski nov<strong>in</strong>arji imajo strašno<br />
željo po komentiranju namesto poročanju. Gre za<br />
hudo anomalijo sistema, ki verjetno koren<strong>in</strong>i v slabi<br />
osnovni izobrazbi na fakulteti. Prikazovati dejstva je<br />
povsem nekaj drugega kot komentirati <strong>in</strong> špekulirati<br />
o možnostih. Ker prihaja iz <strong>politične</strong>ga pola, katerega<br />
osrednji mediji obravnavajo sovražno, <strong>in</strong> ne enako kot<br />
drugi pol, takšna strategija tiš<strong>in</strong>e daje dobre rezultate,«<br />
ocenjuje Kadič.<br />
Pripenjanje »predznaka« Janše <strong>in</strong> SDS-a nujno<br />
prejudicira pozitivno ali negativno, kar pa po mnenju<br />
Kadiča govori predvsem o tistem, ki ta predznak<br />
pripenja, <strong>in</strong> ne o <strong>Logar</strong>ju <strong>in</strong> ne o Janši. »<strong>Logar</strong>ja je potrebno<br />
soditi po njegovih izjavah <strong>in</strong> delih. Glede na<br />
dosedanje rezultate ima upravičeno visoko podporo<br />
javnosti. Izkazal se je tako v strankarskih vodah kot<br />
tudi v operativni vlogi zunanjega m<strong>in</strong>istra ter povezovalni<br />
vlogi kandidata za predsednika države. Mislim<br />
celo, da mu bo njegov izvor v največji politični stranki<br />
v državi, ki ima stabilno strukturo <strong>in</strong> napovedljivo<br />
prihodnost, še zelo koristil tudi glede javnega mnenja,«<br />
ocenjuje Kadič. Težave za <strong>Rupar</strong>ja <strong>in</strong> <strong>Logar</strong>ja naša<br />
sogovornika vidita predvsem v medijskem prostoru,<br />
ki je praktično stoodstotno od nadzorom leve <strong>politične</strong><br />
opcije, <strong>in</strong> problemom f<strong>in</strong>ančnih tokov, ki so bili v<br />
primeru Gibanja Svobode neomejeni, tukaj pa bo drugače.<br />
Če je nova stranka v <strong>in</strong>teresu tistega, ki ima medijski<br />
prostor sto odstotno pod nadzorom, neomejena<br />
sredstva <strong>in</strong> primernega kandidata za predsednika, je<br />
možno v Sloveniji stranko ustanoviti tudi mesec dni<br />
pred volitvami <strong>in</strong> zmagati. Če pa politični projekt tega<br />
nima <strong>in</strong> ima zgolj ljudi, ki so se pripravljeni izpostaviti,<br />
potem pa je potrebno začeti dovolj zgodaj. Zdi<br />
se, da se tako <strong>Logar</strong> kot <strong>Rupar</strong> tega zavedata. <br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
PAHOR: »ZAENKRAT NE«<br />
Borut Pahor je sicer v tokratni oddaji Vroča tema (celoten <strong>in</strong>tervju<br />
boste lahko prebrali v naslednji številki Domov<strong>in</strong>e) priznal,<br />
da vključitev njegove dolgoletne sodelavke Alje Brglez v <strong>Logar</strong>jevo<br />
društvo ni naključje, ker sta z <strong>Logar</strong>jem v času, ko sta bila še predsednik<br />
republike oz. m<strong>in</strong>ister za zunanje zadeve, dobro sodelovala,<br />
sestankov pa se je udeleževala tudi Brglezova. »Spoznala sta se tudi<br />
osebno <strong>in</strong> očitno sta se dogovorila, da bosta zdaj sodelovala, jaz pa<br />
tudi nikoli nisem skrival, da sem iskanju neke <strong>politične</strong> sile, ki bo<br />
iskala dialog, naklonjen. Če bo to uspelo Anžetu, mu privoščim, kot<br />
tudi komu drugemu, ampak, da bi se pa sam v to vključil, to pa ne,<br />
saj se tudi v bivši stranki (SD) ne vključujem v aktivnosti,« je povedal<br />
Pahor. Na vprašanje, če bi se to lahko spremenilo, če bi <strong>Logar</strong>jeva<br />
platforma prerasla v stranko, pa je dejal, da je odgovor »zaenkrat<br />
ne«. »Bogve, kaj pr<strong>in</strong>ese prihodnost, ampak zaenkrat takšnih načrtov<br />
nimam, če bi jih imel, bi se tudi kakšnemu vabilu že odzval,« pa<br />
je Pahor razkril, da je očitno <strong>Logar</strong>jevo vabilo bilo na mizi.<br />
<strong>Rupar</strong> pravi, da k njemu prihajajo<br />
ljudje, ki so volili SDS, NSi<br />
<strong>in</strong> Svobodo. Slednje tolaži, da<br />
lahko napako popravijo.<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
16<br />
AKTUALNO<br />
JURIJ TOPLAK, USTAVNI PRAVNIK<br />
»Lani je bila sprejeta<br />
ZGODOVINSKA ODLOČITEV,<br />
ki je vir vsega dogajanja na<br />
slovenskih sodiščih <strong>in</strong> v politiki«<br />
Do politike, ki ji je lani prikimalo Ustavno sodišče, se ne pride s pravnimi sredstvi, ampak skozi revolucijo. –<br />
Slovenija je zaradi aktivističnih sodnikov, žal, med državami Vzhodne, <strong>in</strong> ne Zahodne Evrope. – Sankcija za<br />
sodnika, ki je nekomu kršil pravice, je zgolj med 3.000 <strong>in</strong> 6.000 evri, pa mogoče še kakšen kritičen članek<br />
v medijih z očitkom, da je kršil evropsko konvencijo o človekovih pravicah. – V preteklosti je za <strong>in</strong>terne <strong>in</strong>formacije<br />
z Ustavnega sodišča vedela izbrana skup<strong>in</strong>a profesorjev s Pravne fakultete, danes pač vsa Slovenija.<br />
LUKA SVETINA<br />
NINO VERDNIK/BLENDA/ALMAMATER.SI<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
AKTUALNO<br />
17<br />
Dr. Jurij Toplak (1977) je redni profesor na<br />
Alma Mater Europaea <strong>in</strong> vodja mednarodne<br />
konference Za človeka gre, ki jo vsako leto<br />
organizira Evropska akademija znanosti <strong>in</strong><br />
umetnosti. Svetoval je vladam v petnajstih<br />
državah <strong>in</strong> mednarodnim organizacijam, kot<br />
so Svet Evrope, OVSE <strong>in</strong> UNDP. Je med vodilnimi<br />
evropskimi strokovnjaki za volilno pravo.<br />
Predaval je na Univerzah Harvard, Fordham,<br />
Yale, Columbia, UCLA <strong>in</strong> Wash<strong>in</strong>gton & Lee.<br />
Pomagal je pritožnikom v številnih primerih<br />
nepoštenega sojenja, svobode govora <strong>in</strong> transparentnosti<br />
vlade, leta 2017 pa je napisal<br />
pritožbo zoper izid referenduma, ki je privedla<br />
do prve javne obravnave na Vrhovnem sodišču<br />
Slovenije <strong>in</strong> razveljavitve izida referenduma. S<br />
tem je padla vlada Mira Cerarja.<br />
Ostro ste komentirali dogajanje<br />
na Ustavnem sodišču v zadevi<br />
odločanja glede novele zakona o<br />
RTV <strong>in</strong> napovedi o razreševanju<br />
programskih svetnikov, čeprav<br />
koalicija svojih pravnih mnenj, ki<br />
naj bi jih imela, ne razkriva …<br />
Prišli smo v obdobje, ko si očitno Ustavno<br />
sodišče lahko razlaga ustavo na nač<strong>in</strong>e,<br />
kot si jih prej nismo znali predstavljali,<br />
na nač<strong>in</strong>e, ki jih ne moremo več<br />
predvideti. Slovenska ustava očitno<br />
dovoljuje vse, vsaj po stališču sedanjih<br />
ustavnih sodnikov. Kot že rečeno, dovoljuje<br />
uvedbo komunizma. Ustavno<br />
sodišče je lani marca namreč sklenilo,<br />
da je skladno z ustavo kakršnokoli<br />
zavzemanje za komunizem <strong>in</strong> komunistično<br />
razlastitev (ko je zavrnilo pritožbo<br />
Vilija Kovačiča, da sta programa<br />
strank SD <strong>in</strong> Levica neustavna, ker se<br />
stranki nista jasno distancirali od totalitarnega<br />
komunističnega sistema).<br />
V luči te odločitve lani mislim, da je to,<br />
kar se zdaj izvaja, samo izvedba.<br />
Kako to povezujete?<br />
Do tega, čemur je lani Ustavno sodišče<br />
dalo zeleno luč, se ne pride s pravnimi<br />
sredstvi, ampak skozi revolucijo. To pa<br />
je def<strong>in</strong>icija komunizma. Povedal bi še<br />
to, da v tem sklepu Ustavnega sodišča,<br />
v katerem piše, da je kakršnokoli zavzemanje<br />
za komunizem <strong>in</strong> komunistično<br />
razlastitev skladno s slovensko ustavo,<br />
Slovenske zadeve so zelo<br />
pogosto predmet obravnave<br />
na ESČP, kjer je Slovenija tudi<br />
zelo pogosto obsojena.<br />
sicer ne piše dobesedno komunizem.<br />
Beseda komunizem je namreč v odločbi<br />
nadomeščena z def<strong>in</strong>icijo komunizma,<br />
ki pa je vseb<strong>in</strong>sko popolnoma enaka.<br />
Presenečeni bi bili, da je med pravniki<br />
dobro znana zgodba o tem, da so se tri<br />
ustavne sodnice te sestave sodišča posvetovale<br />
z zunanjimi svetovalci <strong>in</strong> takrat<br />
so še imele v besedilu sklepa zapisano<br />
besedo komunizem, pa so jih prepričali,<br />
da to ne bi bilo najbolj pametno. V zadnji,<br />
končni fazi odločanja, so jo nadomestile<br />
z lepšo def<strong>in</strong>icijo, ki pa pomeni enako.<br />
Mislim, da je bila to zgodov<strong>in</strong>ska odločitev,<br />
ki je postala vir vsega dogajanja, ki se<br />
od takrat izvaja na slovenskih sodiščih<br />
<strong>in</strong> v slovenski politiki.<br />
Da imajo sodniki svojo ideologijo,<br />
ni nekaj nenavadnega. Koliko je po<br />
vaše <strong>politične</strong>ga odločanja, sploh,<br />
ko se nanje vrši tak pritisk, kot se<br />
s strani politike v primeru novele<br />
zakona o RTV?<br />
Ustavni sodniki so ljudje, ne roboti.<br />
Ljudje, ki si razlagajo ustavo skozi svoje<br />
lastno videnje <strong>in</strong> so poleg tega, da so<br />
sodniki, tudi aktivisti. Eni bolj, drugi<br />
manj, tretji morda skoraj nevidno. In ko<br />
pride enkrat do tega, da imajo v zakonodajnem<br />
telesu <strong>in</strong> vladi drugačna stališča<br />
od ustavnih sodnikov, takrat ustavni<br />
sodniki postanejo bolj aktivistični <strong>in</strong> se<br />
njihova osebna stališča tudi bolj izrazijo.<br />
Primer je razveljavljanje odlokov v času<br />
vlade Janeza Janše. Če pa imamo sodnike<br />
<strong>in</strong> poslance, ki imajo podobna mnenja,<br />
pa pride do manj razveljavitev zakonov.<br />
Več je različnih stališč, več je teh primerov.<br />
Lahko smo morda razočarani,<br />
ampak Slovenija je glede tega med državami<br />
vzhodne, <strong>in</strong> ne zahodne Evrope. To<br />
se tudi toliko bolj vidi.<br />
Ali je nad sodniki, zlasti<br />
ustavnimi, res samo modro nebo?<br />
Kaj pa Evropsko sodišče za<br />
človekove pravice?<br />
V primeru sodb, ki niso v skladu z ustavo<br />
<strong>in</strong> varstvom človekovih pravic, lahko<br />
Evropsko sodišče za človekove pravice<br />
odločitve seveda spremeni. Slovenske<br />
zadeve so zelo pogosto predmet<br />
obravnave na ESČP, kjer je Slovenija<br />
tudi zelo pogosto obsojena (v Evropski<br />
uniji po tem celo negativno prednjači),<br />
a sankcije so žal precej blage. Če vam<br />
povem, da je sankcija za sodnika, ki je<br />
nekomu kršil pravice, zgolj med 3.000<br />
<strong>in</strong> 6.000 evri, pa mogoče še kakšen kritičen<br />
članek v medijih z očitkom, da je<br />
kršil evropsko konvencijo o človekovih<br />
pravicah, sem povedal vse. Če sodniku<br />
takšna kazen, ki jo tako ali tako mora<br />
plačati država, ne pomeni kaj dosti, potem<br />
z lažjim srcem tvega, da bo njegova<br />
odločitev v Strasbourgu sankcionirana.<br />
Sodniki se tu zelo razlikujejo glede tega,<br />
koliko jim pomenijo vrednote evropske<br />
konvencije, žal.<br />
Kako pa gledate na to škandalozno<br />
uhajanje <strong>in</strong>formacij z Ustavnega<br />
sodišča. To se v preteklosti ni dogajalo.<br />
Ali je zaradi tega kredibilnost<br />
sodišča načeta?<br />
Poglejte, tukaj je moje mnenje drugačno,<br />
kot bi morda pričakovali. Jaz sem<br />
se vedno zavzemal za transparentnost<br />
sodstva <strong>in</strong> dejstvo je, da je slovensko<br />
sodstvo, zlasti vrhovno sodišče, eno<br />
najbolj hermetično zaprtih sodišč v<br />
Evropi. In resnično me ne moti, da<br />
javnost izve, kaj se dogaja denimo na<br />
Ustavnem sodišču. Tudi v preteklosti<br />
so <strong>in</strong>formacije uhajale. V preteklosti je<br />
bilo pač tako, da je za to vedela izbrana<br />
skup<strong>in</strong>a profesorjev z ljubljanske pravne<br />
fakultete, danes pa to pač ve vsa Slovenija.<br />
Ali je bilo boljše tisto prej ali pa<br />
zdaj, na to pa ne morem odgovoriti. <br />
Domov<strong>in</strong>o berem zato,<br />
da ostanem<br />
na pravi strani poti.<br />
In obrnjen<br />
v pravo smer.<br />
Gregor Čuš<strong>in</strong>, igralec <strong>in</strong> pisatelj<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
18 POŽAREPORT<br />
BOJAN POŽAR,<br />
POZAREPORT.SI<br />
TOMO STRLE/<br />
CITRUS<br />
Po odločitvi ustavnega sodišča o<br />
umiku delnega začasnega zadržanja<br />
Golobove novele zakona<br />
o RTV Slovenija, se bo na<br />
»osvobojeni« RTV sprožil pravi plaz,<br />
kjer se bo pod kr<strong>in</strong>ko t.i. depolitizacije<br />
<strong>in</strong> stroke kar najhitreje zgodilo najmanj<br />
dvoje: doslej ne videni kadrovski<br />
masaker v slogu medijske Ruande, saj<br />
bodo prišli po vsakega nov<strong>in</strong>arja <strong>in</strong><br />
voditelja, ne samo po urednike, tako<br />
ali drugače angažirane pod sedanjim<br />
vodstvom RTV (no, predvsem na TV<br />
Slovenija <strong>in</strong> portalu MMC, kajti vse<br />
druge programe na TVS <strong>in</strong> nacionalnem<br />
radiu je politična levica med vlado<br />
Janeza Janše (64) oziroma do danes<br />
obdržala povsem nedotaknjene), <strong>in</strong> temeljite<br />
spremembe programa.<br />
KONKRETNO<br />
Najkasneje v roku 15 dni od uveljavitve<br />
novega zakona mora sedanji vršilec<br />
dolžnosti generalnega direktorja<br />
RTV Andrej Grah Whatmough<br />
(37) sklicati nov svet RTV, ki je prav<br />
tako izbran politično, pri čemer ga<br />
imensko – razen ene ali dveh izjem, ki<br />
pa na več<strong>in</strong>sko sprejete odločitve ne<br />
moreta vplivati – povsem obvladuje levica.<br />
Novi svet RTV bo najverjetneje že<br />
na tej isti prvi seji razrešil AGW, za novega<br />
vršilca dolžnosti generalnega direktorja<br />
pa predvidoma postavil Mirka<br />
Štularja, sedanjega v. d. direktorja Radia<br />
Slovenija. Za predsednika novega<br />
sveta se sicer omenjata Tadej Troha<br />
(44), predstavnik ZRC SAZU, <strong>in</strong> Špela<br />
Stare iz Društva nov<strong>in</strong>arjev Slovenije.<br />
Štular bo potem nemudoma, še isti<br />
dan, zamenjal v. d. direktorja TVS Uroša<br />
Urbanijo (45). Nova začasna direktorica<br />
pa utegne znova postati Natalija<br />
Gorščak (54).<br />
Toda pri nadaljnjih uredniških,<br />
voditeljskih <strong>in</strong> nov<strong>in</strong>arskih (političnih)<br />
čistkah znotraj <strong>in</strong>formativnega<br />
programa TVS formalno potrebujejo<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023<br />
podpis sedanje odgovorne urednice<br />
<strong>in</strong>formativnega programa TVS Jadranke<br />
Rebernik (52), ki pa je brez resnega<br />
razloga ne morejo zamenjati pred koncem<br />
rednega mandata. Zato jo bodo<br />
najverjetneje tako ali drugače prisilili<br />
k odstopu, pri čemer bo seveda obdržala<br />
službo na RTV. Če to slučajno ne bo<br />
šlo, če Rebernikova ne bo odstopila, jo<br />
bodo pač nasilno zamenjali, kar se sicer<br />
ne bi zgodilo prvič. Rebernikova je bila<br />
namreč enkrat – na tej isti funkciji – politično<br />
že zamenjana, leta 2017, zaradi<br />
<strong>in</strong>tervjuja Igorja Pirkoviča (52), takrat<br />
še urednika oddaje Tednik, s hrvaškim<br />
pevcem Markom Perkovićem Thompsonom<br />
(56). Igor Kadunc (73), tedanji generalni<br />
direktor RTV, je sprožil <strong>in</strong> dosegel<br />
več kot očitno politično zamenjavo<br />
Rebernikove <strong>in</strong> Pirkoviča.<br />
Komentar<br />
MASAKER NA »OSVOBOJENI« RTV:<br />
Prišli bodo po zadnjega nov<strong>in</strong>arja<br />
v slogu medijske Ruande<br />
Ključne odločitve, povezane s politično motiviranimi kadrovskimi čistkami,<br />
programskimi zamenjavami <strong>in</strong> spopadom za sestavo novega vodstva RTVS, bodo<br />
sprejete med skup<strong>in</strong>o politikov, na relacijah od Roberta Goloba (56) do Luke Mesca<br />
(36). Vse drugo je, oziroma bo, sprenevedanje.<br />
Jože Mož<strong>in</strong>a, nov<strong>in</strong>ar<br />
<strong>in</strong> režiser, avtor<br />
mnogih zelo gledanih<br />
oddaj na TV Slovenija,<br />
je za nekatere<br />
levičarje zelo moteč.<br />
REBERNIKOVA<br />
Pri tem sicer velja omeniti, da si je Rebernikova<br />
precej dobra z Mojco Pašek<br />
Šet<strong>in</strong>c (51), bivšo nov<strong>in</strong>arko <strong>in</strong>formativnega<br />
programa TVS <strong>in</strong> zdaj poslanko<br />
Gibanja Svoboda, tisto poslanko, ki na<br />
čelu preiskovalne komisije državnega<br />
zbora agresivno vodi zakonsko sporno<br />
<strong>in</strong>kvizicijsko vojno ter evidentno zlorablja<br />
<strong>in</strong>štitut parlamentarne preiskave<br />
za obračune z mediji <strong>in</strong> nov<strong>in</strong>arji, ki so<br />
danes kritični do vlade Roberta Goloba,<br />
ki pa, na drugi strani, ne prenese Manice<br />
Janežič Ambrožič (50), prejšnje<br />
odgovorne urednice <strong>in</strong>formativnega<br />
programa TVS. Prav z Rebernikovo se je<br />
Pašek Šet<strong>in</strong>čeva pred parlamentarnimi<br />
volitvami aprila 2022 tudi dogovarjala,<br />
da bi se, če se ji ne posreči izvolitev v<br />
državni zbor, »vrnila« na TVS, ampak v<br />
dokumentarni program.
POŽAREPORT<br />
19<br />
Pri nadaljnjih čistkah znotraj<br />
<strong>in</strong>formativnega programa<br />
formalno potrebujejo podpis<br />
sedanje odgovorne urednice<br />
Jadranke Rebernik, ki pa<br />
je brez resnega razloga<br />
ne morejo zamenjati pred<br />
koncem rednega mandata.<br />
No, tudi Pirkoviča bodo znova zamenjali:<br />
Uk<strong>in</strong>ili bodo namreč oddajo<br />
Arena, predvajano znotraj nekdanjega<br />
term<strong>in</strong>a Studia City, ob ponedeljkih<br />
zvečer na prvem programu TVS. Arena<br />
je sicer pogovorna oddaja, kjer je Pirkovič<br />
gostil tudi tista imena s <strong>politične</strong><br />
<strong>in</strong> medijske scene, ki so bila doslej na<br />
tako imenovani »črni listi« nezaželenih<br />
oseb v programih RTV <strong>in</strong> bodo<br />
takšna tudi poslej. Arena pa odhaja na<br />
medijsko pokopališče, bil bi namreč<br />
velik čudež, če bi jo samo premaknili<br />
na drugi ali tretji program, kot ena<br />
od najbolj pluralnih oddaj v dosedanji<br />
zgodov<strong>in</strong>i TVS.<br />
NEVTRALIZACIJA<br />
Novo Golobovo vodstvo RTV, poleg<br />
sveta bo to štiričlanska uprava RTV,<br />
izbrana na podlagi strogo kontroliranega<br />
javnega razpisa, bo potem v prihodnjih<br />
mesecih opravilo temeljite zamenjave<br />
(nevtralizacijo, bi rekel Marko<br />
Crnkovič (62), ali normalizacijo, kot<br />
pravi Tanja Fajon (52), kjer bodo premeščeni,<br />
zamenjani ali celo odpuščeni<br />
uredniki, nov<strong>in</strong>arji oziroma voditelji,<br />
angažirani znotraj <strong>in</strong>formativnega<br />
programa pod odhajajočim vodstvom<br />
RTV. To so na primer Rajko Gerič<br />
(54), odgovorni urednik uredniško-<br />
-producentske enote <strong>in</strong>formativnega<br />
programa TV SLO 2, vršilka dolžnosti<br />
zunanje<strong>politične</strong> urednice Ksenija<br />
Koren, voditelja Dnevnika Valent<strong>in</strong>a<br />
Plaskan (31) <strong>in</strong> pravkar poročeni Nejc<br />
Krevs (27), voditelj Odmevov Luka<br />
Svet<strong>in</strong>a (36), nov<strong>in</strong>ar Gašper Petovar<br />
(39), ki je med drugim začel pokrivati<br />
balkanske posle Gen-I <strong>in</strong> domnevno<br />
krajo Golobove identitete v bančnih<br />
operacijah v avstrijski banki Raiffeisen<br />
Bank Romunija sredi Bukarešte,<br />
Po odstavitvi direktorjev<br />
RTVS bo na vrsti<br />
Jadranka Rebernik,<br />
odgovorna urednica<br />
<strong>in</strong>formativnega<br />
programa TVS.<br />
Prav tako bodo uk<strong>in</strong>ili <strong>in</strong>formativno<br />
oddajo Piramida na 2. programu<br />
TVS. Bodo pa čim prej vrnili ekstremno<br />
levičarsko oddajo Studio City<br />
z Marcelom Štefančičem jr., (63) sicer<br />
nov<strong>in</strong>ar revije Mlad<strong>in</strong>a, ki se je septembra<br />
lani, ob prvih <strong>100</strong> dneh Golobove<br />
vlade, povsem »outiral« kot hišni<br />
televizijski voditelj sedanje vladne<br />
koalicije. Mimogrede, Marcel Štefančič<br />
po odhodu s TVS ni dobil nobene<br />
ponudbe za vodenje oddaj na kakšni<br />
nedaleč stran od sedeža Gen-I Bukarešta,<br />
pa nov<strong>in</strong>ar Jaka Elikan (44), če<br />
omenimo samo najbolj izpostavljene.<br />
Še posebej zanimivo pa bo spremljati<br />
nač<strong>in</strong> <strong>in</strong> stopnjo nevtralizacije<br />
paradnega nov<strong>in</strong>arja desnice Jožeta<br />
Mož<strong>in</strong>e (55), sicer avtorja nedeljskih<br />
<strong>in</strong>tervjujev na prvem programu TVS<br />
<strong>in</strong> oddaje Pričevalci.<br />
Odhajajoči v. d. direktorja TVS<br />
Uroš Urbanija, kar je tudi treba povedati,<br />
ni počel tovrstnih agresivnih<br />
kadrovskih zamenjav. Nihče denimo<br />
med mandatom Andreja Graha<br />
Whatmougha <strong>in</strong> Urbanije ni nevtraliziral<br />
Ksenije Horvat, ki si skupaj<br />
z Mož<strong>in</strong>o deli nedeljske <strong>in</strong>tervjuje<br />
<strong>in</strong> zdaj velja za eno od kandidatk za<br />
novo direktorico TVS. Kar pomeni, da<br />
bo RTV poslej znova skoraj <strong>100</strong>-odstotno<br />
v rokah <strong>politične</strong> levice, potem<br />
ko je bila v zadnjih dveh letih ta<br />
prevlada levice na RTV samo 90-odstotna.<br />
Pod novo oblastjo bo RTV tudi<br />
znova množično – z denarjem davkoplačevalcev<br />
– plačevala naročn<strong>in</strong>e na<br />
revijo Mlad<strong>in</strong>a <strong>in</strong> druge Golobu naklonjene<br />
tiskane medije.<br />
komercialni oziroma zasebni televiziji,<br />
kar naj bi ga osebno prizadelo, celo<br />
šokiralo. Je pa to v resnici najboljši pokazatelj<br />
njegove resnične tržne vrednosti.<br />
Vrnili bodo tudi rubriko »Politično«<br />
znotraj nedeljskega Dnevnika,<br />
kar so voditeljici Tanji Gobec nekateri<br />
politiki sedanje vladne koalicije celo<br />
javno obljubljali. Gre za krajšo pogovorno<br />
oddajo (rubriko), ki se šlepa na<br />
zanesljivo <strong>in</strong> tradicionalno gledanost<br />
Dnevnika <strong>in</strong> je izrazito naklonjena politični<br />
levici.<br />
KDO ODLOČA<br />
Vse ključne odločitve, povezane s politično<br />
motiviranimi kadrovskimi<br />
čistkami programskimi zamenjavami<br />
<strong>in</strong> – na drugi strani – spopadom za<br />
sestavo novega vodstva RTV, bodo na<br />
koncu, ob množici svetovalcev, lobistov<br />
<strong>in</strong> prišepetovalcev, sprejete v ožjih<br />
krogih na zamaskiranih relacijah med<br />
Golobom, Vesno Vuković, generalno<br />
sekretarko Gibanja Svoboda, delno<br />
tudi Petro Bezjak Cirman, direktorico<br />
vladnega urada za komuniciranje, <strong>in</strong><br />
Mojco Pašek Šet<strong>in</strong>c, ki bo sicer bolj lobistka,<br />
ter ožjo ekipo na vrhu Levice,<br />
kot sta Luka Mesec (36) <strong>in</strong> Asta Vrečko<br />
(39) ter Matej T. Vatovec (40). SD pa ne<br />
bodo preveč pustili zraven, saj m<strong>in</strong>ili<br />
so časi Lenarta Šet<strong>in</strong>ca. Skratka, ne bo<br />
je med ožjo skup<strong>in</strong>o politikov, ki bo neformalno,<br />
vendar dejansko sprejemala<br />
ključne kadrovske <strong>in</strong> programske odločitve<br />
na »osvobojeni RTV«. Vse drugo<br />
je, oziroma bo, sprenevedanje. <br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
20<br />
AKTUALNO<br />
Matej Ton<strong>in</strong> (39) v govoru na Taboru NSi: »Če bo<br />
vlada gradila na konfliktih, nas bodo še naprej<br />
prehitevale države, ki so bile nekoč daleč za nami.<br />
Pravi odgovor na nesposobno vlado ni poziv k<br />
državljanski vojni <strong>in</strong> oboroževanju, ampak jasna<br />
alternativa <strong>in</strong> državljanska aktivnost.«<br />
Ton<strong>in</strong>: »Da bi vlada prikrila<br />
svojo nesposobnost, je začela<br />
kulturno <strong>in</strong> ideološko vojno«<br />
Predsednik NSi Matej Ton<strong>in</strong> pravi, da levičarske vlade niso sposobne pripraviti Slovenije<br />
na izzive sodobnega časa, zato potrebujemo desnosred<strong>in</strong>sko vlado. Meni tudi, da bi moral Anže <strong>Logar</strong><br />
ustanoviti stranko, s katero bi bila NSi pripravljena skleniti predvolilno koalicijo.<br />
V<br />
soboto 28. maja je bil v Gorišnici<br />
tabor NSi z okoli 1.500<br />
udeleženci. Zbrane člane <strong>in</strong><br />
simpatizerje so nagovoril vidnejši<br />
člani stranke Jožef Horvat (67),<br />
Janez Cigler Kralj (44) <strong>in</strong> Iva Dimic (50).<br />
Izstopal je govor predsednika Mateja<br />
Ton<strong>in</strong>a (39), ki je ocenil delovanje stranke<br />
v preteklem letu ter predstavil stališča<br />
<strong>in</strong> načrte za delovanje v prihodnje:<br />
»Če danes potegnem črto pod preteklo<br />
leto, lahko rečem, da se je Nova Slovenija<br />
odrezala solidno,« je povedal <strong>in</strong> kot<br />
velik uspeh izpostavil lokalne volitve,<br />
na katerih je stranka dosegla najboljši<br />
rezultat v svoji zgodov<strong>in</strong>i.<br />
UREDNIŠTVO<br />
TWITTER @NOVASLOVENIJA<br />
TRETJA POLITIČNA SILA<br />
NSi je dobila 291 obč<strong>in</strong>skih svetnikov ter<br />
17 županov, tudi gostitelj tabora, župan<br />
Gorišnice, Borut Kolar. Stranka je prvič<br />
v zgodov<strong>in</strong>i dobila tudi dva državna svetnika,<br />
predsednik Ton<strong>in</strong> pa se je zahvalil<br />
tudi kandidatu na zadnjih predsedniških<br />
volitvah Janezu Ciglerju Kralju.<br />
Za najpomembnejše volitve lanskega<br />
leta je Ton<strong>in</strong> označil parlamentarne.<br />
»Postali smo tretja najmočnejša politična<br />
sila, <strong>in</strong> to v okolišč<strong>in</strong>ah vsesplošne<br />
gonje proti vladi, v kateri je NSi sodelovala,«<br />
je pokomentiral uspeh stranke, ki<br />
je dobila osem poslancev <strong>in</strong> tako prehitela<br />
poprej močnejši SD <strong>in</strong> Levico.<br />
ODPORNI NA NAPADE<br />
Ob tem je, kot je povedal, stranka tudi<br />
dozorela <strong>in</strong> razvila odpornost na napade.<br />
»Lahko rečem, da je podpora Novi<br />
Sloveniji stabilna, <strong>in</strong> to kljub zloveščim<br />
napovedim nekaterih komentatorjev<br />
prej na levi, danes pa na desni, NSi še<br />
vedno stoji. Stoji trdno <strong>in</strong> raste,« je napovedal<br />
večje število poslancev tudi<br />
na naslednjih volitvah, saj, kot pravi,<br />
stranka ni muha enodnevnica oziroma<br />
<strong>in</strong>stant stranka brez vseb<strong>in</strong>e, temveč<br />
ima tradicijo <strong>in</strong> je programsko močna.<br />
Po skoraj letu dni vlade Roberta Goloba<br />
je bil Ton<strong>in</strong> kritičen: »O njihovih<br />
rezultatih največ povedo vaše denarnice.<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
AKTUALNO<br />
21<br />
O rezultatih dela<br />
vlade največ povedo<br />
vaše denarnice.<br />
Vprašajte se, če imate danes več, kot<br />
ste imeli pred enim letom. Robert Golob<br />
nam je obljubljal ples, a zdi se, da<br />
je orkester že zdavnaj nehal igrati.« Ob<br />
tem je omenil višanje davkov, birokratske<br />
ovire <strong>in</strong> drago elektriko za podjetja.<br />
»Pridne <strong>in</strong> delavne se stiska za vrat prav<br />
na vsakem koraku. Nekaj je jasno: da<br />
gospodarski program Levice že deluje.<br />
Žal.« Povedal je, da se je <strong>in</strong>dustrijska<br />
proizvodnja Slovenije v zadnjem letu<br />
zmanjšala za 20 odstotkov.<br />
RAZDELJENI NISO USPEŠNI<br />
Kritičen je bil tudi do trenutno prevladujoče<br />
družbene klime. Meni namreč,<br />
da Golobova vlada po letu dni nima<br />
konkretnih rezultatov, da pa bi prikrila<br />
svojo nesposobnost, je začela kulturno<br />
<strong>in</strong> ideološko vojno.<br />
V tem kontekstu je izpostavil uk<strong>in</strong>itev<br />
muzeja osamosvojitve, udeležbo<br />
m<strong>in</strong>istrice za kulturo na slovesnosti<br />
ob obletnici ustanovitve komunistične<br />
partije, pokop nekdanjega šefa<br />
tajne policije Zemljariča z vojaškimi<br />
častmi ter uk<strong>in</strong>itev dneva spom<strong>in</strong>a na<br />
žrtve komunizma. Vse to ni naključje:<br />
»Prepričan sem, da je vse skupaj skrbno<br />
načrtovano <strong>in</strong> zato še toliko bolj<br />
prozorno <strong>in</strong> nesprejemljivo.«<br />
V govoru je predsednik NSi izpostavil<br />
tudi dejstvo, da se je število bolnikov,<br />
ki na zdravljenje čakajo nad dopustno<br />
čakalno dobo, v preteklem letu povečalo<br />
za 30 odstotkov. »Očitno po stresnem<br />
testu zdravstvenega sistema sledi<br />
še stresni test za vse bolnike,« meni <strong>in</strong><br />
obenem predvideva, da bomo v prihodnosti<br />
plačevali več za več čakanja na<br />
zdravstvene storitve.<br />
Izrazil je tudi prepričanje, da bo vlada<br />
v prihodnje z večjimi f<strong>in</strong>ančnimi obremenitvami<br />
še bolj »ob tla tiščala srednji<br />
razred, ki pa je ključ za razvoj naše družbe«.<br />
Tega po njegovem prepričanju Golobova<br />
vlada ne upošteva, saj, kot pravi,<br />
deluje po načelu »več, ko boste delali,<br />
več vam bomo pobrali«.<br />
Ton<strong>in</strong> je tako predstavil stališče, da<br />
če želimo reformirati pokojn<strong>in</strong>ski <strong>in</strong><br />
zdravstveni sistem, potrebujemo močno<br />
gospodarstvo, za kar potrebujemo ugodno<br />
poslovno okolje <strong>in</strong> energetsko samozadostnost,<br />
tega pa ni brez izgradnje<br />
drugega bloka jedrske elektrarne.<br />
NSi je pred časom napovedala, da bo<br />
Golobovo vlado čakala do maja, <strong>in</strong> če ta<br />
ne bo pokazala rezultatov, bo kot opozicijska<br />
stranka začela ukrepati. Kot je<br />
povedal Ton<strong>in</strong>, predlogi koalicije niso<br />
omogočili ljudem, da bi prišli do zdravstvene<br />
oskrbe, ko jo potrebujejo. Hkrati<br />
pa se mesec maj končuje <strong>in</strong> javnost se<br />
je vse glasneje spraševala, kakšni bodo<br />
ukrepi NSi. Ton<strong>in</strong> je pojasnil, da je njegova<br />
stranka včeraj vložila predlog zakonskih<br />
sprememb, ki bi pacientom omogočile<br />
lažje dostopanje do zdravnikov.<br />
DESNOSREDINSKA VLADA<br />
Pereča tema, ki se je je predsednik NSi<br />
prav tako dotaknil, je stanje demokracije<br />
v Sloveniji: »V razvitih demokracijah<br />
se na oblasti menjajo leve <strong>in</strong> desne<br />
stranke. V Sloveniji se žal na oblasti<br />
menjajo stranke novih obrazov. In desetletje<br />
strank novih obrazov je Sloveniji<br />
povzročilo enormno škodo. Te škode<br />
ni mogoče več prikrivati.« Dodal je,<br />
da nas zato prehitevajo države Vzhodne<br />
Evrope <strong>in</strong> Zahodnega Balkana.<br />
<strong>Logar</strong>jeve pobude sicer ne vidi kot nevarnost,<br />
temveč kot alternativo Golobovi<br />
Svobodi (ki jo po njegovem čaka<br />
usoda dosedanjih novih obrazov) na<br />
levi ter »agresivni <strong>in</strong> nedialoški stranki«<br />
na desni sred<strong>in</strong>i.<br />
<br />
Protiuteži nesposobni <strong>in</strong> konfliktni vladi pa Ton<strong>in</strong> ne vidi v pozivih k oboroževanju <strong>in</strong> državljanski vojni, temveč v državljanski aktivaciji,<br />
s katero bi na naslednjih volitvah »odpihnili nesposobno vlado«.<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
22<br />
PISMO IZ ARMENIJE (4)<br />
Stolnica v Ečmiadz<strong>in</strong>u je verjetno najstarejša<br />
na svetu, saj so jo prvič postavili že takoj po<br />
letu 301. Sedanjo obliko je dobila več<strong>in</strong>oma<br />
po letu 1604, ko so jo izropali Perzijci.<br />
TINO<br />
MAMIĆ<br />
Potomci PRVIH kristjanov<br />
»Nismo si še opomogli od sovjetskih časov, a kljub vsem sodobnim trendom število<br />
vernikov <strong>in</strong> duhovnikov še vedno raste,« je prijazno povedal armenski duhovnik<br />
pred cerkvico sredi prestolnice Erevan, z vseh strani obzidano z visokimi stavbami.<br />
Pravzaprav sem se v Erevanu počutil<br />
precej domače. Cerkve v mestu<br />
so več<strong>in</strong>oma vse obzidane z višjimi<br />
stavbami, da se jih ne bi opazilo.<br />
Tako kot so v socialistični maniri v<br />
Kopru gradili nebotičnike, ki so ukradli<br />
primat zvoniku katedrale. Ali kot so s<br />
stanovanjskimi bloki skrili Plečnikovo<br />
bežigrajsko cerkev v Ljubljani. Na srečo<br />
smo Slovenci gradili cerkvice tudi na<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023<br />
hribih, česar drugod ne najdemo toliko,<br />
tudi v Armeniji ne. Pa tudi sicer jugoslovanski<br />
levičarski oblastniki niso bili tako<br />
neizprosni <strong>in</strong> niso porušili toliko cerkva<br />
kot njihovi tovariši v Armenski sovjetski<br />
socialistični republiki Hvala Bogu.<br />
PROSTOVOLJNI CELIBAT<br />
»V času komunizma smo imeli samo 20<br />
duhovnikov,« je povedal duhovnik pred<br />
erevansko cerkvijo Katogike, v katero<br />
ves dan prihajajo mladi pari <strong>in</strong> ljudje<br />
srednjih let – starejših pa je bistveno<br />
manj kot v Evropi. Danes je duhovnikov<br />
v 3-milijonski Armeniji okoli 450,<br />
tretj<strong>in</strong>a od teh je neporočenih. Odločitev<br />
za celibat v Armenski apostolski<br />
cerkvi je namreč prostovoljna. Imajo<br />
štiri semenišča z okoli 30 semeniščniki.<br />
Zaradi zgodov<strong>in</strong>e <strong>in</strong> številne diaspore
Potopis<br />
PISMO IZ ARMENIJE (4)<br />
23<br />
Za kristjane se ima<br />
90 odstotkov Armencev.<br />
Med evropskimi državami<br />
samo v Gruziji več ljudi<br />
verjame v Boga (99 odstotkov)<br />
kot v Armeniji, kjer je vernih<br />
95 odstotkov ljudi.<br />
sta dve semenišči v tuj<strong>in</strong>i: v Jeruzalemu<br />
<strong>in</strong> Carigradu. Seveda številke ne povedo<br />
vsega. A vendar se človek vedno rad<br />
primerja: slovenskih duhovnikov je še<br />
enkrat več kot armenskih, čeprav je Armencev<br />
trikrat več kot Slovencev. Ko je<br />
erevanski duhovnik rekel, da imajo premalo<br />
duhovnikov, sem zato pomislil, da<br />
v Sloveniji mogoče preveč jamramo zaradi<br />
upadanja števila klerikov.<br />
Vernost je težko ocenljiva, ocenjevanje<br />
je nehvaležno. Armenci veljajo<br />
za enega najbolj vernih narodov na<br />
planetu, ko odgovarjajo na vprašanje,<br />
ali verjamejo v Boga <strong>in</strong> ali so verni.<br />
Za kristjane pa se ima 90 odstotkov<br />
Armencev. Med evropskimi državami<br />
samo v Gruziji več ljudi verjame v<br />
Boga (99 odstotkov) kot v Armeniji,<br />
kjer je vernih 95 odstotkov ljudi. Armenija<br />
sicer geografsko spada v Azijo,<br />
vendar je zaradi pripadnosti evropski<br />
<strong>in</strong> krščanski civilizaciji udeležena v<br />
mnogih evropskih športnih tekmovanjih<br />
<strong>in</strong> anketah. Duhovnik mi na<br />
vprašanje, kolikšen delež ljudi hodi k<br />
maši, ni odgovoril. Rekel je le, da je to<br />
težko ocenjevati.<br />
Ogromno Armencev nosi križ okoli<br />
vratu, veliko več, kot se to opazi pri<br />
Evropejcih. Po naših standardih pa v<br />
vernost podvomimo, če izvemo, da k<br />
nedeljski maši hodi izjemno malo ljudi.<br />
Manjš<strong>in</strong>a. Pa še tisti, ki pridejo, po<br />
nekaj m<strong>in</strong>utkah prižgejo svečko <strong>in</strong> odidejo.<br />
Zamejski časnikar Jurij Paljk (65)<br />
rad reče, da lahko za kristjane štejemo<br />
tiste, ki hodijo k maši, ne pa vseh, ki so<br />
bili krščeni. Obenem pa je treba vedeti,<br />
da armenska nedeljska maša traja tudi<br />
poltretjo uro dolgo. Torej slab obisk<br />
ni več tako nerazumljiv. To se dogaja<br />
tudi pri nas: v koprski stolnici za velikonočne<br />
praznike na dvourne obrede<br />
pride opazno manj ljudi kot k maši na<br />
običajne nedelje.<br />
Helenistični tempelj Garni s 24 jonskimi<br />
stebri je izjemno ohranjen. Gre za mitrej,<br />
kjer so častili boga Mitro. Tempelj na razgledni<br />
točki nad rečnim kanjonom, ki je prava<br />
paša za oči, so zgradili pred približno<br />
1900 leti. Armenci mu dosledno govorijo<br />
poganski tempelj.<br />
Duhovnik s svojo druž<strong>in</strong>o<br />
na romanju v Noravanku.<br />
Višji duhovniki po koncu nedeljske<br />
popoldanske molitve v armenskem<br />
Vatikanu, Ečmiadz<strong>in</strong>u.<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
24<br />
PISMO IZ ARMENIJE (4)<br />
Morda najlepša<br />
armenska cerkev v<br />
Noravanku, na jugu<br />
države. Dvonadstropna<br />
kamnita lepotica<br />
je bila zgrajena<br />
v 13. stoletju.<br />
PRVA KRŠČANSKA NACIJA<br />
Armenci so najstarejši krščanski narod<br />
na svetu, na kar so na moč ponosni.<br />
Njihov vladar je krščanstvo sprejel<br />
za državno vero leta 301, slabo stoletje<br />
pred Rimom (391). Krščanstvo pa sta<br />
tjakaj ponesla kar dva od apostolov <strong>in</strong> v<br />
Armeniji storila bridko smrt tri desetletja<br />
po Kristusovi. Zato so<br />
Armenci potomci prvih<br />
kristjanov. Njihova Armenska<br />
apostolska cerkev<br />
je samostojna, tako kot<br />
sta samostojni Katoliška<br />
<strong>in</strong> Pravoslavna cerkev.<br />
Na čelu imajo izvoljenega<br />
voditelja, ki ga imenujejo<br />
katolikos vseh Armencev.<br />
Visoki kler je kar številen:<br />
poleg katolikosa imajo še<br />
dva patriarha, 23 nadškofov<br />
<strong>in</strong> 26 škofov.<br />
Armenci so bili v zgodov<strong>in</strong>i<br />
vedno v stiku ali<br />
celo povsem obdani z<br />
nekrščanskimi narodi.<br />
Zato je krščanstvo postalo<br />
neločljivi del narodne<br />
identitete. Obenem je<br />
prav cerkev po izgubi državnosti<br />
v srednjem veku<br />
vedno ohranjala narodno<br />
<strong>in</strong> kulturno izročilo. Podobno<br />
kot pri Slovencih v<br />
zgodov<strong>in</strong>i je bila narodna<br />
zavest Armencev tesno <strong>in</strong><br />
ključno povezana s krščanstvom. Cerkev<br />
ima izjemno moč tudi v okviru države.<br />
Nedavno se je uspešno postavila<br />
proti podpisu carigrajske konvencije, ki<br />
jo v Sloveniji napačno imenujemo <strong>in</strong>stanbulska<br />
zaradi podpiranja ideologije<br />
spolov. Na prvi pogled se Armenska apostolska<br />
cerkev zdi podobna Pravoslavni<br />
cerkvi: dolge maše, ločenost od Rima,<br />
ohranjanje tradicionalne arhitekture,<br />
duhovniška oblačila <strong>in</strong> množično prižiganje<br />
tankih sveč v cerkvah dajejo tak<br />
vtis. A v nauku <strong>in</strong> pogledih je njihova<br />
cerkev v resnici precej bolj podobna Katoliški<br />
kot Pravoslavni cerkvi.<br />
ODPRTI<br />
Pogovor z duhovnikom, ki sem ga ustavil<br />
po končanem prvem obhajilu, je bil<br />
prisrčen. Pri odgovarjanju na moja telebanska<br />
vprašanja je pozitivno omenjal<br />
tudi rimskega papeža. To me je malce<br />
presenetilo, saj so pravoslavni duhovniki<br />
precej zadržani, ko gre za katoličane,<br />
<strong>in</strong> ne kažejo prav nobene ekumenske<br />
vneme. Pri obiskih armenskih cerkva<br />
tega občutka nisem nikoli dobil. Pogledi<br />
na turista so bili radovedni, nikoli<br />
pa ne neprijazni. Nedeljska maša je bila<br />
zanimiva. V eni od večjih erevanskih<br />
cerkva je bilo istočasno le kakih 30 ljudi.<br />
Trije duhovniki so popevaje molili,<br />
tu <strong>in</strong> tam so ljudje kaj odgovorili. V veliki<br />
več<strong>in</strong>i pa je ljudstvo samo molčalo<br />
<strong>in</strong> se križalo. Ljudje so prihajali za nekaj<br />
m<strong>in</strong>ut, potem v stranski kapeli prižgali<br />
ducat sveč <strong>in</strong> odšli domov. Postalo mi je<br />
jasno, zakaj mi duhovnik na vprašanje,<br />
koliko nedeljnikov imajo, ni konkretno<br />
odgovoril. Naša merila so namreč drugačna<br />
<strong>in</strong> ni prav, da vernost Armencev<br />
presojamo skozi udeležbo pri maši. <br />
Timpanon nad vhodom cerkve v Noravanku<br />
predstavlja sveto Trojico. Bog Oče ima na<br />
pladnju glavo Janeza Krstnika, z levico pa<br />
ponazarja znak svetega trojstva: dotikajoča<br />
se palec <strong>in</strong> prstanec <strong>in</strong> trije razkrečeni prsti.<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
Cena:<br />
18,00 €<br />
KUPI PREK SPLETA<br />
Ivan Sivec<br />
PIKA PRI HEIDI<br />
Podaj se na zanimivo pustolovšč<strong>in</strong>o po Švici.<br />
• Kdo je prvi izdelal čokolado?<br />
• Kje izdelajo največ čokolade?<br />
• So švicarske ure res najbolj točne?<br />
• Kako je nastala pripoved o deklici Heidi?<br />
• Koliko mleka potrebujemo za izdelavo 1 kg sira?<br />
Vse to <strong>in</strong> še več drugih zanimivosti o Švici boste izvedeli<br />
v 3. knjigi zbirke “Pika pri …”, v katerih deklica Pika z vami<br />
deli pripetljaje s potepov po različnih državah.<br />
Le kaj vse je tokrat doživela?<br />
DRUGE<br />
KNJIGE<br />
IZ<br />
ZBIRKE<br />
PIKA PRI<br />
…<br />
VEČ KNJIG IZ ZBIRKE<br />
T: 064 135 136 E: <strong>in</strong>fo@iskreni.net<br />
https://www.iskreni.net/trgov<strong>in</strong>a/product/pika-pri-heidi/
26<br />
ZGOD(B)OVINA<br />
RENATO<br />
PODBERSIČ ML.<br />
Kako je potekala<br />
REVOLUCIJA na Primorskem<br />
Umor Iva Brica, ki je posvaril Filipa Terčelja pred italijansko aretacijo,<br />
da se je s pobegom čez mejo rešil, razkriva partizansko taktiko na Primorskem.<br />
Razmere so bile namreč zaradi dolgoletnega trpljenja pod fašizmom drugačne.<br />
Tokrat se spom<strong>in</strong>jamo življenja <strong>in</strong> dela Iva<br />
Brica, kmeta, narodnjaka <strong>in</strong> kulturnega<br />
delavca iz Dornberka na Goriškem, ki<br />
je postal v začetku junija 1943 ena prvih<br />
žrtev komunistične revolucije na Primorskem. Ivo<br />
Bric je med prvo svetovno vojno kot avstro-ogrski<br />
vojak pisal zanimive dnevniške zapiske. V vojno je<br />
poleti 1915 odšel s 97. tržaškim pehotnim polkom<br />
<strong>in</strong> se je udeležil krvavih bojev proti Rusom v Galiciji.<br />
Kasneje je skrbel za urjenje rekrutov, jeseni<br />
1917 se je znašel na italijanski fronti, spomladi<br />
1918 pa v okupiranem delu Ukraj<strong>in</strong>e. Po prvi svetovni<br />
vojni <strong>in</strong> italijanski zasedbi Primorske si je<br />
Ivo Bric ustvaril številno druž<strong>in</strong>o. Preživljal se je<br />
s kmetovanjem v domačem kraju, odlikoval pa se<br />
je tudi pri narodno-kulturnem delu. Po fašistični<br />
uk<strong>in</strong>itvi slovenskih društev leta 1927 je Ivo rešil<br />
društveno imetje v Dornberku.<br />
Zavedal se je pomena branja v domačem jeziku,<br />
doma je imel bogato knjižnico s 500 slovenskimi<br />
knjigami, ki jih je rad posojal. Niti fašistični<br />
pritiski, opom<strong>in</strong>i <strong>in</strong> konf<strong>in</strong>acija v južni Italiji ga<br />
niso ustavili. Čeprav brez visoke formalne izobrazbe<br />
je pri svojem delu izkazoval široko znanje<br />
<strong>in</strong> odprtost do kulturnega ustvarjanja. Vrsto let je<br />
sodeloval s pravnikom dr. Jankom Kraljem (1898–<br />
1944), voditeljem goriških krščanskih socialcev, s<br />
katerim sta tudi osebno prijateljevala. Po napadu<br />
na Jugoslavijo je Kraljev ožji krog, predvsem zaradi<br />
ključne vloge pri zagotavljanju obrambe obtožencev<br />
II. tržaškega procesa jeseni 1941, znova<br />
začel pridobivati na <strong>politične</strong>m ugledu. Politično<br />
majhna, a idejno izjemno aktivna Kraljeva skup<strong>in</strong>a<br />
je imela predvsem v goriški mestni duhovšč<strong>in</strong>i<br />
<strong>in</strong> pri nadškofu Karlu Margottiju močno podporo.<br />
ZAOSTROVANJE RAZMER<br />
Ivo Bric je opravljal tajniške posle pri pokraj<strong>in</strong>skem<br />
odboru SLS za Primorsko <strong>in</strong> opozarjal pred<br />
zmotami komunizma. Odklanjal je OF, za katero<br />
je trdil, da jo vodijo komunisti. Preobrat <strong>in</strong><br />
zaostritev razmer na Primorskem oz. zaostritev<br />
revolucije je povzročil prihod dr. Aleša Beblerja<br />
(1907–1981), ki je na Primorsko dospel na začetku<br />
novembra 1942 po nalogu CK KPS <strong>in</strong> IO OF.<br />
Vsi tisti, ki se niso str<strong>in</strong>jali s partizanskim gibanjem<br />
pod vodstvom komunistov, so bili tudi na<br />
Primorskem razglašeni za »narodne izdajalce«.<br />
Med njimi se je prva na listi znašla prav Kraljeva<br />
skup<strong>in</strong>a, ki je ljudi opozarjala na usodne posle-<br />
Druž<strong>in</strong>ski arhiv Boženke Grželj.<br />
Mladi Ivo Bric med prvo svetovno vojno.<br />
dice komunizma. To opozarjanje pa je komunistična partija kmalu<br />
razglasila za ustanavljanje »bele garde«.<br />
Širjenje letakov proti komunizmu <strong>in</strong> prepričevanje partizanov,<br />
naj se vrnejo domov, je popolnoma v skladu s smernicami Kraljeve<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
ZGOD(B)OVINA<br />
27<br />
Fašistično nasilje je prešlo<br />
meje znosnosti. Ogorčenje<br />
zatiranega <strong>in</strong> v obraz<br />
tepenega ljudstva je prekipelo<br />
do viška. Manjkalo je le iskre<br />
v goro d<strong>in</strong>amita.<br />
skup<strong>in</strong>e, ki je dobro razumela, da se za<br />
OF skriva revolucija <strong>in</strong> da uporniške<br />
akcije sprožajo perverzni cikel represalij<br />
fašističnih oblasti nad civilnim<br />
prebivalstvom ter posledično vzbujajo<br />
vse večji odpor, kar napeljuje vodo na<br />
ml<strong>in</strong> komunistične revolucije. Kraljeva<br />
skup<strong>in</strong>a se je zelo dobro zavedala<br />
tega, kar je čez trideset let opisal msgr.<br />
Rudolf Kl<strong>in</strong>ec v svoji knjigi Primorska<br />
duhovšč<strong>in</strong>a pod fašizmom, ko je trdil:<br />
»Osvobodilna borba bi vzplamtela na<br />
Primorskem tudi brez komunistov.<br />
Fašistično nasilje je prešlo meje znosnosti.<br />
Ogorčenje zatiranega <strong>in</strong> v obraz<br />
tepenega ljudstva je prekipelo do<br />
viška. Manjkala je le iskra v gori d<strong>in</strong>amita.«<br />
Če je torej komunistična partija<br />
s svojimi akcijami skušala zanetiti<br />
omenjeno iskrico, je Kraljeva politična<br />
l<strong>in</strong>ija skušala prepričati fašistične oblasti,<br />
naj se več ne znašajo nad civilnim<br />
prebivalstvom, ker na ta nač<strong>in</strong> le<br />
silijo ljudi v naročje komunistov.<br />
Ivo Bric je bil v tem času aktiven na<br />
terenu. Partizani so ga skušali pridobiti<br />
na svojo stran, a on je ponudbo zavrnil.<br />
Ko so se spomladi leta 1942 začele<br />
organizirati večje partizanske akcije,<br />
je Bric že zavrnil opcijo oboroženega<br />
odpora, nikakor pa ni bil še identificiran<br />
kot belogardist. Zanimivo je, da<br />
je, ko je Edvard Kardelj sredi decembra<br />
1942 poročal Titu, med drugim tudi o<br />
vojaško-<strong>politične</strong>m stanju na Primorskem,<br />
obrazložil, da tam ni »bele garde«,<br />
hkrati pa je izražal prepričanje, da<br />
je tudi ne bo, ker naj Italijani tega ne bi<br />
dovolili »slovenski reakciji«. Obenem<br />
mu je prav s primerom Primorske ponazoril<br />
razkorak v Sloveniji med možnostmi<br />
organizacijske krepitve KPS<br />
<strong>in</strong> dejanskim stanjem zaradi partijskega<br />
sektaštva. Kardelj je ugotavljal,<br />
da je organizacija OF na Primorskem v<br />
njihovih rokah, ker »se skoraj vsi imajo<br />
za komuniste«. Po drugi strani pa je PK<br />
KPS sprejel v partijo le 58 članov. Takrat<br />
je OF na Primorskem štela že več<br />
kot osemdeset odborov, zato je Kardelj<br />
predlagal ustanovitev partijske<br />
celice v vsakem izmed<br />
teh odborov OF. Kardelj je še<br />
naročal Beblerju, da je potrebno nujno<br />
nekaj ukreniti s Kraljem <strong>in</strong> njegovimi<br />
ožjimi sodelavci ter začeti močno propagando<br />
proti »beli gardi«.<br />
OBVEŠČEVALNE SLUŽBE<br />
Iva Brica so pripadniki partizanske<br />
obveščevalne službe dolgo spremljali,<br />
ko pa je revolucija tudi na Primorskem<br />
prešla v drugo fazo, so se odločili za<br />
njegov umor. Izvršila sta ga dva mladoletna<br />
domač<strong>in</strong>a, pri belem dnevu, medtem<br />
ko je s s<strong>in</strong>ovoma kosil na travniku.<br />
To kruto dejanje je izzvenelo kot opom<strong>in</strong><br />
vsem, ki bi se odločili nasprotovati<br />
partizanskemu gibanju. Pričevanje v<br />
spom<strong>in</strong> na umorjenega očeta je sredi<br />
septembra 2007 podal Ivov s<strong>in</strong> Bogdan<br />
Bric (1932–2011), ki je pozneje postal<br />
duhovnik. G. Bogdan je nazadnje služboval<br />
v Oseku na Goriškem. Tistega<br />
usodnega junijskega dne leta 1943 je<br />
skupaj z očetom <strong>in</strong> bratom Brankom<br />
kosil na travniku pod Gradiščem,<br />
enajstletni Bogdan je bil priča krutemu<br />
umoru očeta, med drugim je povedal:<br />
»Dne 1. junija 1943 smo domači zvečer<br />
opazili, da je naša hiša 'zastražena' s<br />
strani terencev. Noč je bila jasna <strong>in</strong> videli<br />
smo tudi dve postavi s puškama.<br />
Drugo jutro, moralo je biti okrog 6. ure,<br />
smo šli z očetom kosit na travnik Berišče<br />
pod Gradiščem, slabe pol ure od<br />
naše hiše. Jaz <strong>in</strong> starejši brat Branko.«<br />
Goriška Mohorjeva je izdala dnevnik Iva Brica<br />
iz prve svetovne vojne.<br />
ZLOČIN<br />
»Iz bližnjega gozda sta prišla mladoletna<br />
domač<strong>in</strong>a, brez kap. Poznal<br />
sem ju, eden je bil iz Tabra,<br />
drugi iz Gradišča nad Prvač<strong>in</strong>o.<br />
S puškama v rokah sta zahtevala,<br />
naj gre oče z njima na pogovor s<br />
komandirjem. Oče Ivan je dejal,<br />
da se od tam ne premakne. Tedaj<br />
ga je eden od partizanov iz<br />
bliž<strong>in</strong>e vpričo naju hladnokrvno<br />
ustrelil v glavo. Z bratom sva bila<br />
zaprepadena, grozno žalostna <strong>in</strong><br />
prestrašena. Odhitela sva domov<br />
povedat, kaj se je zgodilo. Mama<br />
je ravno dojila najmlajšo sestro<br />
Boženko, ki je bila stara dva meseca.<br />
Naši vaščani so bili tako<br />
prestrašeni, da si ni nihče upal<br />
pomagati pri prevozu pokojnega.<br />
Naša starejša sestra Nada, ki<br />
je takrat imela 19 let, ga je sama z<br />
vozom pripeljala domov. Ko je peljala<br />
mrtvega očeta proti domu, je<br />
bila naša vas kot izumrla, nikjer<br />
žive duše, vsi so se zaprli v svoje<br />
hiše <strong>in</strong> zagrnili okna. Očeta smo<br />
pokopali naslednji dan, pogreba<br />
se je udeležilo precej ljudi.«<br />
Ob koncu velja poudariti, da so<br />
povojni oblastniki Ivotovi vdovi<br />
Mariji ponujali pokojn<strong>in</strong>o, če bi<br />
podpisala izjavo, da so njenega<br />
moža umorili četniki. Slednjih<br />
seveda tam tedaj ni bilo. Vsekakor<br />
je Ivo Bric iz Dornberka ena<br />
prvih žrtev revolucije na Primorskem<br />
med drugo svetovno vojno,<br />
njegov umor pa nekakšen uvod v<br />
začetek revolucionarnega nasilja<br />
na zahodu narodnega ozemlja. <br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
28<br />
INTERVJU - ISKRENI.NET<br />
ANDI MAMIĆ, VZGOJITELJ<br />
Otroci imajo včasih<br />
tudi preveč ljubezni staršev,<br />
KAR NI VEDNO ZDRAVO<br />
Pojem »permisivna vzgoja« je problem, saj je veliko staršev, ki prisega na to, da permisija ni dobra za otroka,<br />
permisivnih. – Še več kot mame smo pri vzgojnih nalogah izgubili očetje, ker smo ostali brez vzvodov,<br />
saj če posredujemo ob neprimernih vedenjih, je to po navadi sporno. – Če smo na otroka jezni, ko naredi<br />
nekaj narobe, je prav, da se ta jeza pokaže, tudi s povzdignjenim glasom, seveda pa ne na prezirajoč<br />
ali poniževalen nač<strong>in</strong>, to je naša odgovornost.<br />
MOJCA BELCL MAGDIČ<br />
JAKA KRENKER/DOMOVINA<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
INTERVJU - ISKRENI.NET<br />
29<br />
Ko govorimo o otrocih s čustvenimi<br />
<strong>in</strong> vedenjskimi težavami, imamo<br />
pogosto v mislih, da gre zgolj<br />
za manjšo skup<strong>in</strong>o otrok. Kaj vi, ki<br />
hodite po terenu, opažate?<br />
Čustvenih <strong>in</strong> vedenjskih težav je precej<br />
<strong>in</strong> tudi v preteklosti je bilo tako. Pojavnost<br />
hujših motenj pa zdaj narašča.<br />
Vsaka generacija je občutljiva na vzgojo<br />
naslednje generacije <strong>in</strong> to je stereotip,<br />
ki se ponavlja skozi zgodov<strong>in</strong>o. Sedaj<br />
pa gre za drugačna dejstva. Potrebne bi<br />
bile dobre raziskave, da se to potrdi, saj<br />
ne gre za ponavljajoči se vzorec, ampak<br />
je stanje sedaj nedvomno slabše. Sam<br />
pravim, da nam »gori streha«. Družbeno<br />
pa se tega ne zavedamo, saj posvečamo<br />
pozornost predvsem drugim področjem,<br />
kot so gospodarstvo, ekonomija,<br />
politika… Mislim, da se vzgojnim problemom<br />
posveča premalo pozornosti.<br />
Dobra stran zadnjih tragičnih dogodkov<br />
je, da se je pričelo javno več pogovarjati<br />
o tem, potrebno pa bi bilo dobro<br />
razmisliti, kako naj mediji to <strong>in</strong>formacijo<br />
posredujejo javnosti. Javnost so namreč<br />
tudi otroci, ki to gledajo. V smislu<br />
tragedije v Beogradu je namreč vprašanje,<br />
kako te medijske odzive doživlja<br />
storilec <strong>in</strong> drugi potencialni storilci, ki<br />
so verjetno tudi pri nas.<br />
Kakšno pa je vedenje teh otrok?<br />
Različno. Je pa trend sedaj drugačen –<br />
prisotna je izrazita neodzivnost na zahteve,<br />
otroci odklanjajo <strong>in</strong> zavračajo obveznosti,<br />
zavračajo zahteve staršev, šol<br />
<strong>in</strong> drugih nadrejenih. Neobčutljivi so<br />
na razne stimulacije. Otroka je zelo težko<br />
motivirati, ker je v tem materialnem<br />
svetu, v katerem živi, prehitro preplavljen<br />
z različnimi dobr<strong>in</strong>ami, zato smo<br />
pred izzivom, kako otroka nagraditi, ko<br />
pa že ima »vse«. To so trendi, s katerimi<br />
se spopadamo. Pojem »permisivna<br />
vzgoja« je problem, saj je veliko staršev,<br />
ki prisega na to, da permisija ni dobra<br />
za otroka, permisivnih. Otroku vseeno<br />
popuščajo s pretiranim razumevanjem<br />
vsakega dejanja. Permisivna vzgoja –<br />
sam ta izraz vedno manj uporabljam –<br />
ampak bolj »vserazumevajoča vzgoja«<br />
je problem, ker se za vsako stvar otroku<br />
poskuša na lep, miren nač<strong>in</strong>, s pogovorom<br />
razložiti, česa ni naredil prav, ne<br />
učimo pa ga sprejemanja odgovornosti<br />
za dejanja.<br />
V strokovnih krogih se pogosto sliši,<br />
da ukrepanje, v smislu represije, ni<br />
dobro, da škodi razvoju otroka itd. <strong>in</strong><br />
s to teorijo tudi ni težav, dokler zadeve<br />
funkcionirajo. Naj bo pogovor temeljna<br />
metoda vzgoje. Mi pa se ukvarjamo<br />
z otroki, ki imajo hujše vedenjske težave.<br />
Kjer pogovor že zdavnaj ne zaleže<br />
več. Pogovor takemu otroku pogosto<br />
celo škodi, saj se s tem uči manipulirati<br />
z odraslimi. V raznih svetovalnih<br />
situacijah se nauči, kako zadovoljiti<br />
svetovalca, pedagoga, starša, zna se<br />
npr. izredno lepo opravičiti, vprašanje<br />
pa je, koliko je to opravičilo iskreno.<br />
Zna opravičevati vsa svoja dejanja, zna<br />
izraziti svojo stisko. Tudi 7, 8 let stari<br />
otroci lahko znajo zaigrati vlogo žrtve,<br />
celo sam izraz »stiska« se naučijo uporabljati.<br />
Ogromno je napisanega; v bistvu<br />
imamo preveč virov <strong>in</strong> materiala,<br />
do katerih imamo starši dostop <strong>in</strong> pogosto<br />
nas to tudi zmede. Izgubimo to,<br />
kar nam je dano: zdravo pamet. Imamo<br />
enostavno preveč <strong>in</strong>formacij glede<br />
vzgojnega postopanja <strong>in</strong> več<strong>in</strong>a <strong>in</strong>formacij<br />
gre v to smer, da je potrebno<br />
izredno paziti, da pri vzgoji ne naredimo<br />
česa narobe – izgubi se naravna<br />
sproščenost, ki bi jo morali imeti kot<br />
starši. Še več kot mame smo pri vzgonih<br />
nalogah izgubili očetje, ker smo<br />
ostali brez vzvodov. Ko posredujemo<br />
ob neprimernih vedenjih – če izhajam<br />
iz vloge očeta, ki ima nalogo učenja<br />
odgovornosti – je to po navadi sporno.<br />
In je mama tista, ki potem bolj s<br />
pogovorom, z bolj ljubečim pristopom<br />
to rešuje, s čimer seveda ni nič narobe<br />
– ljubezen otrok potrebuje – potrebuje<br />
pa tudi zgled odgovornosti <strong>in</strong> učenje<br />
te odgovornosti. Tu je večji problem:<br />
ti otroci imajo dovolj ljubezni, v nekaterih<br />
primerih celo preveč ljubezni, ki<br />
niti ni več zdrava, saj gre za neke vrste<br />
»zaljubljenost« staršev v otroka. V naravnem<br />
smislu izgleda takole: mama<br />
naj bi privzgojila ljubezen, čutnost <strong>in</strong><br />
lepoto; oče pa odgovornost. Ne moči,<br />
niti vpliva, ampak predvsem odgovornost.<br />
Trenutno smo očetje tisti, ki ne<br />
izpolnjujemo svojih nalog.<br />
Generacija staršev, ki so bili<br />
vzgojeni v permisivno vzgojo,<br />
so permisivni. Spet, represija ni<br />
dobra. Kje je potem prava pot, kaj<br />
najbolj uč<strong>in</strong>kuje za dobro vzgojo,<br />
zdravo vzgojo?<br />
Sam se vedno vprašam – kaj deluje?<br />
Pogoj za reduciranje odklonilnega<br />
vedenja je abst<strong>in</strong>enca od določenega<br />
vedenja. Hujše motnje vedenja je treba<br />
ustaviti. Pogovor v teh težjih primerih<br />
že zdavnaj ne zaleže. Potreben<br />
je sistem ukrepanja z nekim jezikom,<br />
ki ga bo otrok razumel: Da se to ne<br />
splača, to mu je treba predstaviti. Ne<br />
govorimo o kazni, tega izraza se ne<br />
uporablja več. Gre pa za to, da ima otrok<br />
določene pravice, ki mu jih odrasli<br />
moramo zagotavljati: izobraževanje,<br />
varnost, hrana ... Vse izven tega okvira<br />
so ugodnosti. Če svoje obveznosti<br />
otrok naredi, sledijo ugodnosti. Trenutno<br />
je najbolj izstopajoča <strong>in</strong> zanimiva<br />
ugodnost telefon ali drug ekran,<br />
ugodnost pa je tudi prosti čas ali igra.<br />
Tukaj lahko nastopi težava, saj po<br />
navadi otroci prehitro dobijo te ekrane,<br />
starši hitijo s temi nagradami, ki<br />
so v otroških letih neprimerne. In ne<br />
vemo niti, kakšne so lahko posledice,<br />
saj sploh niso dobro raziskane, zaradi<br />
hitro razvijajoče se tehnologije.<br />
Govorimo o poplavi igrač <strong>in</strong><br />
ugodja nasploh, že od zibelke navzgor,<br />
kar je problem. Otroka se ne<br />
uči potrpežljivosti, ne sme biti lačen,<br />
ne sme niti čakati, če že čaka,<br />
smo takoj pri njem <strong>in</strong> ga poskušamo<br />
zadovoljiti; v bistvu ga oropamo določenega<br />
hormonskega nihanja, ki<br />
postaja vedno bolj plitvo <strong>in</strong> pravega<br />
ugodja ne občuti več. S tem mu<br />
delamo veliko krivico, ker ga materialno<br />
prehitro zasujemo, hkrati pa<br />
mu ne damo ničesar. Dal vam bo en<br />
primer: vemo, da na rojstnih dnevih<br />
določeni otroci daril niti ne odprejo.<br />
Ne pričakujejo več <strong>in</strong> v tem ne uživajo.<br />
Oropali smo jih za eno od zelo<br />
lepih stvari – užitka ob prejemu darila.<br />
To je krivica, ki mu jo delamo<br />
starši ali starejši.<br />
Kaj pa se dogaja v druž<strong>in</strong>i, ko ima<br />
otrok vedenjske <strong>in</strong> čustvene težave?<br />
Kaj starši delajo narobe, da se<br />
to zgodi?<br />
Zelo različno. Lahko je popuščanje,<br />
lahko je pretirano zaščitništvo. Ni niti<br />
nujno, da je skupaj s permisivno vzgojo<br />
prisotna tudi protektivna vzgoja. Otrok<br />
ima lahko doma omejitve oz. meje,<br />
npr. v šoli pa ni nikoli kriv. Dogaja se, da<br />
razvijamo potencialne narcise, ki niso<br />
pripravljeni nikoli sprejeti odgovornosti<br />
za svoja ravnanja, vedno so <strong>in</strong> bodo<br />
krivi drugi. To je sploh pogost pojav v<br />
naši družbi, ne samo pri mlajših, ampak<br />
tudi pri starejših, sploh v politiki. To je<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
30<br />
INTERVJU - ISKRENI.NET<br />
Andi Mamić (45) je vzgojitelj, športni<br />
pedagog, nogometni trener <strong>in</strong> športnik, ki<br />
je premagal enega najzahtevnejših gorskih<br />
ultramaratonov na svetu Swiss Peaks 360.<br />
V začetku meseca je bil drugouvrščeni na<br />
170-kilometrskem gorskem teku Ultra<br />
Trail Vipavska dol<strong>in</strong>a. V Strokovnem centru<br />
Plan<strong>in</strong>a, ki se ukvarja z otroki <strong>in</strong> mladostniki<br />
s čustvenimi <strong>in</strong> vedenjskimi težavami, je<br />
Mamić vodja službe »Mobilna pomoč pri<br />
vzgoji«. S soprogo <strong>in</strong> hčerama živi v Skriljah<br />
na Vipavskem.<br />
vzorec, ki se prenaša. In se je za vprašati,<br />
kje smo se to naučili. Ta zaščitniška<br />
vzgoja nedvomno dela škodo. Vemo,<br />
da tudi avtokratska vzgoja ni v redu,<br />
so pa sedaj primeri, ko govorimo o vedenjskih<br />
težavah zaradi avtokratske<br />
vzgoje, redki. Nasploh se v druž<strong>in</strong>ah<br />
pogosto daje preveč pozornosti otroku.<br />
Prav tako se daje otroku prevelik vpliv<br />
pri odločanju, težišče odločanja v druž<strong>in</strong>i<br />
se velikokrat premakne preveč k<br />
otroku – on je glavni odločevalec. Zato<br />
pravim, da ima permisija več področij.<br />
Mislim, da je premalo zdravorazumske<br />
vzgoje pri starših: torej, kako privzgojiti<br />
otroku sistem vrednotenja – kaj je prav<br />
<strong>in</strong> kaj je narobe – da bi on sam čim prej<br />
to razumel.<br />
Recimo, govorico telesa mlajši otrok<br />
pogosto bolje razume kot besedno. Če<br />
govorimo o teorijah, da se na otroka ne<br />
smeš jeziti, da ne smeš povzdigniti glasu<br />
itd., potem po neki logiki vzgajamo<br />
brezčutnega otroka, saj mu ne kažemo<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023<br />
čustev. V naši naravi je, da se čustva kažejo.<br />
Če smo žalostni ali veseli, bomo to<br />
pokazali na primeren nač<strong>in</strong>. Tudi jezo.<br />
In če otrok nekaj naredi narobe, je prav,<br />
da se ta jeza pokaže. Tudi pri nas, v strokovnih<br />
centrih, jezo pokažemo <strong>in</strong> tudi<br />
povzdignemo glas, seveda na spoštljiv<br />
nač<strong>in</strong>, ne preziramo <strong>in</strong> ne ponižujemo,<br />
to je naša odgovornost. Ukrepamo na<br />
različne nač<strong>in</strong>e. Seveda ostaja tudi pogovor<br />
kot metoda, ampak pri težje vzgojljivih<br />
to več<strong>in</strong>oma ne reši problema. Vem,<br />
ker delam z njimi <strong>in</strong> v 15 letih mi še nihče<br />
ni pokazal, kako z neko pogovorno obliko<br />
narediti »tisto ključno«, torej ustaviti<br />
nesprejemljivo vedenje – govorim o<br />
hudih oblikah: agresija, odklanjanje (oz.<br />
absentizem) šole, izrazita neodzivnost,<br />
ko otrok ne pokaže niti malo sodelovanja<br />
pri obravnavah, ko mu dejansko nihče<br />
»nič ne more«. Obstajajo seveda tudi<br />
apatični otroci, otroci z duševnimi težavami<br />
v komb<strong>in</strong>aciji z vedenjskimi težavami.<br />
Tudi ta delež otrok raste. Podatki<br />
iz centrov za duševno zdravje pričajo o<br />
tem, da je ogromno diagnoz <strong>in</strong> dolgotrajno<br />
bolnih otrok <strong>in</strong> če vse to drži, če smo<br />
kot populacija res tako ranjeni, potem se<br />
je za vprašati, kakšna je naša prihodnost.<br />
Sam ne verjamem v vsako diagnozo, niti<br />
v vsako odločbo za usmerjanje, ker vidim,<br />
da pogosto staršem to odgovarja.<br />
Tipičen primer sta avtizem <strong>in</strong> ADHD, saj<br />
je lahko staršu zelo prikladen izgovor za<br />
opravičevanje dejanj njegovega otroka.<br />
Tudi prilagoditve, ki se mu dodelijo, so v<br />
nekaterih primerih absurdne.<br />
Kot recimo?<br />
Da je otrok – govorim iz prakse, saj sem<br />
to videl v napisanem programu – imel<br />
možnost odstraniti se od pouka, ko je<br />
bil »v stiski« <strong>in</strong> je lahko odšel v šolski<br />
WC s predvajalnikom glasbe <strong>in</strong> slušalkami,<br />
da se umiri. To je skrajen primer,<br />
vendar je resničen primer.<br />
Nek otrok, ki ima vedenjsko-čustvene<br />
težave: ko je v vaši obravnavi,<br />
ali na katerih področjih<br />
vidite izboljšanje? Kako se potem<br />
kaže njegovo obnašanje, vedenje?<br />
Kot prvo nas zanima upad teh težav,<br />
motenj. Ob beleženju frekvence <strong>in</strong> <strong>in</strong>tenzivnosti<br />
spremljamo <strong>in</strong> beležimo ter<br />
evalviramo napredke na tem <strong>in</strong> drugih<br />
osebnostnih področjih. Mi, kot strokovni<br />
center (prej zavod), imamo sistem,<br />
ki temelji na izrazito jasno postavljeni<br />
strukturi: S popolno zapolnitvijo<br />
časa, ki ga ima otrok, od obveznosti do<br />
prostega časa. Prosti čas je usmerjen.
INTERVJU - ISKRENI.NET<br />
31<br />
Otrok ima možnost odločanja <strong>in</strong> izbire,<br />
nima pa možnosti, da ne bi delal ničesar<br />
– tako da je konstantno zaposlen.<br />
Ob konstantni zaposlitvi mu zmanjkuje<br />
časa, da bi razmišljal o neproduktivnih<br />
ali celo destruktivnih stvareh <strong>in</strong> že tukaj<br />
naredimo veliko. Problem so vikendi<br />
ali počitnice, saj če se doma ponavlja<br />
nek negativen vzorec, te napredke upočasnjuje<br />
ali preprečuje. Generalno pa<br />
vidimo, da naš sistem deluje. Pri nas so<br />
npr. telefoni v sefu <strong>in</strong> zaklenjeni. Možnost<br />
uporabe telefona, to zajema tudi<br />
klice domov, brez uporabe socialnih<br />
omrežij, je samo od 20.00 do 20.30, ob<br />
pogoju, da otrok pred tem izpolni vse<br />
svoje obveznosti. Pazite, govorimo o<br />
najtežje obvladljivih otrocih, se pravi o<br />
teh, ki jih prej ni nihče obvladal v njihovih<br />
okoljih. Torej, ob 20.00, če je opravil<br />
vse šolske obveznosti, gibalne dejavnosti<br />
<strong>in</strong> zadolžitve v skup<strong>in</strong>i, ki jih ima<br />
vsak dan, ob ustreznem <strong>in</strong> primernem<br />
vedenju, dobi možnost omejene uporabe<br />
telefona.<br />
Ali pogrešajo telefone?<br />
Ja, veliko je tudi odvisnosti od teh<br />
naprav, ki so jih že razvili kot zelo mladi.<br />
Niso pa samo telefoni, tudi risanke<br />
so eno področje, nad katerim nimamo<br />
pregleda oz. nadzora. Vemo, da otroci<br />
gledajo risanke, vemo, da je ponekod<br />
med igro vzporedno prižgana televizija,<br />
otrok ne razvija tega, kar bi moral, saj<br />
mu raziskovalni <strong>in</strong> izkustveni del spet<br />
okrnimo, ker mu pogled <strong>in</strong> pozornost<br />
bežita na ekran. Vemo, da imajo nekateri<br />
prižgane ekrane med hranjenjem,<br />
tako da se te odvisnosti nasploh razvijejo<br />
precej hitro. Ja, [telefone] pogrešajo,<br />
se pa zelo hitro sprijaznijo s tem, da jih<br />
nimajo. In ta sposobnost potrpežljivosti<br />
<strong>in</strong> čakanja je ena vešč<strong>in</strong>a, je ena<br />
pomembna lastnost, ki jo moramo pri<br />
otroku razviti za uspešno funkcioniranje<br />
kasneje. Tako da nič hudega, če<br />
to pogrešajo, <strong>in</strong> nič hudega, če so kdaj<br />
malo napeti zaradi tega. Dokler je to<br />
v sprejemljivih mejah, je to za otroka<br />
kvečjemu dobro.<br />
Pravijo, da bi se morali veliko bolj<br />
posvetiti preventivi. Kako vzgajati<br />
otroke, da jih psihološko ne poškodujemo?<br />
Predvsem bi se morali znebiti strahu<br />
pred tem. Seveda je znanost napredovala<br />
<strong>in</strong> vemo, da se je povzročala psihična<br />
škoda v vzgoji, ampak psihična<br />
škoda je tudi, če se otroku ne zagotovi<br />
dovolj psihičnih frustracij. Ob porastu<br />
duševnih <strong>in</strong> psihičnih težav, kar je sedaj<br />
trend, se je treba vprašati, kako to,<br />
da tega ni bilo prej. Saj vemo, da ni bilo<br />
toliko služb <strong>in</strong> da se ni prepoznalo vseh<br />
teh težav, ampak sedaj imamo tudi odrasli<br />
vedno več težav na teh področjih,<br />
psihiatrične oziroma psihoterapevtske<br />
dejavnosti so v velikem porastu, tako<br />
da očitno nekaj »škripa«. To pravim<br />
čisto logično, objektivno. Tako da sama<br />
psihološka škoda, ki jo otroku delamo,<br />
je večja, če ga izvzamemo iz teh situacij,<br />
kjer bi se mogoče kdaj moral malo<br />
zjokati, malo razjeziti, da seveda ne izsili,<br />
kar je hotel, se pravi, da se ta jeza<br />
pri njem nevtralizira sama. Recimo, pri<br />
fantih je tako tipično, da se kdaj ruvajo,<br />
malo pretepajo. Mogoče sta se dva fanta,<br />
kar je razvojno čisto normalno, ravsala<br />
<strong>in</strong> sta takoj poklicana k svetovalni<br />
delavki. Iz tega se spet naredi situacija,<br />
kot sem že omenil, da otrok spet dobi<br />
eno možnost učenja, kaj mora narediti<br />
po dejanju, da bo potem vse v redu. Otroke<br />
je treba pustiti tudi same. Otrok se<br />
lahko nauči sam igrati, mislim, da je to<br />
kvaliteta starša, da otroka nauči, da se<br />
lahko sam igra, da nismo starši vedno<br />
Otrok naj ima<br />
možnost odločanja<br />
<strong>in</strong> izbire, brez<br />
možnosti, da ne bi<br />
delal ničesar.<br />
V 15 letih mi še nihče ni<br />
pokazal, kako z neko<br />
pogovorno obliko narediti<br />
»tisto ključno«, torej ustaviti<br />
nesprejemljivo vedenje –<br />
govorim o hudih oblikah:<br />
agresija, odklanjanje šole,<br />
izrazita neodzivnost, ko<br />
otrok ne pokaže niti malo<br />
sodelovanja.<br />
animatorji. Npr. pogosto vidimo, da<br />
so na raznih druženjih otroci vajeni,<br />
da je vedno kdo od odraslih zraven.<br />
Govorimo o malčkih, ki se drugače ne<br />
znajo igrati, izjema je ed<strong>in</strong>o, če je namesto<br />
starša prisoten ekran. To itak<br />
ni igra, ampak odrasli si zagotovijo, da<br />
otrok takrat ne moti njihovega časa. Se<br />
pravi, treba jih je kdaj pustiti, da nekatera<br />
področja sami razvijejo, da čim<br />
prej razvijejo samostojnost, da čimprej<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
32<br />
INTERVJU - ISKRENI.NET<br />
Problem je<br />
»vserazumevajoča vzgoja«,<br />
ker se za vsako stvar otroku<br />
poskuša na lep, miren nač<strong>in</strong>,<br />
s pogovorom razložiti, česa ni<br />
naredil prav. Ne učimo pa ga<br />
sprejemanja odgovornosti<br />
za dejanja.<br />
začnejo sami skrbeti zase. Ne govorim<br />
o obveznostih v najstniških letih, ampak<br />
to razvijamo že prej, pri treh, štirih<br />
letih. Če otrok potoži, da je žejen, je<br />
prav, da ga naučimo, da si sam vzame<br />
vodo, ker je za to popolnoma sposoben,<br />
ne da mu jo mi nalivamo še do 7., 8. leta<br />
ali celo kasneje. Tako da z eno zdravorazumsko<br />
presojo, z manj obremenjevanja<br />
s teoretičnimi osnovami, ki jih<br />
prebiramo na <strong>in</strong>ternetu, <strong>in</strong> bolj s tem<br />
naravnim občutkom, kaj je prav <strong>in</strong> kaj<br />
narobe, usmerjamo otroka pri razvoju.<br />
Prav je, da pripravimo otroka na to,<br />
da bo sposoben prenesti tudi kakšno<br />
krivico v življenju, ker krivice bodo <strong>in</strong><br />
so, da bo sposoben prenesti tudi to, da<br />
bo mogoče kdaj kdo agresiven do njega<br />
<strong>in</strong> da ne bo zaradi psihične škode,<br />
ki je bo deležen, potreboval psihoterapije.<br />
Se pravi, razvijati moramo otroka,<br />
ki bo odporen na negativne vplive,<br />
ki jih je veliko <strong>in</strong> so tudi bolj različni,<br />
kot so bili kadarkoli prej.<br />
<br />
»Težišče odločanja v sodobni<br />
druž<strong>in</strong>i se velikokrat premakne<br />
preveč k otroku – on postane<br />
glavni odločevalec.«<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
Kolumna<br />
TINO<br />
MAMIĆ<br />
NIKOLI se nisva skregala<br />
STOTKA<br />
Tedna, ko je po treh mesecih priprave izšla prva številka Domov<strong>in</strong>e, se ne da pozabiti.<br />
V uredništvu, kjer še svojih miz nismo imeli, je vladalo izjemno vzdušje, stalno pa so<br />
prihajale vesele čestitke ob rojstvu tednika. Ena je bila prav posebna.<br />
33<br />
Po telefonu se je oglasil nekdanji<br />
ustavni sodnik, ugledni <strong>in</strong>telektualec<br />
<strong>in</strong> nekdanji m<strong>in</strong>ister<br />
dr. Lovro Šturm.<br />
To smo vzeli kot veliko čast. Nenazadnje<br />
zaradi njegove izjemne vloge pri podpori<br />
demokratičnim medijem. Brez njega ne<br />
bi mogli zagnati tednika Reporter, ki je<br />
nadomestil uk<strong>in</strong>jeno revijo Mag. To je<br />
bilo pol leta pred njegovo smrtjo.<br />
Šturm nam je v obliki donacije<br />
ponudil pravcato knjižnico, ki je z<br />
direktorjem nisva zmogla (pre)nesti<br />
naenkrat. Začutil je namreč, da poslanstvo<br />
Domov<strong>in</strong>e ni le politično osveščanje<br />
<strong>in</strong> razkrivanje družbe, marveč<br />
tudi podpora svobodnemu gospodarstvu.<br />
Njegove knjige so bile več<strong>in</strong>oma<br />
ekonomske, saj je Šturm s svojo založbo<br />
hotel Slovenijo usmerjati v smeri<br />
svobodnega tržnega gospodarstva.<br />
Proti monopolom, proti korupciji, proti<br />
nepotizmu v državnih podjetjih.<br />
Skorajda natančno dve leti zatem,<br />
19. maja letos, na 85. obletnico njegovega<br />
rojstva, so v Ljubljani na Slovenski<br />
matici pripravili spom<strong>in</strong>sko srečanje<br />
ob izidu še ene pomembne knjige,<br />
ki ji je na svetlo pomagal prav Lovro<br />
Šturm. Gre za peto knjigo v zbirki s<br />
preprostim naslovom »Druž<strong>in</strong>e v 18.<br />
stoletju«. Gre za prepise prvega velikega<br />
<strong>in</strong> resnega popisa prebivalstva<br />
Soproga pokojnega Lovra Šturma<br />
Milica Šturm je rekla, da se<br />
z možem nista nikoli skregala.<br />
Predstavitev knjige Koroške<br />
druž<strong>in</strong>e v 18. stoletju, ki jo je pripravil<br />
Tone Krampač (drugi z desne).<br />
na Slovenskem, ki ga je zaukazala<br />
cesarica Marija Terezija. Nastal je<br />
leta 1754. Čeprav ni ohranjen za celotno<br />
monarhijo <strong>in</strong> ne za vse slovenske<br />
dežele, pa je vendarle ogromno<br />
gradiva ohranjenega v ljubljanskem<br />
nadškofijskemu arhivu. Na podlagi<br />
tega prepisa v velikanskih knjigah,<br />
ki jih je s paleografskim znanjem, pa<br />
tudi z detektivsko žilico ob nečitljivih<br />
besedah, opravil arhivist mag. Tone<br />
Krampač v svojem prostem času, lahko<br />
zgodov<strong>in</strong>arji začno na novo odkrivati<br />
razmeroma neznano slovensko<br />
zgodov<strong>in</strong>o 18. stoletja. Štirim knjigam<br />
popisov druž<strong>in</strong> s področja Kranjske<br />
se je sedaj pridružila knjiga Koroške<br />
druž<strong>in</strong>e v 18. stoletju.<br />
Na predstavitvi knjige so se Šturmu<br />
poklonili njegovi sotrudniki <strong>in</strong><br />
spregovorili o podrobnostih njegovega<br />
življenja, ki jih skromni mož ni<br />
obešal na veliki zvon. Spregovorili sta<br />
tudi pokojnikova hči, slikarka Breda<br />
Sturm, <strong>in</strong> žena, pravnica Milica Šturm.<br />
Soproga je ganljivo povedala: »Mogoče<br />
nisva bila normalna. Midva se namreč<br />
v življenju nisva niti enkrat samkrat<br />
skregala.« Sporočilo gospe Šturm na<br />
predstavitvi knjige o druž<strong>in</strong>ah iz 1754<br />
si vsekakor velja dobro zapomniti <strong>in</strong><br />
ohraniti za naslednje rodove.<br />
Šturmovo delo tako ostaja kljub<br />
njegovemu odhodu. V veliko čast nam<br />
je, da lahko v nekem smislu nadaljujemo<br />
tradicijo <strong>politične</strong>ga tednika, ki<br />
ga je podpiral dr. Šturm. Veseli smo<br />
tudi, da smo odkupili <strong>in</strong> prenovili<br />
portal Časnik.si, s katerim nadaljujemo<br />
Šturmovo delo: novičarski agregat<br />
Novice jutro, ki je povzemal najpomembnejše<br />
novice dneva iz glavnih<br />
slovenskih medijev. Le-ta je namreč ob<br />
spremembi uredniške politike tednika<br />
Reporter ugasnil.<br />
<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
34<br />
MEDIJI<br />
KAJ VSE CENZURIRA<br />
MMC RTV Slovenija <strong>in</strong> kako<br />
Siol onemogoča komentiranje<br />
Odgovorni urednik Siola Mihael Šuštaršič je na spletnem portalu v lasti hčer<strong>in</strong>ske firme državnega<br />
Telekoma onemogočil komentiranje pod članki, potem ko je na Twitterju sporočil, da je tovrstno izražanje<br />
mnenj bralcev brez smisla, saj gre po njegovem mnenju zgolj za golo žaljenje vseh povprek,<br />
vseb<strong>in</strong>skih mnenj pa da je zgolj za peščico.<br />
UREDNIŠTVO<br />
Na drugem mediju, ki je v posredni<br />
državni lasti, MMC<br />
RTV Slovenija, pa s sklicevanjem<br />
na neprimernost<br />
<strong>in</strong> žaljivost zapisanega uporabnikom<br />
cenzurirajo komentarje, kakršen je:<br />
»Bravo, Poljaki! Očitno verjamejo (<strong>in</strong><br />
jaz upam), da se bo iz dekadentne <strong>in</strong><br />
kulturno-marksistične EU umaknil<br />
Višegrad s Pribaltikom, Avstrijo <strong>in</strong> Hrvaško<br />
vred.« Pomenljivo je, da se pod<br />
Svobodo svoboda govora, ne tista žaljiva,<br />
primitivna ali sovražna, temveč<br />
že nekoliko bolj ostra <strong>in</strong> kritična do<br />
domačih <strong>in</strong> tujih oblasti, krči tudi na<br />
medijih, ki tako ali drugače spadajo<br />
pod dežnik države, pišemo v komentarju<br />
uredništva.<br />
KRČENJE PRAVICE<br />
»M<strong>in</strong>uli konec tedna sem izvedel eksperiment.<br />
Kako bi portal Siol − drugi<br />
najbolj brani portal v državi − bil videti<br />
brez komentarjev pod novicami <strong>in</strong> prispevki.<br />
Po dolgem času sem imel ‘miren’<br />
konec tedna, ker mi ni bilo treba brisati<br />
nesramnih, žaljivih <strong>in</strong> tudi sovražnih<br />
komentarjev. Kakršnih je v že tako napetem<br />
<strong>in</strong> razgretem družbenem ozračju<br />
odločno preveč. Komentiranje pod<br />
članki je tako do nadaljnjega ustavljeno.«<br />
Tako je v uvodu svojega komentarja<br />
Mihael Šuštaršič napovedal krčenje<br />
pravice do svobodnega izražanja mnenj<br />
na paradržavnem mediju, urednikovanje<br />
katerega je prevzel kmalu po menjavi<br />
oblasti <strong>in</strong> prihodu Roberta Goloba<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023<br />
(56). Prepričan je namreč, da odgovornost<br />
nacionalnih medijev do javnosti<br />
ni samo v zagotavljanju obveščenosti<br />
<strong>in</strong> omogočanju svobode izražanja <strong>in</strong><br />
pluralizacije mnenj, ampak »tudi v tem,<br />
da ne sodelujemo pri širjenju sovražnega<br />
govora <strong>in</strong> sovraštva. Česar je v spletnih<br />
komentarjih anonimnih nasilnežev<br />
odločno preveč.« Zato se je odločil<br />
postaviti mejo <strong>in</strong> zapreti komentarje za<br />
vse. »Uporabniki preprosto preveč zlorabljajo<br />
možnosti svobode govora pod<br />
kr<strong>in</strong>ko anonimnosti. Golo žaljenje vseh<br />
povprek, <strong>in</strong> to samo zato, ker lahko.<br />
Včasih že ›za zajtrk‹,« je pojasnil.<br />
Sumi tudi, da gre za plačane komentatorje,<br />
ki načrtno hvalijo naše <strong>in</strong><br />
besno pljuvajo po onih drugih, čeprav<br />
priznava, da dokaza za to nima. »A<br />
zakaj bi to nekdo počel dan za dnem,<br />
uro za uro … anonimno pod novicami<br />
Siola?« nakazuje svoje prepričanje, da<br />
je vendarle tako. Kot nadalje ugotavlja,<br />
se »nekateri preprosto morajo neprek<strong>in</strong>jeno<br />
jeziti <strong>in</strong> kregati.« Sam za to<br />
nima druge racionalne razlage, kot da<br />
gre za patologijo.<br />
Mihael Šuštaršič na Twitterju:<br />
»In potem sem se seveda vprašal<br />
tudi sam, zaradi kakšne patologije<br />
dopuščamo tovrstno komentiranje<br />
brez smisla. Čemu bi moral jaz ali pa<br />
nekdo od zaposlenih na Siolu zapravljati<br />
svoj čas za pregledovanje komentarjev<br />
<strong>in</strong> presojanje, ali so v skladu<br />
s pogoji <strong>in</strong> pravili komentiranja?«<br />
Šuštaršič sicer priznava, da je nekaj<br />
komentarjev tudi veselih, pozitivnih,<br />
kot so npr. čestitke športnikom za<br />
uspehe. »Velika več<strong>in</strong>a pa jih je vseb<strong>in</strong>sko<br />
praznih, več<strong>in</strong>oma nergaških, kritizerskih,<br />
tudi faktično nepravilnih.«<br />
Urednik Siola opozarja, da so pravila<br />
o pogojih uporabe Siol.net jasna, a jih<br />
več<strong>in</strong>a ljudi ne prebere. Če bi to storili,<br />
njega ne bi zmerjali z »velikim cenzorjem«,<br />
»levičarskim smradom«, »svobodnjakarskim<br />
propagandistom« <strong>in</strong><br />
podobno, oziroma mu zaradi cenzure<br />
ne bi grozili s tožbami, saj v pogojih<br />
uporabe jasno piše, da »komentiranje<br />
člankov na Siol.net ni pravica, pač pa<br />
možnost, ki jo omogoča lastnik storitve.«<br />
Zato je, kot zaključuje Šuštaršič,<br />
komentiranje pod članki ustavljeno<br />
»do nadaljnjega«, »žal tudi za tiste, ki<br />
sicer niso problematični <strong>in</strong> komunicirajo<br />
normalno <strong>in</strong> spoštljivo.« Dopušča<br />
sicer, da se bo možnost komentiranja<br />
kdaj vrnila, a le »če bomo našli nač<strong>in</strong>e<br />
za bolj uč<strong>in</strong>kovito moderiranje.« Oziroma<br />
dosegli, da bo komuniciranje bolj<br />
spoštljivo ali pa nič več anonimno.<br />
DRUGAČEN PRISTOP<br />
Na portalu nacionalnega medija, kateremu<br />
kot v.d. urednika za nove medije<br />
formalno urednikuje Igor Pirkovič (52),<br />
v praksi pa je prepuščen samourednikovanju<br />
obstoječega kolektiva, se adm<strong>in</strong>istratorji<br />
problema po njihovi presoji<br />
neprimernih komentarjev lotevajo<br />
drugače. Kot kažejo primeri, s strogim<br />
moderiranjem <strong>in</strong> cenzuro. S sprejetjem<br />
standardov <strong>in</strong> pravil komuniciranja na<br />
spletnem mestu rtvslo.si uporabnik sicer<br />
med drugim obkljuka: »Ostro kritiko ali<br />
nestr<strong>in</strong>janje s posameznimi mnenji bom<br />
izražal brez osebnih napadov <strong>in</strong> žalitev.<br />
Kritike organizacij, <strong>in</strong>stitucij, skupnosti<br />
ali strank bom argumentiral <strong>in</strong> izrazil na<br />
vljuden nač<strong>in</strong>.« In: »Na forumu ter v komentarjih<br />
novic <strong>in</strong> blogov se bom držal<br />
tematike novic, bloga ali foruma. Debate
MEDIJI<br />
35<br />
Odgovornost nacionalnih<br />
medijev do javnosti ni<br />
samo v zagotavljanju<br />
obveščenosti <strong>in</strong><br />
omogočanju svobode<br />
izražanja <strong>in</strong> pluralizacije<br />
mnenj, ampak tudi v tem,<br />
da ne sodelujemo pri<br />
širjenju sovražnega govora<br />
<strong>in</strong> sovraštva.<br />
ne bom preusmerjal na drugo tematiko<br />
<strong>in</strong> sporočila, ki z izvirno temo niso vseb<strong>in</strong>sko<br />
povezani.«<br />
A kot nas je opozoril uporabnik, bralec<br />
MMC-ja, je za adm<strong>in</strong>istratorje kršenje<br />
teh pravil že odziv na članek Poljska želi<br />
imeti najmočnejšo kopensko vojsko v<br />
Evropi z naslednjo mislijo: »Bravo, Poljaki!<br />
Očitno verjamejo (<strong>in</strong> jaz upam), da se<br />
bo iz dekadentne <strong>in</strong> kulturnomarksistične<br />
EU umaknil Višegrad s Pribaltikom,<br />
Avstrijo <strong>in</strong> Hrvaško vred.« Adm<strong>in</strong>istrator<br />
je cenzuro komentarja bralcu obrazložil<br />
s trditvijo, da so navedbe »dekadentne <strong>in</strong><br />
kulturnomarksistične EU« neprimerne<br />
<strong>in</strong> da preusmerjajo debato.<br />
Za neprimernega <strong>in</strong> zato neobjavljenega<br />
je prepoznal tudi odziv na članek<br />
Turki bodo predsednika države izvolili<br />
v drugem krogu čez dva tedna, kjer<br />
je bralec zapisal: »Turčija je med tistimi<br />
državami, kjer ni važno, kako kdo glasuje,<br />
važno je, kdo šteje glasove (J.V.Stal<strong>in</strong>).<br />
Tako kot Slovenija.« Tudi tu navedbe<br />
»važno je, kdo šteje glasove (J.V.Stal<strong>in</strong>).<br />
Tako kot Slovenija,« po adm<strong>in</strong>istratorjevem<br />
mnenju niso primerne <strong>in</strong> preusmerjajo<br />
debato. Pod člankom Donald Trump<br />
(76) obsojen zaradi spolne zlorabe pa je<br />
bila cenzurirana objava: »Ja, za woke <strong>in</strong><br />
LGBT aktualno vladav<strong>in</strong>o je Trump preveč<br />
nevaren, da mu ne bi pred volitvami<br />
našli kake Trente.« Prizadeti bralec<br />
spletnega portala nacionalne RTV ob<br />
tem poudarja, da nima nič proti cenzuri<br />
na medijih v zasebni lasti, naj bo to<br />
Mlad<strong>in</strong>a ali Nova 24, tam je vse jasno.<br />
»A vaše delovanje pod prisilo plačujem<br />
iz svojega žepa, čeprav ne prebavljam<br />
ultralevičarstva. In kateregakoli totalitarizma,«<br />
je preko e-pošte sporočil adm<strong>in</strong>istratorjem<br />
MMC-ja.<br />
<br />
Komentar<br />
GOLOB JE NEDVOMNO NAVDUŠEN<br />
V nečem je uredniku Siola treba pritrditi:<br />
številni anonimni komentarji pod<br />
članki so primitivni, žaljivi, celo sovražni,<br />
tudi izven vseb<strong>in</strong>skega konteksta člankov,<br />
pod katerimi so zapisani. Moderatorstvo<br />
teh je nedvomno na mestu <strong>in</strong><br />
poslužujemo se ga tudi na Domov<strong>in</strong>i. A<br />
enostavna uk<strong>in</strong>itev komentiranja je lažja<br />
pot, če je volja, se da težavo rešiti tudi<br />
drugače. Ne samo lažja, v njegovem primeru<br />
je ta pot tudi prikladnejša. Lahko<br />
se sprenevedajo, kolikor hočejo, a sedanji<br />
urednik Siola je izbranec aktualne<br />
leve oblasti. Njeni podporniki bodo brž<br />
vzkliknili, da je prejšnjega, Petra Jančiča<br />
(57), prav tako nastavila politika. Četudi<br />
res, je dejstvo, da je Jančič kot izkušeni<br />
karierni nov<strong>in</strong>ar Siol vodil dobro <strong>in</strong> uspešno,<br />
predvsem pa ga je naredil unikatnega,<br />
drugačnega od konkurenčnih<br />
glavnih spletnih portalov, kot so MMC,<br />
24ur, Žurnal <strong>in</strong> ostali.<br />
Pod Mihaelom Šuštaršičem se Siol<br />
ponovno utaplja v siv<strong>in</strong>i praktično identičnih<br />
spletnih medijev z bolj ali manj<br />
prikrito levo konotacijo. Najbrž je ravno<br />
tovrstno razvodenitev od njega želel<br />
<strong>in</strong> pričakoval Robert Golob (56), ko je<br />
preko svoje uprave Telekoma brcnil v<br />
»tazadnjo« Jančiča <strong>in</strong> nastavil njega. In z<br />
Mihael Šuštaršič,<br />
urednik Siola: Od<br />
cenzure do popolne<br />
uk<strong>in</strong>itve komentarjev<br />
bralcev.<br />
Nebojša Tejić/STA<br />
odločitvijo po uk<strong>in</strong>itvi možnosti komentiranja<br />
se Šuštaršič tistemu, ki mu je<br />
omogočil novo medijsko kariero, zagotovo<br />
dodatno dobrika. Uredniška politika<br />
Siola se je namreč zamenjala, komentatorji<br />
pa so ostali – od komentarjev pod<br />
članki vseh portalov najbolj kritični do<br />
Golobove oblasti.<br />
Kot so komentatorji kritični tudi, kot<br />
vidimo, na portalu MMC RTV Slovenija.<br />
Kritični do Goloba, wokeizma, navdušeni<br />
nad konservativno Poljsko itd. A tega<br />
bralci komentarjev na nacionalnem<br />
mediju ne morejo prebrati. Navedeni<br />
dokazi kažejo, da je pri cenzuri posredi<br />
še marsikaj drugega kot žaljivost <strong>in</strong><br />
neprimernost zapisanega – prej ideološka<br />
neskladnost zapisanih mnenj z dežurnimi<br />
cenzorji. In to priča, kako hitro<br />
je boj proti »sovražnemu govoru« lahko<br />
zlorabljen za krnitev pravice do svobode<br />
izražanja. Poznavajoč početje Golobovih<br />
na oblasti moramo žal ugotoviti, da tovrstno<br />
krčenje svobode pod Svobodo ni<br />
presenečenje, še posebej ne v »paradržavnih<br />
medijih«, ki jih Golob že ima ali<br />
pa bo neizogibno kmalu imel pod nadzorom.<br />
Kam to pelje, ne bomo več razglabljali,<br />
temveč le prilepili tvit Žige Turka<br />
(61), ki je sam po sebi dovolj poveden.<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
36 AKTUALNO<br />
JAKOB VID<br />
ZUPANČIČ<br />
SVOBODA zavzema še RTV<br />
Ustavno sodišče je le sprejelo odločitev o noveli zakona o RTV Slovenija <strong>in</strong> odpravilo<br />
začasno zadržanje novele. Sodišče je odločitev sprejelo s štirim glasovi za <strong>in</strong> enim proti.<br />
Za umik so glasovali štirje sodniki, <strong>in</strong> sicer Matej Accetto (49), Rajko Knez (53), Špelca<br />
Mežnar (47) <strong>in</strong> Katja Šugman Stubbs (57). Proti je glasoval samo sodnik Rok Svetlič (50),<br />
saj sodnika Marko Šorli (77) <strong>in</strong> Klemen Jaklič (47) nista glasovala.<br />
Zadržani so bili sprva prvi, drugi,<br />
četrti <strong>in</strong> peti odstavek 23.<br />
člena Zakona o RTV Slovenija,<br />
ki so med drugim določali, da<br />
bi se novi svet zavoda oblikoval najkasneje<br />
v 60 dneh po uveljavitvi novele,<br />
prvo sejo sveta pa bi sklical vršilec<br />
dolžnosti generalnega direktorja, najkasneje<br />
v 15 dneh po objavi sklepov o<br />
imenovanju <strong>in</strong> izvolitvi več<strong>in</strong>e vseh<br />
članov sveta v uradnem listu. Kljub<br />
tem zadržanju je bilo mogoče, da so<br />
bili izbrani oziroma izvoljeni člani novega<br />
sveta. Ta se bo tako lahko sedaj<br />
konstituiral, brezpredmetno pa je očitno<br />
postalo tudi razreševanje članov<br />
dosedanjega programskega sveta RTV<br />
Slovenija, česar so se pred kratkim lotili<br />
v Golobovi vladi.<br />
Pogovarjali smo se s pravnim strokovnjakom<br />
dr. Rajkom Pirnatom<br />
(72) z ljubljanske pravne fakultete.<br />
Pirnat se je navezal na izjavo svojega<br />
kolega, nekdanjega ustavnega sodnika<br />
dr. Toneta Jerovška (81), ki je dejal, da<br />
bi tako odločitev, se pravi odločitev<br />
o tem, da se zakon uveljavi, ustavno<br />
sodišče moralo sprejeti z več<strong>in</strong>o 5 glasov<br />
(od možnih 9). Sam sicer ni prepričan,<br />
da je temu tako, saj po njegovem<br />
mnenju ne gre za odločanje o glavni<br />
zadevi. Je pa Pirnat dejal, da bi bilo<br />
bolje komentirati, oziroma bo zanimivo<br />
videti, kako so sodniki svoje odločitve<br />
argumentirali.<br />
REVOTACIJA<br />
V nadaljevanju bo prišlo do vprašanja,<br />
ali sploh še obstaja kakšna omejitev<br />
izvajanja zakona, če pa ne, se bo izvajanje<br />
zakona nadaljevalo. Tako bi se v<br />
nadaljevanju moral konstituirati svet.<br />
Očitno so sodniki presodili, tako Pirnat,<br />
da obstajajo okolišč<strong>in</strong>e, zaradi katerih<br />
je škoda, ki nastaja zaradi neizvajanja<br />
zakona, bistveno večja od škode,<br />
ki bi nastala zaradi izvajanja, <strong>in</strong> zato<br />
spremenili svojo odločitev. Da to lahko<br />
storijo, je nesporno, saj je v preteklosti<br />
do tega že prišlo, je povedal Pirnat. Je<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023<br />
Lahko se zgodi, da se bo pat<br />
pozicija na ustavnem sodišču<br />
vlekla še več mesecev.<br />
pa prepričan, da bodo v zraku različne<br />
razlage o odločitvi oziroma posledicah.<br />
Ena izmed teh bi lahko bila, da gre za<br />
poseg v določene ustavne pravice. A kaj<br />
več bomo lahko povedali, ko bodo <strong>in</strong>formacije<br />
uradne, je še povedal Pirnat.<br />
Vmes je že prišlo do javne objave sklepa<br />
ustavnega sodišča. Kot so zapisali, so na<br />
seji 22. 5. 2023 sicer izglasovali vseb<strong>in</strong>sko<br />
odločitev, vendar je bila nato predlagana<br />
<strong>in</strong> izglasovana njena revotacija.<br />
Ker ni bilo mogoče jasno predvideti,<br />
kdaj bo Ustavno sodišče lahko<br />
sprejelo končno odločitev v obravnavani<br />
zadevi, kar je njegova ustavna<br />
dolžnost, <strong>in</strong> ker so tudi že ob odločanju<br />
o začasnem zadržanju dokončne<br />
uveljavitve nove ureditve poudarili,<br />
da negotovo stanje v vsakem primeru<br />
terja hitro odločitev sodišča, so morali<br />
nato glede na opisani položaj presoditi,<br />
ali te okolišč<strong>in</strong>e terjajo spremembo<br />
odločitve glede začasnega zadržanja<br />
izpodbijanega zakona. Kot so poudarili,<br />
se pri odločanju o začasnem zadržanju<br />
niso spustili v vseb<strong>in</strong>sko odločitev<br />
v tem smislu, da bi se vseb<strong>in</strong>sko<br />
opredelili do posamezne odločitve ali<br />
več potencialnih odločitev.<br />
Ustavno sodišče je zato štelo, da<br />
niti glede nove ureditve upravljanja,<br />
vodenja <strong>in</strong> nadzora RTV Slovenija niti<br />
glede prehodne ureditve, ki ureja prenehanje<br />
mandatov po zakonu o RTV, z<br />
vidika prvega odstavka 39. člena Ustave<br />
oziroma <strong>in</strong>stitucionalne samostojnosti<br />
RTV Slovenija ne obstaja več<strong>in</strong>sko<br />
stališče, da bi bila ta protiustavna.<br />
Pri tem so imeli v mislih nemško ureditev,<br />
ki določa, da v primeru, kadar<br />
ni zahtevane več<strong>in</strong>e za razveljavitev<br />
oziroma ugotovitev protiustavnosti<br />
izpodbijanega (splošnega ali posamičnega)<br />
akta, ta akt ostane v veljavi.<br />
»Ob tehtanju razlogov za začasno<br />
zadržanje je Ustavno sodišče poudarilo,<br />
da bodo težko popravljive posledice<br />
za <strong>in</strong>stitucionalno samostojnost<br />
RTV Slovenija lahko nastale tako v<br />
primeru zadržanja ustavno skladne<br />
nove ureditve kot tudi v primeru izvrševanja<br />
nove ureditve, če bi se ob njeni<br />
vseb<strong>in</strong>ski presoji izkazalo, da sama<br />
protiustavno krni to <strong>in</strong>stitucionalno<br />
samostojnost, kar predvsem terja čim<br />
hitrejšo vseb<strong>in</strong>sko odločitev o zadevi.<br />
Tudi zato je izvrševanje ZRTVS-1B zadržalo<br />
le v tistem obsegu, ki začasno<br />
preprečuje dokončno uveljavitev nove<br />
ureditve, s čimer je vsaj deloma omejilo<br />
nastanek škodljivih posledic, obenem<br />
pa kar najmanj poseglo v druge postopke<br />
za omogočanje prehoda na novo<br />
ureditev«, so še zapisali v obrazložitvi.<br />
EVROPSKO SODIŠČE<br />
Predsednik Programskega sveta RTV<br />
Slovenija dr. Peter Gregorčič (43) <strong>in</strong> avtor<br />
pobude dr. Matej Avbelj (43) pripravila<br />
pritožbo na Evropsko sodišče za<br />
človekove pravice. S tem, ko je ustavno<br />
sodišče odpravilo začasno zadržanje<br />
zakona, je pobudnikom odvzelo ed<strong>in</strong>o<br />
pravno sredstvo, ki ga imajo v republiki<br />
Sloveniji na voljo. Tako je postala odprta<br />
pot na Evropsko sodišče za človekove<br />
pravice (ESČP). Pritožbo sta Gregorčič <strong>in</strong><br />
Avbelj že pripravila, na ESČP pa jo tudi<br />
že poslala. Kot sta prepričana, odprava<br />
zadržanja predstavlja nevaren precedens<br />
v evropskem pravnem prostoru,<br />
saj je sodišče zadržanje odpravilo, brez<br />
da bi kakorkoli zaščitilo pravni položaj<br />
pobudnikov. Pobudnikom je preprosto<br />
odvzelo kakršnokoli uč<strong>in</strong>kovito pravno<br />
sredstvo, odvzelo pa jim je tudi pravico<br />
do izjavljanja, ki je del pravice do poštenega<br />
sojenja: »Čeprav smo od sodišča<br />
izrecno zahtevali, da nam v primeru<br />
odpoklica zadržanja omogoči, da se o<br />
spremenjenih okolišč<strong>in</strong>ah izjavimo,<br />
sodišče te zahteve ni navedlo niti v
MEDIJI<br />
37<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
Gregorčič <strong>in</strong> Avbelj sta se že<br />
obrnila na Evropsko sodišče.<br />
www.coe.<strong>in</strong>t<br />
Na evropskem sodišču v Strasbourgu bo<br />
pritožba prišla na dnevni red čez kaki dve leti.<br />
povzetku navedb strank v postopku.<br />
Zahtevo je preprosto spregledalo.«<br />
V sklepu so na ustavnem sodišču<br />
tudi zapisali, da je prišlo (ustavno)<br />
sodišče v položaj, ko se zadržane<br />
določbe zakona ne morejo<br />
izvajati, hkrati pa tudi, da ne more<br />
uresničiti svoje ustavne vloge v razumnem<br />
času. To pa je argumentiralo,<br />
da uresničevanje lastne vloge<br />
preprečuje izvrševanje zakonodajalčeve<br />
vloge. Pri zadržanju je tako<br />
zaščitilo zakonodajalca (državno<br />
oblast) proti posameznikom, ki so<br />
skladno s pravom človekovih pravic<br />
lahko ed<strong>in</strong>i nosilci človekovih<br />
pravic. Tako stališče pa odpira<br />
pomembno vprašanje, <strong>in</strong> sicer, ali<br />
so človekove pravice v Sloveniji še<br />
ustrezno zavarovane, sta zapisala<br />
Gregorčič <strong>in</strong> Avbelj.<br />
DOLGOTRAJNI POSTOPKI<br />
V pritožbi na Evropsko sodišče za človekove<br />
pravice sta pobudnika uveljavljala<br />
kršitev pravice do sodnega varstva iz<br />
prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije<br />
za človekove pravice, akta Sveta<br />
Evrope, na podlagi katere ESČP odloča.<br />
Kršitve konvencije utemeljujeta z dejstvom,<br />
da je ustavno sodišče z odpravo<br />
začasnega zadržanja pobudnikom<br />
odvzelo ed<strong>in</strong>o pravno sredstvo, katerega<br />
<strong>in</strong>tegralni del je, skladno z ustaljeno<br />
sodno prakso ESČP, začasno zadržanje<br />
izpodbijanega predpisa. Zapisala sta<br />
še, da je ustavno sodišče s tem sklepom<br />
zaščitilo državno oblast proti posameznikom,<br />
kar je v grobem nasprotju<br />
s »samim jedrom ideje varovanja človekovih<br />
pravic«. Bistvo delitve oblasti<br />
je, po besedah Gregorčiča <strong>in</strong> Avblja,<br />
namreč v tem, da se posameznika ščiti<br />
pred zlorabami oblasti, ne pa, da oblast<br />
enotno deluje proti posamezniku.<br />
Pogovarjali smo se z nekdanjim<br />
sodnikom na ESČP, pa tudi nekdanjim<br />
ustavnim sodnikom <strong>in</strong> profesorjem za<br />
kazensko procesno pravo na ljubljanski<br />
pravni fakulteti, prof. dr. Boštjanom<br />
M. Zupančičem (76), ki je povedal, da<br />
bo lahko še dolgo trajalo, preden bo zadeva<br />
sploh prišla na dnevni red sodišča<br />
v Strasbourgu. Verjetno bo potrebno<br />
čakati okoli dve leti, mogoče manj, a<br />
treba je vedeti, da se zadeve pred ESČP<br />
hitro zavlečejo. Ustavno sodišče je z<br />
odpravo začasnega zadržanja sprejelo<br />
procesni sklep, kar še vedno zadeva<br />
proceduro pred ustavnim sodiščem, a<br />
ni vseb<strong>in</strong>ski sklep, tako da vseb<strong>in</strong>ske<br />
odločitve ustavno sodišče še ni sprejelo.<br />
Vprašanje je, kdaj jo bo, oziroma<br />
če jo sploh bo. Njihova argumentacija,<br />
da so sprejeli takšno odločitev, je bila v<br />
tem, da ni verjetno, da bi v doglednem<br />
času glede na sestavo sodišča (pri odločitvi<br />
pa sta manjkala tudi dva sodnika)<br />
sploh lahko vseb<strong>in</strong>sko odločili.<br />
Lahko se zgodi, da se bo pat pozicija<br />
na ustavnem sodišču vlekla še<br />
par mesecev. V tej pat poziciji, kar je<br />
seveda tudi razlog za odpravo zadržanja,<br />
ni mogoče vseb<strong>in</strong>sko odločiti.<br />
Do take odločitve so na ustavnem<br />
sodišču sicer večkrat poskušali priti,<br />
a je vedno prišlo do nekih ovir, med<br />
drugim tudi zahteve za revotacijo. Da<br />
ne morejo priti do vseb<strong>in</strong>ske odločitve,<br />
je mogoče res, meni Zupančič, a to še<br />
ni razlog za odpravo zadržanja. Če gre<br />
zadeva pred ESČP, bo jurisdikcija (se<br />
pravi pristojnost ESČP) možna šele<br />
takrat, ko so izčrpana vsa domača<br />
pravna sredstva (se pravi tako pred<br />
okrožnim, višjim, vrhovnim, na koncu<br />
pa še ustavnim sodiščem). Kot sta<br />
poudarila pobudnika, je zadeva že na<br />
zadnji <strong>in</strong>stanci, se pravi nimamo pred<br />
domačimi sodišči več možnosti, ki bi<br />
jih lahko izkoristili.<br />
Na ESČP pa bodo najverjetneje dejali,<br />
da gre zgolj za procesni sklep, zato<br />
naj pobudniki pridejo še enkrat na<br />
ESČP, ko bo sprejeta vseb<strong>in</strong>ska odločitev.<br />
Te pa, kot že rečeno, ni na vidiku,<br />
zato se lahko odločanje v Strasbourgu<br />
še dodatno zavleče, je povedal Boštjan<br />
M. Zupančič. <br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
38<br />
MEDIJI<br />
Vladna koalicija slavi<br />
osvoboditev RTV, obeta se<br />
ČIŠČENJE nepravih kadrov<br />
Vrstijo se odzivi na odločitev ustavnega sodišča, ki je odpravilo začasno zadržanje vladnega zakona o RTV.<br />
Na eni strani koalicijsko slavje, na drugi strani pa kritični odzivi – tako s strani opozicije kot tudi pravne<br />
stroke. »Katastrofa za pravno državo, ustavno demokracijo <strong>in</strong> človekove pravice. Tale odpoklic začasnega<br />
zadržanja je prelomnica,« pravi nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec (68).<br />
UREDNIŠTVO<br />
Vršilec dolžnosti generalnega<br />
direktorja RTV Slovenija Andrej<br />
Grah Whatmough (37) je<br />
sporočil, da spoštuje odločitev<br />
sodišča <strong>in</strong> bo v skladu z njo v predpisanem<br />
roku sklical prvo sejo sveta.<br />
Kakšna je torej časovnica?<br />
ČISTKA<br />
Novi svet RTV-ja se mora konstituirati<br />
najpozneje v sedmih dneh po objavi<br />
sklepa v Uradnem listu. Vršilec dolžnosti<br />
generalnega direktorja mora torej<br />
v tem roku sklicati prvo sejo. Člani<br />
17-članskega sveta so sicer že bili imenovani,<br />
zdaj pa bodo nastopili svoje<br />
mandate (zaposlene na RTV denimo<br />
predstavljajo Gregor Drnovšek, (43),<br />
Sašo Hribar (62), Boštjan Ogris, Robert<br />
Pajek <strong>in</strong> Luka Zebec). Nato bo sledila<br />
menjava vodstva. Zakon predvideva,<br />
ZOBEC: KATASTROFA<br />
Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec<br />
(68) je do odločitve oster. »Kaj<br />
naj rečem drugega kot to, da ustavnega<br />
sodišča nimamo več. Začasno<br />
zadržanje je bilo v tem primeru<br />
<strong>in</strong>tegralni del pravice do sodnega<br />
varstva,« je zapisal po poročanju<br />
Nove24. Zobec med drugim opozarja,<br />
da je dalo ustavno sodišče<br />
prednost <strong>in</strong>teresom zakonodajalca,<br />
»kar pomeni politični volji vladajoče<br />
koalicije pred človekovo pravico<br />
do sodnega varstva <strong>in</strong> poštenega<br />
postopka. Katastrofa za pravno<br />
državo, ustavno demokracijo <strong>in</strong><br />
človekove pravice. Tale odpoklic<br />
začasnega zadržanja je prelomnica.<br />
Zdaj je možno karkoli …«<br />
da svet RTV-ja v 15 dneh izvede razpis<br />
za imenovanje štiričlanske uprave. Ta<br />
bo nato imenovala direktorja Radia<br />
Slovenija, Televizije Slovenija <strong>in</strong> novega<br />
direktorja za digitalne vseb<strong>in</strong>e. Po<br />
protokolih, kot jih predvideva zakon,<br />
bi lahko prišlo do zamenjave celotne<br />
ekipe v roku dveh do treh mesecev. A<br />
ni nujno, da bo tako. Po nekaterih <strong>in</strong>formacijah<br />
naj ne bi bil izključen niti<br />
hitrejši postopek, ki ne bi upošteval zakona<br />
– v tem primeru bi lahko prišlo do<br />
čistke nepravih kadrov že na prvi seji.<br />
KOALICIJA SLAVI<br />
M<strong>in</strong>istrica za kulturo Asta Vrečko<br />
(39) je na nov<strong>in</strong>arski konferenci<br />
dejala, da odločitev ustavnega sodišča<br />
pozdravlja. Razmere na RTV so po<br />
njenih besedah resnično napete, s<br />
Jan Zobec<br />
prihodom novega vodstva pa se bodo<br />
morale urediti. »Današnja odločitev<br />
ustavnega sodišča omogoča začetek<br />
konstituiranja novega sveta RTV <strong>in</strong><br />
je prvi korak k stabilizaciji razmer<br />
na RTV Slovenija. Odločitev je treba<br />
spoštovati, nadaljnje postopke pa izpeljati<br />
s spoštljivo medsebojno komunikacijo,«<br />
je v svojem odzivu zapisala<br />
predsednica države Nataša Pirc Musar<br />
(54). V kab<strong>in</strong>etu predsednika vlade<br />
Roberta Goloba (56) pa med drugim<br />
pravijo, da »z uveljavitvijo novele se<br />
politika umika iz upravljanja <strong>in</strong> vodenja<br />
RTV Slovenija, zaposlenim pa se<br />
daje potrebno avtonomijo«.<br />
VEČ POLITIKE<br />
O tem, kakšna bi bila sestava vodstva<br />
RTV, kot jo predvideva novi zakon, smo<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
MEDIJI<br />
39<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
M<strong>in</strong>istrica za kulturo Asta Vrečko je dosegla<br />
svoje, prevzem javne RTVS.<br />
Danijel Novakovič / STA<br />
pisali v članku Matematika za vladnim<br />
RTV zakonom: Tako bodo obvladovali<br />
nacionalno radiotelevizijo. Matematika<br />
je jasna <strong>in</strong> kaže na to, da se politika<br />
z RTV ne umika, temveč se zgolj<br />
skriva za <strong>in</strong>stitucijami, ki jih sama nastavlja<br />
ali obvladuje. Povsem drugačno<br />
vzdušje pa vlada v opozicijski SDS.<br />
Njen predsednik Janez Janša (64) je na<br />
Twitterju zapisal, da bo lahko odslej<br />
vsaka vlada s svojim zakonom po svoji<br />
podobi osvobodila RTV. »Odslej lahko<br />
4 ustavni sodniki v isti zadevi preglasujejo<br />
odločitev, ki jo je prej sprejelo 5<br />
sodnikov. Konkretno, od danes ustavno<br />
sodišče ne obstaja več. Spet imamo<br />
enotno, svobodno oblast. Diktaturo.«<br />
Na besede bivšega premierja pa se<br />
je v kolumni na Portalu Plus kritično<br />
odzval Dejan Ste<strong>in</strong>buch (54). »Za razliko<br />
od voditelja opozicije mislim, da<br />
je treba odločitev spoštovati tudi s<br />
tem, da se vzdržimo komentarjev, ki<br />
bi dodatno spodkopavali že tako ali<br />
tako močno načeto avtoriteto najvišje<br />
sodne <strong>in</strong>stance v republiki. Govoriti,<br />
da zaradi brutalnega preglasovanja, ki<br />
se je bržkone zgodilo tudi zaradi vladnih<br />
pritiskov na dva najbolj labilna <strong>in</strong><br />
oportunistična sodnika, ustavnega<br />
sodišča nimamo več, je tako, kot da bi<br />
šli z vžigalico v skladišče benc<strong>in</strong>a.« »Še<br />
nekaj neumestnih primerjav, besednih<br />
zvez, kakršna je ›državljanska vojna‹,<br />
pa bomo imeli resne probleme z javnim<br />
redom,« dodaja Ste<strong>in</strong>buch. V kolumni<br />
omenja tudi sojenja v zadevi Patria,<br />
ko je ustavno sodišče razsodilo v prid<br />
Janše, na kar se je odzval Bojan Požar<br />
(65), ki meni, da omenjenih odločitev<br />
ustavnega sodišča ni moč primerjati.<br />
»Primerjava Patrie <strong>in</strong> RTV Slovenije<br />
na Ustavnem sodišču po mojem ne<br />
V kab<strong>in</strong>etu predsednika<br />
vlade Roberta Goloba (56) pa<br />
med drugim pravijo, da<br />
»z uveljavitvijo novele se<br />
politika umika iz upravljanja<br />
<strong>in</strong> vodenja RTV Slovenija,<br />
zaposlenim pa se daje<br />
potrebno avtonomijo«.<br />
zdrži resne presoje. Takrat je bila odločitev<br />
soglasna, tukaj so odločitev sprem<strong>in</strong>jali,<br />
se razklali na 4:1, vseb<strong>in</strong>sko<br />
pa sploh še niso odločili. Pa še nekaj<br />
je zelo pomembno: v tej zadevi je bilo<br />
Ustavno sodišče pod hudim, dolgotrajnim<br />
<strong>in</strong> organiziranim pritiskom vladajoče<br />
politike, ki ima za to izvajanje pritiskov<br />
na voljo vse vzvode <strong>in</strong> resurse,<br />
zato takšnega vladnega pritiska na US<br />
ne pomnimo, kar se je na koncu tudi<br />
izkazalo. Namreč, dva ustavna sodnika<br />
sta v treh mesecih drastično spremenila<br />
mnenje, pa se vmes ni zgodilo<br />
nič posebnega, vsaj kar zadeva RTV ne.<br />
In zdaj sodišče še prizna, da o tej zadevi<br />
ni sposobno vseb<strong>in</strong>sko odločiti. Čivki<br />
liderja največje opozicijske stranke<br />
pa niso ravno nek strašen pritisk, kaj<br />
šele vzvod, da se na sodišču kaj doseže.<br />
Jih pa mediji seveda dirigirano napihnejo,«<br />
je čivknil Požar.<br />
NOTRANJA BLOKADA<br />
Ustavni strokovnjak <strong>in</strong> nekdanji premier<br />
Miro Cerar (59) pa je za STA med<br />
drugim dejal: »Očitno je sodišče presodilo,<br />
da bo manjše zlo, če v zdajšnjem<br />
položaju odpravi zadržanje novele, kot<br />
pa, če pri njem vztraja. Zaradi izločitve<br />
dveh ustavnih sodnikov ter zaradi<br />
izrazito različnih pravnih pogledov<br />
je ustavno sodišče v notranji blokadi<br />
<strong>in</strong> še ni sposobno sprejeti vseb<strong>in</strong>ske<br />
odločitve o ustavnosti izpodbijanih<br />
določb zakona.« Dejstvo, da dva sodnika<br />
pri glasovanju nista sodelovala, po<br />
njegovih besedah kaže na izredno zaostrenost<br />
notranjih razmer na ustavnem<br />
sodišču. »To po mojem mnenju<br />
terja tudi resen pogovor znotraj sodišča.<br />
Nekdo bi moral prevzeti odgovornost,<br />
da se take stvari dogajajo,« je še<br />
povedal. Nekaj neuradnih namigov o<br />
zakulisnih igrah <strong>in</strong> razdoru znotraj<br />
sodišča je na Twitterju podal nov<strong>in</strong>ar<br />
Mirko Mayer (39): »Če drži, kar<br />
sem glede odločitve Ustavnega sodišča<br />
v zadevi RTV Slovenija v zadnjih urah<br />
slišal od dveh nepovezanih virov, gre<br />
za primer, ki naj ga po uradni dolžnosti<br />
preišče Policija. Sodniki Klemen Jaklič,<br />
Rok Svetlič <strong>in</strong> Marko Šorli naj bi pred<br />
glasovanjem skupaj vstali <strong>in</strong> že zapustili<br />
dvorano, a očitno je bilo dogovorjeno,<br />
da Svetlič samo zaigra odhod. Ko<br />
so se razšli, naj bi se namreč vrnil <strong>in</strong><br />
zagotovil sklepčnost.«<br />
Mayer je še dodal, da naj bi bil<br />
sodnik Svetlič pred tem tarča izsiljevanja.<br />
Kot šibki člen naj bi ga izbrali<br />
zaradi njegove preteklosti, ko je kritiziral<br />
migrantsko politiko. »Da Jaklič<br />
<strong>in</strong> Šorli ne bi imela možnosti sanirati<br />
vnaprej pripravljenega scenarija, pa so<br />
sklep nemudoma odposlali, čeprav to<br />
procesno ni bilo potrebno.« Sklep je bil<br />
namreč v vsakem primeru v Uradnem<br />
listu objavljen šele v ponedeljek <strong>in</strong> je<br />
začel veljati v torek.<br />
<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
40<br />
ZDRAVJE<br />
TEO PETROVIČ<br />
PRESETNIK<br />
Zdravniška zbornica<br />
PROTI EVTANAZIJI<br />
Vodstvo Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) meni, da je predlog Zakona o pomoči pri<br />
prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) v nasprotju s pravno ureditvijo v Sloveniji <strong>in</strong><br />
v svetu. Vzpostavlja namreč poklicno dolžnost zdravstvenih delavcev <strong>in</strong> sodelavcev,<br />
izrecno zdravnikov, da sodelujejo v postopkih pomoči pri samomoru <strong>in</strong> evtanaziji.<br />
Predsednik odbora za pravnoetična<br />
vprašanja pri ZZS dr. Peter<br />
Golob (50) je poudaril, da<br />
se je odbor na zadnji seji v celoti<br />
str<strong>in</strong>jal z etično oceno Komisije<br />
za medic<strong>in</strong>sko etiko (KME). Ta je dejala,<br />
da bi zakon uvedel stanje, ko bi<br />
zdravniki ravnali skladno z zakonom,<br />
a v nasprotju z etičnimi načeli svojega<br />
poklica, neusklajenost med poklicno<br />
etiko <strong>in</strong> prakso pa bi se še okrepila, kar<br />
pa ne more imeti dobrih posledic.<br />
MNENJE KOMISIJE<br />
Kot je poudarila komisija, predlog zakona<br />
kot ključni pogoj za prek<strong>in</strong>itev<br />
življenja navaja neznosnost trpljenja<br />
v povezavi z različnimi bolezenskimi<br />
stanji ali prizadetostmi, vzrok trpljenja<br />
pa pri opredelitvi njegove neznosnosti<br />
ni odločilen. »Podoba trpljenja<br />
je od primera do primera različna,<br />
povsem osebna izkušnja. V njem se ob<br />
somatskih prepletajo eksistencialni,<br />
socialni, emocionalni <strong>in</strong> drugi vzroki.<br />
Občutek, da je pacient svojcem v breme, je<br />
prisoten pri mnogih <strong>in</strong> sproža močno željo<br />
po končanju lastnega življenja, pravi vodja<br />
oddelka za paliativno oskrbo Onkološkega<br />
<strong>in</strong>štituta Ljubljana, dr. Maja Ebert Moltara.<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023<br />
Kar je za nekoga neznosno, je za drugega<br />
znosno, presoja drugih, tudi najbližjih,<br />
pa je vedno tvegana. Na stopnjo<br />
trpljenja vplivajo tako bivalne razmere<br />
Poskusa z zakonom določiti<br />
pomoč pri samomoru <strong>in</strong><br />
evtanazijo kot »dolžno<br />
poklicno ravnanje« OPEV<br />
ne more razumeti drugače<br />
kot prisile poklica.<br />
kot tudi odnosi v druž<strong>in</strong>ah, ki se med<br />
seboj močno razlikujejo,« opozarja<br />
komisija. Zato komisija dvomi, da se<br />
bodo bolniki za prek<strong>in</strong>itev življenja,<br />
čeravno na videz svobodno, vselej<br />
odločali brez zunanjih vplivov ali pritiskov.<br />
Izsiljene želje po smrti se bodo<br />
končale z umori bolnikov, ki jih ne bo<br />
mogoče obravnavati kot prostovoljno<br />
končanje njihovih življenj.<br />
VLOGA ZDRAVNIKOV<br />
Odbor za pravno-etična vprašanja<br />
(OPEV) pri ZZS svari, da so med razlogi<br />
za prošnje za pomoč pri končanju<br />
življenja ali evtanazijo navedena<br />
tudi stanja, ki potrebujejo tehtanje, o<br />
tehtanjih pa lahko odločajo le osebe, ki<br />
ne nasprotujejo zakonu, »kar je približno<br />
enak etični zdrs, kot če bi pri tem<br />
sodelovale le osebe, ki nasprotujejo<br />
takim ravnanjem.« Vseb<strong>in</strong>ska presoja<br />
bo zelo težka, istočasno pa so osebe, ki<br />
so kompetentne za odločanje o nekih<br />
stanjih, zaradi svojega morebitnega<br />
stališča izključene iz odločanja, s tem<br />
pa je tudi njihova poklicna kompetentnost<br />
zamejena, je nadaljeval Golob.<br />
Predsednica ZZS dr. Bojana Beović<br />
(64) opozarja, da zdravniki v povezavi<br />
s pomočjo pri končanju življenja razpravljajo<br />
zlasti<br />
o tem, kje je vloga<br />
zdravnika v<br />
takem procesu,<br />
bodisi glede na<br />
predlagani osnutek<br />
zakona bodisi<br />
na načelni ravni,<br />
saj ne želijo <strong>in</strong> ne<br />
morejo biti kot<br />
obveza vpleteni<br />
v nekaj, s čimer<br />
se tudi strokovno<br />
ne str<strong>in</strong>jajo. Prav<br />
tako se pogovarjajo<br />
o opozorilih<br />
zdravniške stroke<br />
splošni javnosti,<br />
kaj vse se lahko<br />
v povezavi s tem<br />
zakonom zgodi,<br />
kajti zdravniki<br />
poznajo situacije<br />
trpljenja <strong>in</strong> umi-<br />
onko-i.si
ZDRAVJE 41<br />
Nebojša Tejić/STA<br />
Zdravniki pravijo, da sodelovanje pri samomoru<br />
<strong>in</strong> evtanaziji ne more biti poklicna<br />
dolžnost. Na sliki z leve: Igor Dovnik, tajnik<br />
Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov<br />
<strong>in</strong> zobozdravnikov Slovenije, Bojana Beović,<br />
predsednica Zdravniške zbornice Slovenije,<br />
Gregor Zemljič, podpredsednik S<strong>in</strong>dikata<br />
zdravnikov <strong>in</strong> zobozdravnikov Slovenije,<br />
Radko Komad<strong>in</strong>a, predsednik Slovenskega<br />
zdravniškega društva.<br />
ranja <strong>in</strong> soo dolžni javnost seznaniti<br />
z vsemi možnimi odkloni. Odbor zato<br />
zaključuje, da ni moč govoriti o skladnosti<br />
pomoči pri samomoru <strong>in</strong> skladnosti<br />
evtanazije s pravili zdravniške<br />
stroke ter s pravili zdravniške etike, <strong>in</strong><br />
meni, da »skladnosti« ne more določiti<br />
zakon. Poskusa z zakonom določiti<br />
pomoč pri samomoru <strong>in</strong> evtanazijo<br />
kot »dolžno poklicno ravnanje« OPEV<br />
ne more razumeti drugače kot prisile<br />
poklica. Temu pa odločno nasprotuje.<br />
Odbor meni, da nihče ne sme z<br />
zakonom določiti, da sta pomoč pri<br />
samomoru <strong>in</strong> izvajanje evtanazije<br />
dolžni (poklicni) ravnanji kogarkoli.<br />
PROBLEMATIKA ZAKONA<br />
Peter Renčel, vodja Oddelka za pravne<br />
zadeve pri ZZS, je pretekli teden na<br />
strokovnem posvetu predstavil osnutek<br />
predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem<br />
končanju življenja. Pri tem<br />
je izpostavil določene problematične<br />
oziroma nedorečene dele zakona. Obstoječi<br />
Zakon o pacientovih pravicah<br />
zdravniku namreč nalaga aktivno obveznost,<br />
da mora poskusiti pacienta<br />
prepričati v zdravljenje <strong>in</strong> se mora po<br />
potrebi obrniti tudi na njegove ožje<br />
druž<strong>in</strong>ske člane. ZPPKŽ pa teh aktivnosti<br />
zdravniku ne nalaga. Določa le,<br />
da zdravnik oziroma zdravstveni delavec<br />
ne sme pacienta spodbujati k uveljavljanju<br />
pravice do končanja življenja.<br />
Po predlogu ZPPKŽ o upravičenosti<br />
pacienta do PPKŽ odloča komisija,<br />
ki mora pridobiti predhodno mnenje<br />
lečečega zdravnika, neodvisnega<br />
zdravnika <strong>in</strong> psihiatra. Neodvisni<br />
zdravnik ne sme uveljavljati ugovora<br />
vesti, biti v podrejenem ali nadrejenem<br />
razmerju z lečečim zdravnikom<br />
<strong>in</strong> mora biti v razmerju do pacienta<br />
neodvisen. A zakon nima nobenih<br />
varovalk, ki bi komisiji nalagale pripravo<br />
širšega nabora strokovnjakov.<br />
Zato obstaja tveganje, da bi si komisija<br />
izbrala samo nekaj zdravnikov, s<br />
katerimi bi aktivno sodelovala <strong>in</strong> ki<br />
bi bili evtanaziji naklonjeni. Pacientovo<br />
sposobnost odločanja o sebi po<br />
ZPPKŽ ocenjuje psihiater. V primeru<br />
dvoma o resničnosti pacientove izjave<br />
volje, ki je bila podana ob začetku<br />
postopka, se postopek lahko tudi prek<strong>in</strong>e.<br />
Vendar pa v primeru pacienta, ki<br />
bi sposobnost odločanja o sebi izgubil<br />
tekom postopka <strong>in</strong> bi izvedbi evtanazije<br />
kasneje aktivno nasprotoval,<br />
zakon ustavitve postopka ne predvideva,<br />
če psihiater ne bi podal mnenja,<br />
da je pacient sposoben odločati o sebi.<br />
Tako bi lahko prišlo do situacije, ko bi<br />
se evtanazija izvedla na osebi, ki bi ji<br />
aktivno nasprotovala.<br />
PALIATIVNA OSKRBA<br />
Dr. Maja Ebert Moltara, vodja oddelka<br />
za akutno paliativno oskrbo<br />
Onkološkega <strong>in</strong>štituta Ljubljana,<br />
pa je na strokovnem posvetu<br />
predstavila izkušnje onkologov z<br />
umirajočimi, na katerem je skušala<br />
odgovoriti na vprašanje, kaj si<br />
umirajoči pacienti želijo. Dotaknila<br />
se je pojma trpljenja, ki je, gledano<br />
z različnih vidikov, različen.<br />
Trpijo namreč tako bolniki, svojci<br />
<strong>in</strong> zdravstveni delavci. Trpljenje<br />
je zato treba postaviti v kontekst<br />
širše družbe, ki trpljenje vidi kot<br />
nekaj, čemur se je treba izogniti.<br />
Pri tem je izpostavila različno dojemanje<br />
trpljenja dveh bolnic – iz<br />
njunih odgovorov težko ugotovimo,<br />
kdo bolj trpi. Izpostavila je,<br />
česa se bolniki v zadnjem obdobju<br />
svojega življenja najbolj bojijo. Ne<br />
želijo si umreti v boleč<strong>in</strong>ah, pogosto<br />
si želijo umreti doma, <strong>in</strong> ne<br />
v bolnišnici. Mnoge pa je najbolj<br />
strah, da bi bili svojim bližnjim v<br />
breme. Mnogi pacienti po odpravi<br />
boleč<strong>in</strong>e o evtanaziji več ne<br />
govorijo. V primeru bolje razvite<br />
paliativne oskrbe je prepričana,<br />
da boleč<strong>in</strong>a ne bi bila pomemben<br />
dejavnik odločanja, zlasti v očeh<br />
zdravstvenega osebja.<br />
Občutek, da je pacient v breme,<br />
je prisoten pri mnogih pacientih,<br />
<strong>in</strong> to ne glede na zagotovila svojcev,<br />
da to ne drži. Ta občutek sproža<br />
močno željo pacientov po končanju<br />
svojega življenja. Zato je nujna podpora<br />
svojcem, da bodo zmogli pacientom<br />
nuditi podporo v zadnjem<br />
obdobju njihovega življenja. Kvalitetna<br />
paliativna oskrba bi tako<br />
morala biti prioriteta zdravstvenih<br />
delavcev, zaključuje Moltara. <br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
42<br />
ZDRAVJE<br />
EVTANAZIJA:<br />
od Hipokratove prisege do<br />
milostne smrti v Tretjem rajhu<br />
Pred tedni je slovensko politiko razvnela izjava Pavla <strong>Rupar</strong>ja (62), da bi bila lahko Biserka Marolt Meden<br />
(69), ki se zavzema za uzakonitev evtanazije v Sloveniji, svetovalka Adolfa Hitlerja. Zaradi te izjave je politični<br />
vrh <strong>Rupar</strong>ju odrekel legitimnost. Pogled v preteklost kaže, da je vprašanje evtanazije sicer bistveno starejše,<br />
a da <strong>Rupar</strong> morda le ni udaril toliko mimo, kot mu očitajo nekateri.<br />
PETER MERŠE<br />
Komentar<br />
Začetki evtanazije segajo že v<br />
daljno preteklost. V času antike<br />
je obstajala redna praksa,<br />
da so zdravniki pacientom, ki<br />
so želeli umreti, predpisali strup. V<br />
moderni dobi so se resnejše debate o<br />
uzakonitvi evtanazije začele po letu<br />
1870. Prvi zakonski predlogi, sicer<br />
neuspešni, pa so se pojavili v začetku<br />
dvajsetega stoletja. Prva država, ki je<br />
evtanazijo dejansko uzakonila, je bila<br />
nacistična Nemčija leta 1939, ko je<br />
Adolf Hitler zaupnikoma Phillipu Bohlerju<br />
<strong>in</strong> dr. Karlu Brandtu podelil odgovornost,<br />
da neozdravljivim pacientom<br />
zagotovita »milostno smrt«. Med letoma<br />
1939 <strong>in</strong> 1945 je program evtanazije,<br />
imenovan tudi T4, samo v Nemčiji vzel<br />
približno 250.000 življenj prizadetih,<br />
Tudi pl<strong>in</strong>ske celice, ki so jih<br />
kasneje uporabljali v koncentracijskih<br />
taboriščih (na sliki so<br />
iz taborišča Auschwitz), so bile<br />
najprej uporabljene v programu<br />
evtanazije T4.<br />
250.000<br />
ljudi so evtanazirali<br />
v nacistični Nemčiji.<br />
poškodovanih <strong>in</strong> duševno bolnih otrok<br />
ter odraslih psihičnih bolnikov,<br />
ranjencev <strong>in</strong> starostnikov.<br />
ODKRITJE MORFIJA<br />
Prve ideje o evtanaziji v modernem<br />
času so se začele pojavljati v 17. <strong>in</strong> 18.<br />
stoletju, zagon pa so dobile z odkritjem<br />
morfija v 19. stoletju, ki je, ironično,<br />
omogočal ravno lajšanje boleč<strong>in</strong>, zaradi<br />
katerih so se v antiki najpogosteje<br />
zatekali v prostovoljno smrt. Leta 1870<br />
je Samuel D. Williams v Birm<strong>in</strong>ghamskem<br />
Speculative Clubu predstavil<br />
idejo, da bi morfij <strong>in</strong> kloroform uporabili<br />
za namerno končanje življenja pacienta<br />
s hitro <strong>in</strong> nebolečo smrtjo, kar je<br />
tako v Veliki Britaniji kot v ZDA odprlo<br />
PROFIMEDIA<br />
resno debato o evtanaziji, ki jo je še okrepilo<br />
zanimanje za darv<strong>in</strong>izem v 80-<br />
ih letih 19. stoletja. Argumenti so bili<br />
več<strong>in</strong>oma ovrženi z veliko možnostjo<br />
zlorab, ki bi jih legalizacija evtanazije<br />
pr<strong>in</strong>esla, ter dejstvom, da bi zdravnike<br />
spremenila v rablje.<br />
V ZDA<br />
Prelom stoletja je debato iz pretežno<br />
medic<strong>in</strong>ske stroke razširil tudi<br />
na pravniško <strong>in</strong> filozofsko ter stroko<br />
družbenih znanosti, ki so začeli aktivneje<br />
zagovarjati pacientovo »pravico<br />
do evtanazije«. Leta 1905 je Charles<br />
Eliot Norton na Harvardu pripravil<br />
ognjevit govor, ki je navdušil bogato<br />
<strong>in</strong> vplivno Anno Hill, ki je imela hudo<br />
bolno mamo, trpečo za rakom. Hillova<br />
je začela kampanjo za legalizacijo evtanazije<br />
v Ohiu, ki je požela veliko zanimanje<br />
javnosti <strong>in</strong> medic<strong>in</strong>ske stroke.<br />
Medical Journal je tedaj zapisal: »Vsake<br />
toliko se pojavijo različni diletanti, ki<br />
ne prenesejo misli na boleč<strong>in</strong>o <strong>in</strong> akademsko<br />
razglabljajo pravico do evtanazije.<br />
Medic<strong>in</strong>a se vedno jasno postavlja<br />
proti ukrepom, ki bi neizbežno vodili v<br />
najbolj ogabne zlorabe <strong>in</strong> degradacijo<br />
medic<strong>in</strong>skih delavcev v rablje.«<br />
Kongres v Ohiu je predlog Hillove<br />
zavrnil z 79 proti 23. Kasneje se je podoben<br />
predlog pojavil tudi v Iowi. Slednji<br />
bi evtanazijo dovoljeval ne le za neozdravljivo<br />
bolne odrasle, ampak tudi<br />
za »grozno deformirane <strong>in</strong> idiotske<br />
otroke«, vendar ni doživel resne obravnave.<br />
Še en poskus uzakonitve evtanazije<br />
se je zgodil v začetku tridesetih let<br />
v Londonu, a je bil tudi zavrnjen.<br />
PROGRAM T4<br />
Prva država, ki je dejansko uzakonila<br />
evtanazijo, je januarja 1939 posta-<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
ZDRAVJE<br />
43<br />
Medic<strong>in</strong>a se vedno jasno<br />
postavlja proti ukrepom,<br />
ki bi neizbežno vodili v<br />
najbolj ogabne zlorabe <strong>in</strong><br />
degradacijo medic<strong>in</strong>skih<br />
delavcev v rablje.<br />
Predsednica Nataša Pirc Musar (55) je obsodila <strong>Rupar</strong>jev poziv k<br />
»odstranitvi« svoje svetovalke Biserke Marolt Meden (69).<br />
la nacistična Nemčija. Adolf Hitler je<br />
program poveril zdravniku Karlu Brandtu<br />
<strong>in</strong> vodji svojega kab<strong>in</strong>eta Philippu<br />
Bouhlerju <strong>in</strong> jima dal nalogo »ubiti<br />
vsakogar, čigar življenje ni vredno<br />
življenja«. Program je nosil imel T4<br />
po naslovu Tiergartenstrasse 4, kjer<br />
je bil sedež programa. Tajni program<br />
pobijanja se je najprej osredotočil na<br />
otroke, mlajše od treh let. 18. avgusta<br />
1939 je bil izdan dekret, ki je od vseh<br />
zdravnikov, medic<strong>in</strong>skih sester <strong>in</strong> babic<br />
zahteval, da poročajo o otrocih, ki<br />
kažejo znake resne duševne bolezni<br />
ali <strong>in</strong>validnosti. Starše so nato pozvali,<br />
da otroke pripeljejo v posebej za to<br />
pripravljene kl<strong>in</strong>ike, ki so dejansko bili<br />
objekti za usmrtitev, kjer so te otroke<br />
ubijali z vbrizgavanjem smrtonosnih<br />
doz uč<strong>in</strong>kov<strong>in</strong>, v nekaterih primerih<br />
pa tudi z izstradanjem. Kasneje so pretežno<br />
začeli uporabljati pl<strong>in</strong>ske celice.<br />
Program so kmalu razširili na<br />
mladostnike do 17. leta starosti, že 1.<br />
septembra 1939 pa tudi na odrasle, ki<br />
so živeli <strong>in</strong>stitucionalizirano. Hitler<br />
je hkrati vse medic<strong>in</strong>sko osebje, ki je<br />
sodelovalo v programu T4, z ukazom<br />
zaščitil pred pregonom. Vsi zdravniki,<br />
ki so skrbeli za starejše <strong>in</strong> duševne bolnike,<br />
so prejeli formular, prek katerega<br />
so vodilni v programu skušali identificirati<br />
bolnike s shizofrenijo, epilepsijo,<br />
demenco <strong>in</strong> drugimi nevrološkimi<br />
<strong>in</strong> kroničnimi boleznimi, tiste, ki niso<br />
bili sposobni za delo, krim<strong>in</strong>alce <strong>in</strong> tiste,<br />
ki so bili v <strong>in</strong>stitucijah že več kot pet<br />
let. Na podlagi tako zbranih podatkov<br />
so januarja 1940 začeli odstranjevati<br />
paciente, predvidene za evtanazijo, iz<br />
<strong>in</strong>stitucij, kjer so bivali, v pl<strong>in</strong>ske celice.<br />
Da bi ustvarili vtis medic<strong>in</strong>skega<br />
postopka, so njihovi rablji nosili zdravniške<br />
halje, evtanazija pa je potekala z<br />
zapl<strong>in</strong>janjem v pl<strong>in</strong>skih celicah, ki so<br />
izgledale kot tuši. Obiski sorodnikov<br />
niso bili dovoljeni, po določenem času<br />
pa so sorodniki prejeli žaro ter mrliški<br />
list z lažnim »naravnim« vzrokom smrti.<br />
Nejc Špor<strong>in</strong>/UPRS<br />
EVGENIKA<br />
Evtanazijo so povezovali z evgeniko,<br />
ki je bila uradna ideologija režima,<br />
v kateri so nekateri zdravniki videli<br />
»uporabno biologijo« <strong>in</strong> jo tudi podpirali.<br />
Kasneje med vojno so evtanazijo<br />
utemeljevali tudi z<br />
ekonomskimi razlogi<br />
– odstranjevali so ljudi,<br />
ki so bili družbi v<br />
breme. Hitler je ob začetku<br />
programa, ki je<br />
sovpadal z začetkom<br />
druge svetovne vojne,<br />
povedal, da je »vojna<br />
najboljši čas za elim<strong>in</strong>acijo<br />
neozdravljivo<br />
bolnih«. Program je bil<br />
sicer skriven, vendar<br />
je kmalu postal »javna<br />
skrivnost«, zaradi česar<br />
je bil deležen tudi<br />
nasprotovanja. Nekateri<br />
zdravniki so se<br />
upirali izpolnjevanju<br />
formularjev s podatki<br />
o pacientih, najbolj glasna pa je bila<br />
Katoliška cerkev. Münsterski škof Clemens<br />
August Graf von Galen je v pridigi<br />
3. avgusta 1941 javno povedal, da<br />
je »dolžnost kristjana, da nasprotuje<br />
jemanju človeškega življenja, četudi za<br />
ceno lastnega«.<br />
UVOD V HOLOKAVST<br />
Program evtanazije je bil uradno prek<strong>in</strong>jen<br />
avgusta 1941. Po uradnih evidencah<br />
so v slabih dveh letih evtanazirali<br />
70.273 ljudi. Ustavitev pa je bila<br />
samo uradna, program evtanazije se je<br />
neuradno, a z blagoslovom države <strong>in</strong><br />
predvsem lokalnih oblasti, nadaljeval<br />
vse do konca druge svetovne vojne.<br />
Ocenjuje se, da so samo v Nemčiji v<br />
tem času evtanazirali več kot 250.000<br />
ljudi, od tega 10.000 otrok. Za razliko<br />
od nemškega ozemlja so »evtanazijo«<br />
na vzhodu, na Poljskem <strong>in</strong> v Sovjetski<br />
zvezi, izvajali kar SS-ovci, najpogosteje<br />
kar s streljanjem ali izstradanjem.<br />
Poleg siceršnjih evgeničnih motivov<br />
jih je na okupiranih ozemljih gnala<br />
tudi ekonomska motivacija, da so<br />
izpraznjene <strong>in</strong>stitucije <strong>in</strong> bolnišnice<br />
lahko uporabili za vojašnice, rezervne<br />
vojaške bolnišnice <strong>in</strong> skladišča streliva.<br />
Program evtanazije v Nemčiji je<br />
tako predstavljal uvod oz. pripravo na<br />
kasnejšo genocidno politiko. Nacistično<br />
vodstvo je kasneje »upravičence«<br />
do evtanazije razširilo tudi na t. i. biološke<br />
sovražnike arijske rase, ki so bili<br />
v prvi vrsti Judje <strong>in</strong> Romi, za njimi pa<br />
tudi Slovani. Tudi pl<strong>in</strong>ske celice, ki so<br />
jih uporabljali v koncentracijskih taboriščih,<br />
so bile najprej uporabljene v<br />
programu evtanazije T4.<br />
PO VOJNI<br />
Konec druge svetovne vojne <strong>in</strong> odkritje<br />
koncentracijskih taborišč ter tudi vloga<br />
zdravnikov pri nemškem programu<br />
evtanazije je za nekaj časa povsem<br />
utišala zagovornike evtanazije. Prve<br />
povojne debate v to smer so se začele<br />
leta 1969, vendar sprva niso dosegale<br />
večjega odmeva. Prva država, ki je za<br />
nacistično Nemčijo uzakonila evtanazijo,<br />
je bila Nizozemska, leta 2002,<br />
kmalu ji je sledila Belgija ter nato še<br />
peščica držav. Resnejše debate pa se<br />
znova pojavljajo v več evropskih državah,<br />
med drugim tudi v Sloveniji, kjer<br />
trenutno poteka zbiranje podpisov za<br />
zakon o evtanaziji, ki ga nameravajo<br />
avtorji vložiti v Državni zbor.<br />
Raziskovalci zaznavajo, da pritiski<br />
na uzakonitev evtanazije prihajajo v<br />
valovih, imajo pa nekaj skupnih lastnosti.<br />
Običajno jih poganja porast <strong>in</strong>dividualizma<br />
(glede tega je nacistična<br />
Nemčija sicer izjema, a je tudi narava<br />
njihove evtanazije nekoliko drugačna),<br />
ekonomska recesija, vzpon socialnega<br />
darv<strong>in</strong>izma ter povečan dvom v medic<strong>in</strong>sko<br />
stroko, ki sicer skozi vso zgodov<strong>in</strong>o<br />
postopku nasprotuje. Argumenti<br />
zagovornikov za njeno uzakonitev pa<br />
že 120 let ostajajo enaki <strong>in</strong> napredek<br />
medic<strong>in</strong>e nanje bistveno ne vpliva, še<br />
ugotavljajo v Annal of Internal Medic<strong>in</strong>e,<br />
kjer so podrobneje raziskovali njene<br />
medic<strong>in</strong>ske vidike.<br />
<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
44 SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />
Za koliko bodo ZVIŠALI CENE<br />
avtomobilov novi emisijski<br />
predpisi EURO 7<br />
Nova evropska zakonodaja za zmanjšanje<br />
onesnaževanja z vozili bo povečala proizvodne<br />
stroške za 2.000 evrov za avtomobile <strong>in</strong> za<br />
12.000 evrov za tovornjake ter avtobuse,<br />
kar je precej več od prvotnih ocen Evropske<br />
komisije, je pokazala nova študija, ki jo je<br />
podprlo evropsko Združenje proizvajalcev<br />
avtomobilov ACEA.<br />
UREDNIŠTVO<br />
Nasprotujemo novim<br />
zahtevam glede emisij<br />
izpušnih pl<strong>in</strong>ov za<br />
osebne avtomobile <strong>in</strong><br />
dostavna vozila, saj bi<br />
preusmerile naložbe<br />
sektorja stran od<br />
dogovorjene poti do<br />
ničelnih emisij CO2 iz<br />
avtomobilov.<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Koalicija osmih držav pod vodstvom<br />
Češke se je združila,<br />
da bi izrazila kritiko predlaganih<br />
emisijskih standardov<br />
Euro 7 za avtomobile. Češka, Bolgarija,<br />
Francija, Madžarska, Italija, Poljska,<br />
Romunija, Slovaška <strong>in</strong> Madžarska so<br />
podpisale neuradni dokument, ki je bil<br />
poslan švedskemu predsedstvu Sveta<br />
EU <strong>in</strong> Evropski komisiji. Evropski komisiji<br />
očitajo, da evropske proizvajalce<br />
avtomobilov obremenjuje z dodatnimi<br />
obveznostmi, ki presegajo predhodno<br />
dogovorjene mejne vrednosti emisij <strong>in</strong><br />
prehod na elektro mobilnost.<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023<br />
NERAZUMNE ZAHTEVE<br />
Osnutek standardov Euro 7, ki je bil<br />
predstavljen novembra 2022, se namesto<br />
na emisije ogljika osredotoča<br />
na onesnaževala, škodljiva za zdravje<br />
ljudi, kot so trdni delci, dušikov oksid<br />
<strong>in</strong> ogljikov monoksid. V skladu s<br />
predlogom bodo najnižje vrednosti<br />
emisij izpušnih pl<strong>in</strong>ov, ki so bile možne<br />
v skladu s prejšnjo različico uredbe<br />
Euro 6, postale obvezne za avtomobile<br />
<strong>in</strong> kombije, za avtobuse <strong>in</strong> tovornjake<br />
pa bodo veljale ločene omejitve.<br />
Prvič bo določena tudi omejitev za<br />
delce, ki se izločajo iz zavor <strong>in</strong> pnevmatik.<br />
Sigrid de Vries (48), generalna<br />
direktorica združenja ACEA, je dejala,<br />
da bi predlog Euro 7 imel izjemno majhen<br />
vpliv na okolje ob izjemno visokih<br />
stroških, kar se bo verjetno preneslo na<br />
potrošnike v obliki visokih cen vozil.<br />
»S prehodom na elektrifikacijo se bodo<br />
dosegle večje koristi za okolje <strong>in</strong> zdravje,<br />
hkrati pa se bodo starejša vozila na<br />
cestah EU nadomestila z visoko uč<strong>in</strong>kovitimi<br />
modeli Euro 6/VI,« je dejala.<br />
OCENE STROŠKOV<br />
Evropska komisija je pri ocenjevanju<br />
uč<strong>in</strong>ka novih pravil ocenila, da bi ukrepi<br />
pr<strong>in</strong>esli dodatnih 180 do 450 evrov<br />
za avtomobile <strong>in</strong> dostavna vozila ter
SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />
45<br />
NEGOTOVOST IN DVOM<br />
Vendar pa so borci za zeleno okolje<br />
zavrnili študijo Euro 7 kot klasičen<br />
strah, negotovost <strong>in</strong> dvom avtomobilske<br />
<strong>in</strong>dustrije, kar se nanaša na<br />
priljubljeno taktiko odnosov z javnostmi.<br />
»Avtomobilska <strong>in</strong>dustrija<br />
poskuša prestrašiti ljudi <strong>in</strong> se<br />
znebiti odgovornosti, češ da gre za<br />
izbiro med standardom Euro 7 <strong>in</strong><br />
elektrifikacijo, čeprav ima dovolj<br />
sredstev za oboje,« je za bruseljski<br />
medij EURACTIV povedal Adrian<br />
Hiel, tiskovni predstavnik pri<br />
mreži lokalnih oblasti Energy Cities.<br />
»ACEA že desetletja vztraja<br />
pri emisijah onesnaževal. Nobenega<br />
razloga ni, da bi mislili, da je<br />
tokrat drugače. Ni uč<strong>in</strong>kovitejšega<br />
nač<strong>in</strong>a, kako rešiti na tisoče življenj,«<br />
je opozoril.<br />
Medtem ko bo prehod na elektro<br />
mobilnost odpravil emisije izpušnih<br />
pl<strong>in</strong>ov, bodo motorji z notranjim<br />
izgorevanjem še desetletja<br />
ostali na cestah EU. ACEA, ki zastopa<br />
proizvajalce avtomobilov, bi<br />
dejansko imela koristi od popolne<br />
odprave Euro 7, saj bi se zmanjšali<br />
stroški, potrebni za preoblikovanje<br />
motorjev z notranjim izgorevanjem,<br />
da bi postali čistejši. Ocenjuje<br />
se, da bo leta 2050, torej celih 15<br />
let po začetku veljavnosti prepovedi<br />
prodaje avtomobilov z benc<strong>in</strong>skim<br />
<strong>in</strong> dizelskim motorjem,<br />
približno 20 odstotkov avtomobilov<br />
v Evropi še vedno imelo motor<br />
z notranjim izgorevanjem.<br />
Sigrid de Vries (48), generalna<br />
direktorica Evropskega združenja<br />
proizvajalcev avtomobilov (ACEA).<br />
ACEA.AUTO<br />
2.800 evrov za tovornjake <strong>in</strong> avtobuse,<br />
kar je štiri- do desetkrat manj, kot<br />
predlaga študija <strong>in</strong>dustrije. Industrijska<br />
študija svetovalnega podjetja<br />
Frontier Economics podpira dolgoletne<br />
kritike avtomobilskega sektorja, da<br />
so pravila za proizvajalce predraga za<br />
izvajanje. Avtomobilski proizvajalci<br />
trdijo, da bi bilo denar bolje porabiti<br />
za povečanje proizvodnje električnih<br />
vozil. Predstavniki <strong>in</strong>dustrije so hitro<br />
poudarili, da so sedanji standardi Euro<br />
6 najobsežnejši <strong>in</strong> najstrožji standardi<br />
za emisije onesnaževal na svetu. »Emisije<br />
izpušnih pl<strong>in</strong>ov so zaradi najsodobnejše<br />
tehnologije vozil že zdaj na<br />
komaj izmerljivi ravni,« je zapisano v<br />
izjavi, ki jo je objavila ACEA.<br />
Poleg neposrednih stroškov strokovnjaki<br />
iz panoge poročajo o povečanju<br />
porabe goriva za doseganje<br />
predlaganih zahtev Euro 7 (npr. dodatno<br />
gorivo za segrevanje katalizatorja<br />
po hladnem zagonu) v povprečju za<br />
3,5 odstotka. To pomeni dodatne posredne<br />
materialne stroške za potrošnike<br />
<strong>in</strong> logistična podjetja. Po grobem<br />
izračunu bi to pomenilo 17.500 evrov<br />
za prevožene kilometre tovornjaka,<br />
medtem ko bi to pomenilo približno<br />
700 evrov za osebni avtomobil. Že<br />
samo ti posredni stroški, ki so v oceni<br />
uč<strong>in</strong>ka zanemarjeni, zlahka presežejo<br />
skupne stroške, upoštevane v oceni<br />
uč<strong>in</strong>ka Euro 7. Predlagani standard<br />
Euro 7 povzroča še dodatne stroške,<br />
ki niso zajeti v oceni uč<strong>in</strong>ka: emisije<br />
iz pnevmatik – predpis Euro 7 prvič<br />
vključuje emisije zaradi obrabe pnevmatik,<br />
omejena izbira za potrošnike<br />
– potrošniki cenovno dostopnejših<br />
avtomobilov vstopnega razreda se lahko<br />
zaradi nesorazmernega povečanja<br />
stroškov soočijo z bistveno višjimi cenami<br />
kot danes ali celo s prenehanjem<br />
proizvodnje nekaterih modelov v tem<br />
segmentu vozil po standardu Euro 7,<br />
višji stroški za baterijska električna<br />
vozila – strokovnjaki iz panoge poročajo<br />
o višjih proizvodnih stroških v viš<strong>in</strong>i<br />
približno 178 evrov na vozilo za avtomobile/avtodome<br />
<strong>in</strong> 750 evrov na vozilo<br />
za avtobuse/kmetijska vozila zaradi<br />
omejitev emisij brez izpušnih pl<strong>in</strong>ov <strong>in</strong><br />
zahtev glede vzdržljivosti baterij.<br />
Proizvajalci so se prav tako uprli<br />
časovnemu načrtu za uveljavitev standarda<br />
Euro 7 <strong>in</strong> trdijo, da je prekratek.<br />
Nemški proizvajalec Volkswagen je<br />
aprila pozval, naj se izvajanje standardov<br />
emisij prestavi s poletja 2025<br />
na jesen 2026. Opozoril je, da bi lahko,<br />
če bodo zakonodajalci EU nadaljevali s<br />
predvidenim rokom julija 2025, to povzročilo<br />
zaustavitev proizvodnje modelov<br />
po vsej Evropi. Po drugi strani pa<br />
podjetje Scania, ki slovi po proizvodnji<br />
<strong>in</strong> prodaji tovornjakov, poziva k uveljavitvi<br />
vseh idej Evropske komisije na<br />
tem področju: »Če bodo standardi CO2,<br />
Euro 7 <strong>in</strong> uredba o <strong>in</strong>frastrukturi za alternativna<br />
goriva (AFIR) dobro zastavljeni<br />
<strong>in</strong> bodo delovali kot celovit paket,<br />
bodo prispevali k zmanjšanju emisij<br />
CO2, izboljšanju kakovosti zraka <strong>in</strong> javnega<br />
zdravja ter povečali konkurenčnost<br />
evropske avtomobilske <strong>in</strong>dustrije.<br />
Želimo, da bi sedanje delo na področju<br />
politike pr<strong>in</strong>eslo dva rezultata.<br />
Prvič, zagotoviti dostop do zelene<br />
električne energije <strong>in</strong> <strong>in</strong>frastrukture<br />
za polnjenje. Drugič, vzpostavitev<br />
cenovne enakosti med električnim <strong>in</strong><br />
fosilnim prevozom z uporabo uč<strong>in</strong>kovitih<br />
ukrepov za določanje cen ogljika,<br />
vključno s cestnimi pristojb<strong>in</strong>ami na<br />
podlagi CO2 <strong>in</strong> izvajanjem sistema trgovanja<br />
z emisijami za cestni promet.«<br />
KOALICIJA DRŽAV<br />
Skup<strong>in</strong>a držav EU pod vodstvom Češke,<br />
ki vključuje Bolgarijo, Francijo,<br />
Madžarsko, Italijo, Poljsko, Romunijo<br />
<strong>in</strong> Slovaško, se je prav tako združila <strong>in</strong><br />
nasprotuje zakonodaji, pri čemer navaja<br />
posledice, ki bi jih pravila lahko imela<br />
za delovna mesta <strong>in</strong> lokalno <strong>in</strong>dustrijo.<br />
»Nasprotujemo vsem novim zahtevam<br />
glede emisij izpušnih pl<strong>in</strong>ov za osebne<br />
avtomobile <strong>in</strong> dostavna vozila, saj bi te<br />
preusmerile naložbe sektorja stran od<br />
nedavno dogovorjene poti do ničelnih<br />
emisij CO2 iz avtomobilov,« so navedle<br />
v skupnem pismu, poslanem švedskemu<br />
predsedstvu Evropskega sveta <strong>in</strong><br />
Evropski komisiji. Skup<strong>in</strong>a se zavzema<br />
za odložitev novih standardov emisij<br />
onesnaževal za vsaj tri leta za avtomobile<br />
<strong>in</strong> pet let za tovornjake. <br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
46 SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />
Komentar<br />
Letališču v Tuzli uspeva bolj, eden izmed razlogov pa je močna diaspora, saj ta potuje z<br />
nizkocenovnimi ponudniki, nad katerimi se po Franklovih besedah v Sloveniji še vedno zmrdujemo.<br />
SHUTTERSTOCK<br />
JAKOB VID<br />
ZUPANČIČ<br />
Zakaj brniško letališče SAMEVA,<br />
okoliška letališča pa CVETIJO<br />
Postavlja se vprašanje, zakaj subvencije za letalske polete iz Ljubljane niso uspele. In kaj bi<br />
pomenila ustanovitev nove letalske družbe, naslednice Adrie Airways, ki je bila vrsto let tarča<br />
f<strong>in</strong>ančnega izčrpavanja. Slovenci pa se sedaj velikokrat odločajo za polete z drugih bližnjih<br />
letališč, denimo iz Zagreba, Benetk, pa tudi iz Gradca, Trevisa, Celovca <strong>in</strong> celo Zadra.<br />
Kot so poročali v časopisu F<strong>in</strong>ance,<br />
je po prometu letališče<br />
Jožeta Pučnika v zadnjem<br />
času prehitelo celo letališče v<br />
Tuzli v Bosni <strong>in</strong> Hercegov<strong>in</strong>i. Gre za<br />
tretje največje bosansko mesto, drugo<br />
največje v Federaciji BiH, ki šteje okoli<br />
<strong>100</strong>.000 prebivalcev, se pravi slaba<br />
tretj<strong>in</strong>a slovenske prestolnice. Kljub<br />
temu pa gosti vedno več poletov, januarja<br />
letos je potovalo s tega letališča<br />
celo več potnikov kot z ljubljanskega.<br />
Na letališču v Tuzli ima svojo bazo<br />
nizkocenovni prevoznik WizzAir, ki je<br />
med drugim zavrnil subvencije na ljubljanskem<br />
letališču. Peter Frankl (58),<br />
urednik F<strong>in</strong>anc, je v svojem komentarju<br />
zapisal nekaj razlogov, zakaj letališču<br />
v Tuzli uspeva bolj. Eden izmed razlogov<br />
je močna bosanska diaspora. Ta<br />
potuje z nizkocenovnimi ponudniki,<br />
nad katerimi se po Franklovih besedah<br />
v Sloveniji še vedno zmrdujemo, češ da<br />
bi k nam pripeljali turiste, ki nimajo<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023<br />
Peter Fankl, F<strong>in</strong>ance.<br />
f<strong>in</strong>ance.si<br />
veliko denarja <strong>in</strong> bi pijančevali, ne bi<br />
pa občudovali naše zelene narave.<br />
Tudi turisti, ki obiskujejo Slovenijo,<br />
vedno redkeje pristajajo na Brniku.<br />
Tako gredo npr. kitajski turisti<br />
na Bled več<strong>in</strong>oma prek Benetk, več<strong>in</strong>a<br />
angleških navijačev, ko je njihova nogometna<br />
reprezentanca igrala z našo<br />
v Stožicah, pa je potovala prek Zagreba<br />
… Slovenci se načeloma odločamo<br />
za potovanje z drugih letališč – poleg<br />
dejstva, da nimamo lastnega prevoznika,<br />
se je posledično zmanjšalo tudi<br />
število l<strong>in</strong>ij – predvsem zaradi boljših<br />
mednarodnih povezav <strong>in</strong> nizkocenovnih<br />
letalskih družb, ki omogočajo velik<br />
prihranek pri ceni letalskih vozovnic.<br />
Med bolj priljubljenimi letališči sta<br />
italijanska Marco Polo v Benetkah <strong>in</strong><br />
Treviso, ki je baza za Benetke <strong>in</strong> po velikosti<br />
primerljiv z Ljubljano, seveda pa<br />
turistično veliko bolj oblegan, zato je<br />
letališče Marco Polo četrto najbolj obiskano<br />
letališče v Italiji. Iz Benetk lahko<br />
letimo na 76 dest<strong>in</strong>acij, če pa štejemo še<br />
sezonske, je teh skoraj dvakrat toliko.<br />
VNAPREJ PLAČAN LET<br />
Pogovarjali smo se tudi z dvema potnikoma<br />
<strong>in</strong> ju povprašali, kakšna je njuna<br />
izkušnja oziroma s katerih letališč<br />
potujeta. Naš prvi sogovornik je povedal,<br />
da nima enega izbranega letališča,<br />
ampak pogleda ponudbo več okoliških<br />
letališč. Gleda, kje so najugodnejše<br />
možnosti z vidika cene kart, izbira pa<br />
letališča, ki so okrog 250 km oddaljena
Komentar<br />
SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />
47<br />
ZAGREB IN PULJ<br />
V zadnjem času pridobiva na slovenskih potnikih celo Zagreb. Kako slabo gre<br />
ljubljanskemu letališču, lahko ugotovimo tudi s tem, da ljubljansko letališče<br />
dohiteva celo letališče v Puli, ki je bilo včasih nekje na ravni mariborskega,<br />
sedaj pa njegove storitve med drugim uporablja tudi RyanAir, ki z letališča<br />
Jožeta Pučnika ne leti. Kot piše Frankl, Ljubljana za nizkocenovnike ni zanimiva,<br />
povpraševanja po Ljubljani s strani potnikov ni veliko, letališke pristojb<strong>in</strong>e<br />
pa so drage. Teh očitno po Franklovih besedah lastnik letališča Fraport<br />
ni voljan ustrezno znižati v korist nizkocenovnikov, saj bi moral potem popuščati<br />
tudi Lufthansi, Air France-u <strong>in</strong> podobnim družbam. Cilj letališča je<br />
tako predvsem dobiček, ne pa drage naložbe v boljše letalske povezave. »Balkanski«<br />
model pa pri nas ne uč<strong>in</strong>kuje, saj je slovenska diaspora manjša od npr.<br />
bosanske, tista, ki jo imamo, pa je bistveno bolj razpršena od ostalih narodov,<br />
kjer zdomci potujejo na nekaj točk v Evropi, kar je za nizkocenovnike ugodno.<br />
Sicer ljubljansko letališče ni ed<strong>in</strong>o s temi težavami, v podobni stiski je tudi<br />
letališče v Bratislavi, predvsem na račun dunajskega letališča, saj je razdalja<br />
SVOBODNO GOSPODARSTVO med Dunajem <strong>in</strong> Bratislavo zgolj 78 km. Tako tudi bratislavsko letališče Komentar ne<br />
raste dovolj, Slovaki pa posledično nimajo svojega nacionalnega prevoznika.<br />
Ime letališča<br />
od Ljubljane, včasih lahko tudi malo<br />
več. Največkrat so to Dunaj, Benetke,<br />
Zagreb, Trst, Gradec, Celovec, včasih<br />
celo Budimpešta. Sicer naš sogovornik<br />
preveri tudi ponudbo ljubljanskega<br />
letališča, a se tamkajšnja ponudba več<strong>in</strong>oma<br />
ne izplača, prej omenjena letališča<br />
pa so dovolj blizu. Najbolj ugodne<br />
karte so po njegovih izkušnjah v Benetkah,<br />
a ne nujno, v določenih primerih se<br />
splača leteti tudi z drugih letališč.<br />
Benetke so najboljše z vidika povezljivosti,<br />
leti tudi veliko nizkocenovnih<br />
prevoznikov. Uporablja sicer<br />
večkrat storitve letališča Marco Polo,<br />
včasih pa tudi manjšega Treviso. Na<br />
Brniku več<strong>in</strong>oma niso konkurenčni.<br />
Cene kart so lahko tudi trikrat do štirikrat<br />
dražje. Iz Slovenije namreč leti<br />
zelo<br />
20<br />
malo nizkocenovnih prevoznikov.<br />
Po sogovornikovih besedah moraš potem<br />
seveda plačati več, kolikor več za<br />
to dobiš, pa ne odtehta pri odločitvi za<br />
brniško letališče. Ljubljansko letališče<br />
se splača le, če imaš zagotovljen vnaprej<br />
plačan let ali pa če gre za nizkocenovnega<br />
prevoznika, ki gre na točno<br />
tisto lokacijo, na katero želiš priti. Naš<br />
Ljubljana Benetke Benetke Zagreb Gradec Dunaj Budimpešta<br />
Letališče<br />
Jožeta<br />
Pučnika<br />
Letališče<br />
Marco<br />
Polo<br />
Letališče<br />
Treviso<br />
Letališče<br />
Franjo<br />
Tuđman<br />
Letališče<br />
Gradec<br />
Letališče<br />
Dunaj<br />
Letališče<br />
Franza<br />
Liszta<br />
Koda LJU VCE TSF ZAH GRZ VIE BUD<br />
Št. prevoznikov 20 49 2 24 11 64 41<br />
1 21 0 0 0 0 3<br />
0 32 47 26 0 78 59<br />
1 17 7 0 0 35 57<br />
Št. dest<strong>in</strong>acij 2023 * 23 106 53 60 23 202 122<br />
35.000.000<br />
30.000.000<br />
25.000.000<br />
20.000.000<br />
15.000.000<br />
10.000.000<br />
5.000.000<br />
0<br />
Število prepeljanih potnikov 2019 <strong>in</strong> 2022<br />
Letališče<br />
Franjo<br />
Tuđman<br />
Letališče<br />
Treviso<br />
Število potnikov<br />
(2019)<br />
Število potnikov<br />
(2022)<br />
sogovornik je opazil, da so v Sloveniji<br />
določene geografske preference – Štajerci<br />
največkrat potujejo preko Gradca<br />
<strong>in</strong> Dunaja, Dolenjci preko Zagreba,<br />
Primorci preko Benetk, Ljubljančanom<br />
pa je načeloma vseeno, saj je vsako izmed<br />
teh omenjenih letališč še vedno<br />
razmeroma blizu. Leti sicer nekajkrat<br />
na leto, v zadnjem času nekoliko več.<br />
Karte kupuje na spletnih straneh, kjer<br />
lahko primerjamo cene letalskih kart,<br />
kot sta npr. Kiwi <strong>in</strong> Kayak.<br />
Naš drugi sogovornik je zaposlen<br />
na Javnem zavodu za turizem. V prvi<br />
vrsti se odločajo predvsem na podlagi<br />
tega, kje je najugodnejša možnost<br />
za direkten let na izbrano dest<strong>in</strong>acijo.<br />
Največkrat so to res Benetke (se pravi<br />
obe letališči, tako Marco Polo kot Treviso),<br />
pa tudi Dunaj, Trst, vedno pogosteje<br />
tudi Zagreb. Cilj zavoda je, da izberejo<br />
letališče, oddaljeno nekje 3 ure<br />
vožnje z avtom.<br />
Ljubljana ima malo dest<strong>in</strong>acij, je<br />
povedal naš sogovornik, sploh tistih,<br />
do katerih potujejo z zavodom. Ponavadi<br />
potujejo med letom, ne v času sezone,<br />
zato se število možnih odhodov<br />
iz Ljubljane še zmanjša. Pa tudi če bi<br />
lahko leteli iz Ljubljane, se to največkrat<br />
ne izplača, saj so cene neprimerno<br />
dražje. Zadnje čase gre zelo dobro<br />
Zagrebu, zato se vedno bolj odločajo<br />
tudi za to letališče, saj imajo vedno več<br />
nizkocenovnih prevoznikov, oziroma<br />
ima predvsem vedno več dest<strong>in</strong>acij, na<br />
katere ti nizkocenovniki potujejo. <br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
48<br />
SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />
Maks Tajnikar (72).<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
GLAVNI RAZLOG ZA RECESIJO<br />
je popolnoma zmedena<br />
energetska politika<br />
Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, je po uradnih podatkih zdrsnila v recesijo: v prvih treh mesecih leta<br />
se je namreč nemški BDP skrčil za 0,3 odstotka, kar je precej slabši rezultat, kot so ga pričakovali praktično<br />
vsi najvplivnejši analitiki v državi, saj so 0,5-odstotno zmanjšanje zaznali tudi v zadnji četrt<strong>in</strong>i preteklega leta.<br />
Vzroki so po njihovem mnenju v <strong>in</strong>flaciji, višanju cen hrane <strong>in</strong> energentov ter posledično nižji zasebni porabi.<br />
UREDNIŠTVO<br />
Slovenski ekonomist Maks Tajnikar<br />
(72) pa se z njimi ne str<strong>in</strong>ja,<br />
saj meni, da je glavni razlog<br />
za recesijo predvsem posledica<br />
popolnoma zmedene energetske politike.<br />
Prav tako ga najbolj skrbi, ker<br />
slovenska vlada ne dela pravilno prav<br />
na področju energetike. Kot smo že<br />
zapisali v prispevku »Optimističnega<br />
Goloba zgolj dan kasneje demantirala<br />
Nemčija«, je vzrok za recesijo po<br />
mnenju nemških analitikov moč najti<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023<br />
predvsem v 1,2-odstotnem upadu potrošnje<br />
gospod<strong>in</strong>jstev, ki naj bi nastal<br />
predvsem zaradi šoka cen energije.<br />
Kupna moč nemških gospod<strong>in</strong>jstev naj<br />
bi upadala zaradi visoke <strong>in</strong>flacije, hkrati<br />
pa zaradi manjšega povpraševanja<br />
upada število naročil za nemška podjetja.<br />
Prav tako analitiki dodajajo predvsem<br />
problem rastočih obrestnih mer,<br />
ki so posledica zaostrovanja denarne<br />
politike Evropske centralne banke<br />
(ECB). Nemški statistični urad Destatis<br />
je kot posledice rastočih obrestnih mer<br />
navajal predvsem podražitve posojil<br />
na medletni ravni v nemškem gradbeništvu.<br />
Veronika Grimm (51) je za DW<br />
News dejala, da je za nemško vlado<br />
ed<strong>in</strong>a rešitev, da pripelje nove zaloge<br />
električne energije, saj se bo le na ta<br />
nač<strong>in</strong> <strong>in</strong>flacija zmanjšala. Države pa bi<br />
morale po njenem mnenju več narediti<br />
v dialogu s centralno evropsko banko<br />
CBU, da se zmanjšajo obrestne mere, ki<br />
so zares visoke.
SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />
49<br />
IZVOZ NA KITAJSKO<br />
Za nekatere pa je pomemben razlog<br />
za recesijo tudi veliko zmanjšanje<br />
nemškega izvoza na Kitajsko. Gre za<br />
kar 11,3-odstotni upad izvoza v prvem<br />
četrtletju 2023 v primerjavi z lanskim<br />
prvim četrtletjem. Po mnenju gospodarskih<br />
analitikov naj bi Kitajska od<br />
začetka vojne v Ukraj<strong>in</strong>i razumela, da<br />
je Nemčija sedaj zaveznica ZDA, zato<br />
je poskrbela, da so kitajska podjetja<br />
manj kupovala od nemških. »Izvoz je<br />
za Slovenijo ključen, saj je v daljšem<br />
obdobju glavna determ<strong>in</strong>anta gospodarske<br />
rasti <strong>in</strong> zaposlovanja. A podatki<br />
kažejo, da ni odvisen le od razmer<br />
v Nemčiji, kot je splošno prepričanje.<br />
Tako izvoz celo letošnje leto narašča,<br />
čeprav izvoz v Nemčijo <strong>in</strong> Evropsko<br />
unijo pada. To je dober znak, saj izvoz<br />
v neevropske države očitno prispeva<br />
k – sicer skromni – pozitivni rasti<br />
slovenskega gospodarstva,« je za<br />
Domov<strong>in</strong>o dejal Maks Tajnikar.<br />
A za razliko od nemških ekonomistov,<br />
ki pravijo, da so za recesijo krive<br />
predvsem cene električne energije,<br />
Tajnikar pravi, da je sam prepričan,<br />
da je zastoj v Nemčiji predvsem posledica<br />
popolnoma zmedene energetske<br />
politike <strong>in</strong> nenavadnega prestrukturiranja<br />
njihovega gospodarstva; torej<br />
bolj na ponudbeni strani kot na strani<br />
povpraševanja. To pa je za Slovenijo<br />
precej slaba tolažba. »Če ugotavljamo<br />
Nemški izvoz na Kitajsko je bil v prvih štirih mesecih letošnjega leta v<br />
primerjavi z istim obdobjem lani manjši za 11,3 %, poroča F<strong>in</strong>ancial<br />
Times. Na sliki je pristanišče Hamburg.<br />
Izvoz celo letošnje leto<br />
narašča, čeprav izvoz v<br />
Nemčijo <strong>in</strong> Evropsko unijo<br />
pada. To je dober znak, saj<br />
izvoz v neevropske države<br />
očitno prispeva k – sicer<br />
skromni – pozitivni rasti<br />
slovenskega gospodarstva.<br />
vpliv izvoza na slovensko gospodarstvo,<br />
potem je pomembno, da zastoj<br />
v Nemčiji <strong>in</strong> Evropski uniji ne vpliva<br />
pri nas na vse sektorje. Najbolj je izpostavljena<br />
predelovalna <strong>in</strong>dustrija,<br />
ki ima pri nas rekordni delež v BDP,<br />
<strong>in</strong> posredno tudi energetski sektor.<br />
Prav ti deli slovenskega gospodarstva<br />
pa s svojim nazadovanjem povzročajo<br />
zelo nizke stopnje rasti BDP v letošnjem<br />
letu pri nas. Naša rast tako temelji<br />
predvsem na domačem povpraševanju:<br />
kupujemo stanovanja <strong>in</strong> avtomobile,«<br />
dodaja Tajnikar.<br />
Prav tako je kritičen tudi do vlade<br />
<strong>in</strong> nasprotno od nje meni, da problema<br />
energetike nismo reševali optimalno.<br />
»Cena elektrike, na primer, je bistveno<br />
višja od proizvodne cene elektrike pri<br />
nas. Marsikatero spremembo bi morala<br />
naša vlada doseči tudi v Bruslju. Če<br />
dobro premislite, so emisijski kuponi,<br />
ki dražijo elektriko iz Teša, neumnost.<br />
Slaba energetska politika pa je dolgoročno<br />
nevarna, saj lahko spodbudi<br />
napačno prestrukturiranje slovenske<br />
<strong>in</strong>dustrije <strong>in</strong> zmanjša pomen ter delež<br />
slovenske predelovalne <strong>in</strong>dustrije<br />
v BDP, pa tudi pri vzdrževanju našega<br />
življenjskega standarda,« še opozarja<br />
slovenski ekonomist.<br />
<br />
KOMENTARJI BRALCEV<br />
Tajnikar je zadnji, ki bi ga kaj vprašal.<br />
Leta dvorni analitk rdeče klike. Naj se<br />
ukvarja z golobjo vlado! Leta 2020 je<br />
Slovenija z Janševo vlado do poletja<br />
obvladala epidemijo!<br />
Ljubljana<br />
Tajnikar ima prav. Glavni povzročitelj<br />
problemov je “zmedena energetska<br />
politika, ki jo peljejo Zeleni. Dosegli<br />
so, da so z aprilom zaprli še zadnje tri<br />
nuklearne elektrarne. Sedaj hoečjo<br />
uveljaviti zakon, da bi morali v vse nove<br />
zgradbe vgrajevati samo še toplotne<br />
črpalke. V obstoječih stavbah pa bi jih<br />
morali zamenjati v nekaj letih. Trenutno<br />
je zakon umaknjen iz parlamentarne<br />
razprave. Obstaja celo možnost, da na<br />
tem vprašanju <strong>in</strong> na vprašanju migracij<br />
sedanja koalicija razpade.<br />
Nordles<br />
Poceni energija je ena od osnov<br />
konkurenčnega gospodarstva. Zdaj je<br />
Nemčija dobila račun za svoje neumno<br />
početje v zadnjih letih. Slovensko<br />
naslajanje nad nemškimi težavami pa<br />
je prismuknjeno. Mi imamo še dosti<br />
bolj nesposobno vlado kot oni.<br />
Andrej Muren<br />
SHUTTERSTOCK<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
50<br />
BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO<br />
Priporočila<br />
TINO MAMIĆ<br />
IGOR GOŠTE: ZAMEGLJENI ČAS<br />
Prekaljeni nov<strong>in</strong>ar, kolumnist, humani(tar)st <strong>in</strong> pisatelj<br />
Igor Gošte predstavlja glas običajnega človeka, slehernika,<br />
za katerega se ljubljanski mediji, ki se imajo za velike – zaradi<br />
megle namreč mislijo, da je ljubljanski grad najvišji vrh<br />
med Baltikom <strong>in</strong> Jadranom – ne zanimajo. Gošteta, vajenega<br />
tudi političnih udarcev z leve <strong>in</strong> desne, to ne prizadene<br />
<strong>in</strong> ponosno svojo deseto leposlovno knjižno delo posveti<br />
»Mojemu Kisovcu, mojemu Zasavju, moji Sloveniji, mojim«.<br />
Športni navdušenec <strong>in</strong> maratonec Gošte je napisal zgodbo v<br />
25 delih. Njegov »akrostih« je abeceda, saj je sporočilo vsake<br />
črtice v eni izbrani besedi. Za prvih deset črk to niti ni tako<br />
težavno, posrečeno izbrati 25 zaporednih črk <strong>in</strong> jih vplesti v<br />
venec pa nikakor ni preprosto. Goštetu je ta literarna igra,<br />
ki jo lahko imenujemo tudi besedno muziciranje, uspela.<br />
Zgodbe z malce nostalgije po mladosti <strong>in</strong> časom, ki je bili<br />
veliko bolj preprost od sedanjega, so dragocene tudi zaradi<br />
zgodov<strong>in</strong>skega pričevanja. Za novejšo zgodov<strong>in</strong>o namreč<br />
velja isto pravilo kot za nov<strong>in</strong>arstvo: zgodilo se je samo tisto,<br />
kar se je potem tudi zapisalo. Le redke slovenske mestne<br />
četrti imajo svoj četrtno-narečni slovarček. Rudarski del Kisovca,<br />
Bajer, pa ga ima.<br />
Knjiga bo spodbudno branje tudi za moške v postabrahamovskem<br />
obdobju, Gošte namreč opisuje, kako je postal<br />
maratonec po »petdesetki«.<br />
Zamegljeni čas, samozaložba, Izlake 2023, 168 strani,<br />
23 evrov<br />
Sedem m<strong>in</strong>ut čez polnoč, Ljubljana: Mlad<strong>in</strong>ska knjiga,<br />
2013, 214 strani<br />
MK<br />
PATRICK NESS: SEDEM MINUT ČEZ POLNOČ<br />
(žanr: fantastika; ciljna skup<strong>in</strong>a: mladostniki <strong>in</strong> odrasli bralci)<br />
»Če boš govoril resnico, se boš lahko spoprijel z vsem, kar<br />
bo sledilo.«<br />
… Tudi s pošastmi. Takšnimi, ki se prikažejo takoj po polnoči<br />
– kot se zanje spodobi.<br />
Tr<strong>in</strong>ajstletni Conor živi skupaj s hudo bolno mamo. Vsako<br />
noč, sedem m<strong>in</strong>ut čez polnoč, se tr<strong>in</strong>ajstletni Conor<br />
zbudi. Obišče ga pošast, ki je drugačna od tistih<br />
pošasti, ki mu kratijo spanec, odkar je njegova mama<br />
hudo zbolela. Divja je, starodavna <strong>in</strong> zelo strašljiva. Nekaj<br />
hoče od Conorja, od njega hoče nekaj groznega <strong>in</strong><br />
nevarnega: hoče resnico, ki si jo Conor noče priznati.<br />
Svoje prihode dopolni z zgodbami, ki jih ob svojih obiskih<br />
pripoveduje fantu. Kot pošast, ki se kaže v obliki velikega<br />
antropomorfnega drevesa, pravi sama: »Zgodbe so pomembne.<br />
Lahko so pomembnejše od vsega. Kadar v sebi<br />
nosijo resnico.«<br />
Knjiga je prejela kar nekaj nagrad, po njej pa je bil leta 2016<br />
posnet tudi film, kjer je pošasti svoj glas posodil igralec<br />
Liam Neeson.<br />
<br />
MONIKA JEGLIČ<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
ANDRAŽ<br />
ARKO<br />
O deviškem spočetju<br />
DUHOVNOST<br />
Ob 800-letnici postavitve prvih jaslic se srečujemo z evangeljskim poročilom o Jezusovem<br />
rojstvu. Pri tem se seveda nujno srečamo tudi z dejstvom, da je Marija spočela od Svetega<br />
Duha. Kako je do tega sploh prišlo? Je šlo za prenašanje ideje?<br />
51<br />
Nekateri sociologi religije zagovarjajo,<br />
da ideja o deviškem<br />
spočetju ni izvorno krščanska,<br />
ampak jo najdemo<br />
tudi v poganskih <strong>in</strong> svetovnih verstvih<br />
(Buda, Krišna, Zoroastrov s<strong>in</strong>), v grško-rimski<br />
mitologiji (Perzej, Romul)<br />
<strong>in</strong> med znanimi filozofi ali verskimi<br />
misleci (Platon, Apolonij iz Tijane).<br />
Toda ali so novozavezni kristjani poznali<br />
te legende ali izročila, da bi lahko<br />
vplivala na idejo o Jezusovem deviškem<br />
spočetju?<br />
POGANSKE LEGENDE<br />
Čeprav bi spreobrnjenci iz poganstva<br />
v krščanstvo poznali različne legende<br />
iz Egipta, Grčije <strong>in</strong> Rima, je težko pripisati<br />
poganskim spreobrnjencem to,<br />
kar vemo o zapisu deviškega spočetja<br />
pri angelovem oznanilu rojstva, saj je<br />
vzorec tega oznanila tako zelo podoben<br />
zgledom iz Stare zaveze. Poleg tega se<br />
pojavi vprašanje, kako privlačne ali<br />
sprejemljive bi bile te poganske legende<br />
za kristjane iz judovstva?<br />
Ali bi želeli po njih oblikovati<br />
Jezusovo podobo? Številne<br />
legende so namreč vključevale<br />
grobo ali nemoralno<br />
spolno vedenje božanstva,<br />
ki naj bi spočelo otroka.<br />
Tudi ko so kristjani<br />
(npr. Tertulijan) po<br />
prvem stoletju Jezusovo<br />
deviško spočetje vendarle<br />
primerjali s poganskimi<br />
legendami o rojstvu,<br />
niso videli nobene sorodnosti,<br />
ampak prej<br />
ostro nasprotje z njimi.<br />
Slednjič se pojavi temeljna<br />
razlika v tem, da v poganskih<br />
verstvih žensko<br />
oplodi moško božanstvo,<br />
medtem ko je Jezus spočet<br />
po ustvarjalni moči<br />
Svetega Duha. V svetovnih<br />
religijah tako ni jasnega<br />
primera deviškega<br />
spočetja, ki bi judovskim<br />
Nač<strong>in</strong> Jezusovega spočetja<br />
je implicitno ustvarjalen,<br />
<strong>in</strong> ne spolen!<br />
kristjanom prvega stoletja verodostojno<br />
dal idejo o deviškem spočetju Jezusa.<br />
NOSEČA OD SVETEGA DUHA<br />
Ob besedi »noseča« seveda lahko bralec<br />
pomisli, da je to »otrok Svetega Duha«,<br />
kar pa daje napačen vtis, da je evangelist<br />
Matej zapisal, da je Sveti Duh oče<br />
tega otroka. Pri Mateju ali Luku nikoli<br />
ni namigovanja, da je Sveti Duh »moški<br />
element« v odnosu z Marijo, ki bi nadomeščal<br />
moževo vlogo pri spočetju. Na<br />
Neznani avtor: Oznanjenje. Dom duhovnih vaj Nazaret v Nazarjah.<br />
Svetega Duha ne moremo gledati kot na<br />
moškega. Nenazadnje je beseda duh v<br />
hebrejšč<strong>in</strong>i ruah ženskega spola, v gršč<strong>in</strong>i<br />
pa pneuma srednjega. Predvsem<br />
pa je tudi nač<strong>in</strong> spočetja implicitno<br />
ustvarjalen, <strong>in</strong> ne spolen! Ne samo, da<br />
Sveti Duh ni moškega spola, v Matejevem<br />
<strong>in</strong> Lukovem evangeliju ni popolnoma<br />
ničesar, kar bi nakazovalo na spolno<br />
zvezo. V ozadju razumevanja obeh<br />
evangelistov so svetopisemske podobe<br />
Duha kot od Boga danega življenjskega<br />
diha (Bitjem »pošlješ svoj dih, ustvarjena<br />
so«. – Ps 104,30; »Jezus je spet zakričal<br />
z močnim glasom <strong>in</strong> izročil duha.«<br />
– Mt 27,50), kot sile, s katero je Bog<br />
spodbujal preroke, da so govorili, <strong>in</strong> kot<br />
oživljajoče gibalo Jezusovega služenja,<br />
ki se je nanj spustilo ob krstu <strong>in</strong> ga je po<br />
vstajenju posredoval svojim učencem<br />
kot beremo na koncu Janezovega evangelija<br />
<strong>in</strong> na začetku Apostolski del.<br />
Že v predhodnih prispevkih smo se<br />
seznanili, da so evangeliji nastajali<br />
v »obratni smeri«, kar pomeni,<br />
da so prvi kristjani najprej<br />
oznanjali osrednji dogodek<br />
– Jezusovo trpljenje, smrt<br />
<strong>in</strong> vstajenje, k temu so<br />
začeli pridajati dogodke<br />
iz Jezusovega javnega<br />
delovanja, slednjič pa<br />
so zapisali še pripovedi<br />
o otroštvu. Prav zato je<br />
odnos Svetega Duha do<br />
Jezusa bil najprej izražen<br />
v zvezi z vstajenjem,<br />
nato pa z začetkom Jezusovega<br />
javnega delovanja<br />
ob krstu v Jordanu.<br />
Tako se je razumevanje<br />
Jezusovega spočetja izoblikovalo<br />
po obsežnem<br />
krščanskem razmisleku<br />
o Svetem Duhu. <br />
800 let jaslic<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
52 BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO<br />
MOJCA<br />
BELCL MAGDIČ<br />
JAKA KRENKER<br />
/DOMOVINA<br />
DR. ANDREJ PERKO<br />
Kako do DEDIŠČINE<br />
brez prepira<br />
Zakaj dedovanje, tako pri otrocih kot pri starših, vzbuja toliko čustev? Kaj vse prihaja<br />
na plano? Je mogoče vso dramo preprečiti <strong>in</strong> zagotoviti, da bratje <strong>in</strong> sestre po razdelitvi<br />
premoženja ostanejo v dobrih odnosih? Kdo v druž<strong>in</strong>i je za to odgovoren? To so ključna<br />
vprašanja, na katera odgovarja priznani psiholog dr. Andrej Perko.<br />
Kdo nosi prvo odgovornost, da<br />
bo premoženje prišlo v prave<br />
roke, <strong>in</strong> zakaj se mnogi te odgovornosti<br />
izogibajo? Kdaj je<br />
primeren čas, da otroci »dobijo svoj<br />
del«, <strong>in</strong> v kakšnih situacijah je bolje še<br />
malo počakati? Kako ob delitvi biti pravičen?<br />
Na kaj moramo biti pozorni? Dr.<br />
Perko (70) je v svojih odgovorih jasen,<br />
realen, prav tako pa s svojo pronicljivostjo<br />
odpira teme, ki se ob dedovanju<br />
porajajo, vendar pogosto ostajajo nenaslovljene:<br />
misel na smrt, pretirana<br />
navezanost na materialno, vprašanje<br />
pohlepa, nasilja nad onemoglimi starši<br />
<strong>in</strong> tudi problem evtanazije. Poleg tega<br />
razmišlja tudi o tem, kako razlikovati<br />
med tem, kdaj otroku s svojim imetjem<br />
ali premoženjem pomagamo, kdaj pa<br />
mu že dajemo potuho.<br />
PAR METROV ZEMLJE<br />
Ne pozabi omeniti, da smo Slovenci<br />
naravnani tako, da nam par metrov<br />
zemlje ali »ceglov« pomeni vse. Ob<br />
tem psiholog pripoveduje, da so generacije<br />
staršev <strong>in</strong> starih staršev v veliki<br />
meri vse naredile s svojimi rokami <strong>in</strong><br />
v to vložile tudi veliko časa <strong>in</strong> garanja.<br />
Vendar tukaj ne gre le za problem navezanosti<br />
na svojo hišo, temveč tudi<br />
za problem identifikacije z njo: »Ljudje<br />
se identificirajo s hišo, ki so jo gradili<br />
celo življenje.« Ravno zaradi tega se<br />
takšnim stvarem težko odpovejo.<br />
Vabljeni k ogledu celotne oddaje, ki<br />
vam lahko prihrani marsikatero težavo.<br />
»Kajti razmišljanje, saj bomo že ali<br />
saj je še čas, ni odgovorno, ker pušča<br />
stvari nedorečene,« še pove dr. Perko. <br />
OGLEJTE SI<br />
Ljudje se identificirajo<br />
s hišo, ki so jo gradili<br />
celo življenje.<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
SVETOVALNICA<br />
53<br />
Šestletna hči<br />
IMA FANTA<br />
MATEJA KROPEC ŠEGA<br />
Pozdravljeni. Imam vprašanje<br />
v zvezi s šestletno hčerko. Od<br />
prvega dne, od kar je v šoli v<br />
prvem razredu, pravi, da ima<br />
fanta. Pr<strong>in</strong>esel ji je tudi plastični<br />
prstan. Veliko se pogovarjamo,<br />
zakaj tako želi <strong>in</strong> kako se počuti.<br />
Želim ji predstaviti to otroško<br />
obdobje kot čas prijateljstev – tudi<br />
s tem fantom. Šele ko si odrasel <strong>in</strong><br />
zrel, je čas osamosvajanja <strong>in</strong> zrele<br />
ter tudi odgovorne ljubezni. Hči<br />
drugače vse zanima, je energična,<br />
družabna <strong>in</strong> se ne boji izzivov.<br />
Izgleda, da ji je tudi fant kot izziv<br />
<strong>in</strong> hec. Pred dnevi je prišla vsa<br />
zadovoljna domov, da sta se v šoli<br />
s tem fantom na igralih nekje na<br />
skrito poljubila. Danes je prišla od<br />
sosedovega prijatelja, s katerim<br />
se drugače le občasno družita, <strong>in</strong><br />
povedala, da sta se tudi poljubila.<br />
Prejšnji dan, ko je bila na igralih<br />
v naši vasi, je nekemu starejšemu<br />
fantu rekla, da ji je lep. Ta fant pa<br />
je samo vstal <strong>in</strong> šel domov. Potem<br />
se je zgodil še en slučaj, ko nam je<br />
druž<strong>in</strong>ski znanec, mož, star 47 let,<br />
povedal, da mu je hči, ko sta bila<br />
sama v dvigalu, rekla, naj jo poljubi<br />
na usta. Že veliko let nazaj sem<br />
bila tudi na predavanju Iskrenih<br />
o spolni vzgoji <strong>in</strong> me je zelo nagovarjal<br />
tudi duhovni vidik spolne<br />
vzgoje, vendar sem že veliko<br />
pozabila. Pomagajte mi z nasveti,<br />
kako naj usmerjam hčerko s tem<br />
vedenjem, rabim pomoč.<br />
Žana M.<br />
Verjamem, da vas v zvezi z vašo hčerko<br />
vprašanja <strong>in</strong> iskanje odgovorov nanje<br />
vznemirjajo <strong>in</strong> skrbijo. Odlično je, da<br />
je o tem, kaj se dogaja, pripravljena z<br />
vami govoriti. Zaenkrat je še tako mlada,<br />
da pogovor o tej temi ne bi smel biti<br />
pretežak, ker vsaj njej še ni nerodno.<br />
To dojemajte kot jokerja, ki ga imate v<br />
rokavu! Mislim, da bo za začetek treba<br />
pobrskati po preteklosti. Šestletnica, ki<br />
ima kakršnekoli tovrstne ideje, je nekaj<br />
podobnega zagotovo nekje videla <strong>in</strong> si<br />
razložila po svoje. Nevsiljivo skušajte<br />
poizvedeti, kje <strong>in</strong> kaj točno je videla.<br />
Morda kakšen film, brskanje po spletu,<br />
risanke (tudi tu je treba biti previden),<br />
na kakšnem rojstnem dnevu, morda<br />
Velikokrat deklice, ki<br />
prezgodaj iščejo moško<br />
telesno bliž<strong>in</strong>o, ne dobijo<br />
dovolj te bliž<strong>in</strong>e doma.<br />
SHUTTERSTOCK<br />
kak dogodek v živo … Vedeti morate,<br />
da karkoli je videla ali doživela, je neke<br />
vrste zloraba otroka. Pri šestih letih je<br />
za otroka normalno, da tega še ne zmore<br />
razumeti <strong>in</strong> niti ni mišljeno, da bi se<br />
tedaj s tem ukvarjal.<br />
Poljubljanje med žensko <strong>in</strong> moškim<br />
je čudovita stvar, če se dogaja ob<br />
pravem času <strong>in</strong> na pravem mestu. Zagotovo<br />
je vir užitka <strong>in</strong> res čudovitega<br />
občutenja medsebojne ljubezni. Kdo<br />
si ne bi tega želel? A odrasli vemo, da<br />
še tako izjemen poljub sam po sebi ne<br />
zagotavlja ne užitka <strong>in</strong> ne ljubezni. Veliko<br />
več je treba, da to dosežemo. Tega<br />
pa vaša deklica še ne ve. In tudi še ni<br />
čas, ko naj bi o tem razmišljala. Poljubi<br />
pri šestih letih ne smejo biti v nobenem<br />
trenutku obarvani spolno, ampak<br />
izključno znak pristne ljubezni <strong>in</strong><br />
naklonjenosti med otrokom <strong>in</strong> staršem<br />
ali zanesljivim odraslim. Žal je nekje<br />
nekako prišla v stik z za njeno starost<br />
neprimerno <strong>in</strong> skvarjeno podobo poljubljanja.<br />
Naslednji korak torej je, da<br />
njeno morebitno ponavljanje stika s to<br />
vseb<strong>in</strong>o povsem presekate. Pozornost<br />
ji preusmerite v nekaj drugega. Pravite,<br />
da je zvedava <strong>in</strong> sposobna deklica,<br />
torej ne bo težko najti nečesa, kar jo bo<br />
pritegnilo <strong>in</strong> ji zaposlilo misli. Pošljite<br />
jo – <strong>in</strong> spremljajte jo na tej poti – daleč<br />
stran od ekranov, pokažite ji nove vešč<strong>in</strong>e<br />
<strong>in</strong> delite veselje.<br />
Velikokrat deklice, ki prezgodaj<br />
iščejo moško telesno bliž<strong>in</strong>o,<br />
ne dobijo dovolj te bliž<strong>in</strong>e doma.<br />
Je oče v njenem življenju prisoten?<br />
Če je, ima zdaj posebno misijo.<br />
Naj ji ne neha pripovedovati,<br />
da je lepa, da je sposobna, da<br />
marsikaj zmore, da jo občuduje<br />
<strong>in</strong> da je vredna najboljšega, kar<br />
ta svet premore. V resnici je samo<br />
najboljše dovolj dobro zanjo! Ker<br />
je vaša kraljična. Če očeta ni,<br />
premislite, ali imate kakšno res<br />
zaupanja vredno moško osebo, ki<br />
bi vam lahko pomagala. Dedek,<br />
brat, druž<strong>in</strong>ski prijatelj? Bodite pa<br />
seveda zelo pozorni, da deklice ne<br />
por<strong>in</strong>ete v levje žrelo. Želim vam<br />
veliko lepega odkrivanja pristnih<br />
druž<strong>in</strong>skih odnosov.<br />
Odgovor je zapisala Mateja Kropec<br />
Šega, mama štirih otrok <strong>in</strong> svetovalka<br />
za dojenje pri LLL.<br />
<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
54<br />
VZGOJA<br />
DUŠAN POSLEK<br />
Nasvet<br />
KAKO SE SPOPASTI<br />
z nepotrpežljivostjo <strong>in</strong><br />
zdolgočasenostjo pri otroku<br />
Verjetno ni staršev, ki se pri vzgoji otroka ne bi srečali z vprašanjem, zakaj je njihov otrok<br />
v nekem trenutku tako zelo nepotrpežljiv <strong>in</strong> zdolgočasen. Verjetno poznate situacijo, ko<br />
se otrok po hiši »vleče« kot megla <strong>in</strong> hiti pojasnjevati, da mu je dolgčas, da se nima s čim<br />
igrati ali pa želi v istem trenutku nekaj doseči bodisi od starša bodisi od sorojenca.<br />
dojema kot isti trenutek<br />
<strong>in</strong> je nepripravljen,<br />
da malo počaka, potrpi <strong>in</strong><br />
»Takoj«<br />
sprejme, da mu preprosto<br />
ni mogoče takoj ustreči. Opisanemu<br />
položaju navideznega dolgčasa <strong>in</strong> nepotrpežljivosti<br />
pri otrocih sta dve »bolezni«<br />
sodobnega sveta, ki prej ali slej<br />
doletita vsako druž<strong>in</strong>o. Nekaj razlogov<br />
za to; otroci takoj dobijo vse, kar si zaželijo.<br />
Starši otroke želimo osrečiti <strong>in</strong> v<br />
tem zavedanju jim (pre)pogosto nudimo<br />
tisto, kar si zaželijo, a ne nujno tudi<br />
zares potrebujejo. Saj starši pri tem<br />
nimamo slabega namena razvajanja<br />
otroka, občasno nas vodi tisti prijeten<br />
občutek, ko vidimo zadovoljnega otroka.<br />
Ampak to ponavljajoče nudenje<br />
otroku tega, kar si zaželi, vodi v dolgoročno<br />
pomanjkanje hvaležnosti <strong>in</strong> tudi<br />
v nepotrpežljivost, ko pride do situacije,<br />
ko mu ni mogoče ustreči.<br />
Ne samo COVID obdobje, ki je otroke<br />
dejansko nasilno izoliralo od<br />
0-2 leti 2-5 let<br />
6-9 let<br />
P<br />
P<br />
lonov<br />
su.<br />
fične<br />
TE<br />
OV<br />
AKA.<br />
BREZ ZASLONOV<br />
OTROK VAS OPAZUJE.<br />
Ne uporabljajte naprav,<br />
ko ste z njim (predvsem<br />
med dojenjem, hranjenjem<br />
<strong>in</strong> uspavanjem).<br />
OTROK POTREBUJE VAŠO<br />
POLNO POZORNOST.<br />
Čim več stika iz oči v oči!<br />
Skupaj z otrokom glejte<br />
slikanice, prepevajte,<br />
se igrajte, ustvarjajte.<br />
Otroku berite!<br />
MANJ OD 1 URE NA DAN<br />
naraščajoče s starostjo<br />
STARŠI STE OTROKU<br />
ZGLED.<br />
Omejite svojo uporabo<br />
naprav, ko ste z njimi.<br />
OTROK naj bo PRED<br />
ZASLONOM LE V VAŠEM<br />
SPREMSTVU.<br />
Otrok potrebuje vašo<br />
pozornost, pristne stike,<br />
gibalne <strong>in</strong> domišljijske<br />
igre, raziskovanje v<br />
fizičnem okolju.<br />
Smernice za uporabo zaslonov pri otrocih <strong>in</strong> mladostnikih – Priporočila slovenskih pediatrov za starše.<br />
DO 1 URE NA DAN<br />
POMEMBEN JE DRUŽINSKI<br />
DOGOVOR O RABI<br />
NAPRAV Z ZASLONI:<br />
kdaj, koliko <strong>in</strong> kaj?<br />
BODITE ZGLED s svojo<br />
uravnoteženo rabo naprav.<br />
Samostojna uporaba naj bo<br />
le izjema (npr. delo za šolo).<br />
Pogovarjajte se o pasteh,<br />
možnih zlorabah <strong>in</strong><br />
varovanju zasebnosti<br />
na <strong>in</strong>ternetu. OTROKU<br />
VNAPREJ POVEJTE, DA SE<br />
v primeru težav LAHKO<br />
VEDNO OBRNE NA VAS.<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023<br />
Čas pred zasloni naj bo<br />
namenjen predvsem<br />
Otrok NAJ NIMA<br />
LASTNEGA PAMETNEGA
VZGOJA<br />
55<br />
Namesto po gozdovih<br />
<strong>in</strong> igriščih se lovijo<br />
med različnimi<br />
socialnimi omrežji.<br />
sovrstnikov, še veliko večji vpliv imajo<br />
nove tehnologije, ki so poskrbele, da<br />
otroci neposredne stike nadomeščajo<br />
s pogovori/klepeti preko aplikacij. Namesto<br />
po gozdovih <strong>in</strong> igriščih se lovijo<br />
med različnimi socialnimi omrežji. In<br />
ravno splet, kjer je vse takoj na dosegu<br />
roke, ima pomemben vpliv na otroka,<br />
ki misli, da mu bomo tudi v druž<strong>in</strong>i<br />
vse omogočili takoj, ko pride z željo<br />
na plano. Prezaposlenost s službenimi<br />
obveznostmi. Delovniki, ki se pogosto<br />
raztezajo do večera. Delo, ki ga pr<strong>in</strong>ašamo<br />
s sabo domov. Vse to od staršev<br />
DO 1,5 URE NA DAN<br />
terja čas; čas, ki ga ne moremo sočasno<br />
nameniti otrokom. Tako na naše mesto<br />
vstopi tehnologija. Zato, da imamo<br />
mir, da lahko opravimo »samo še en<br />
klic« <strong>in</strong> odgovorimo »samo še na eno<br />
elektronsko sporočilo«. Seveda je nekorektno<br />
povsem posploševati <strong>in</strong> zapisati,<br />
da so vsi otroci <strong>in</strong> starši enaki.<br />
Nekatere druž<strong>in</strong>e se v večjem, druge<br />
pa v manjšem obsegu spopadajo z zgoraj<br />
opisanimi razlogi.<br />
10-12 let<br />
P<br />
13-18 let<br />
P<br />
POMEMBEN JE DRUŽINSKI<br />
DOGOVOR O RABI<br />
NAPRAV Z ZASLONI:<br />
kdaj, koliko <strong>in</strong> kaj?<br />
BODITE ZGLED s svojo<br />
uravnoteženo rabo naprav.<br />
Redno se pogovarjajte o<br />
otrokovih aktivnostih pred<br />
zasloni <strong>in</strong> jih v dogovoru z<br />
njim spremljajte.<br />
Pogovarjajte se o pasteh,<br />
možnih zlorabah <strong>in</strong><br />
varovanju zasebnosti<br />
na <strong>in</strong>ternetu. OTROKU<br />
VNAPREJ POVEJTE, DA SE<br />
v primeru težav LAHKO<br />
VEDNO OBRNE NA VAS.<br />
Če otrok uporablja pametni<br />
telefon, naj ne bo lastnik<br />
DO 2 URI NA DAN<br />
POMEMBEN JE DRUŽINSKI<br />
DOGOVOR O RABI<br />
NAPRAV Z ZASLONI:<br />
kdaj, koliko <strong>in</strong> kaj?<br />
BODITE ZGLED s svojo<br />
uravnoteženo rabo naprav.<br />
Z mladostnikom se redno<br />
pogovarjajte o njegovih<br />
aktivnostih pred zasloni.<br />
Pogovarjajte se o pasteh,<br />
možnih zlorabah <strong>in</strong><br />
varovanju zasebnosti na<br />
<strong>in</strong>ternetu. Mladostniku<br />
VNAPREJ POVEJTE, DA SE<br />
v primeru težav LAHKO<br />
VEDNO OBRNE NA VAS.<br />
Mladostnik naj čim dlje<br />
ne bo lastnik pametnega<br />
www.logout.org<br />
DOMAČA OPRAVILA<br />
Dolgčas pa lahko preženemo tudi z<br />
domačimi opravili. Zadolžite otroka<br />
za opravljanje nalog, ki so njegovim<br />
letom primerna. Zlaganje perila,<br />
pospravljanje posode, sesanje<br />
itd. – v vsaki druž<strong>in</strong>i se najde delo,<br />
ki ga lahko otroci povsem samostojno<br />
opravijo. Če pa nam delo uspe<br />
opraviti skupaj, pa to še dodatno<br />
vpliva na povezovanje med staršem<br />
<strong>in</strong> otrokom. Zavedajmo se, da bodo<br />
naši otroci vedno bolj potrebovali<br />
našo pomoč pri učenju socialnih<br />
vešč<strong>in</strong>. Navezovanje stikov <strong>in</strong> gradnja<br />
odnosov, to, kar smo mi počeli<br />
na igriščih <strong>in</strong> pred bloki ob popoldnevih<br />
po šoli, vedno bolj izg<strong>in</strong>ja.<br />
Če otrok vedenja o tem, kako naj<br />
se v nekaterih situacijah obnaša,<br />
ne bo dobil od staršev, ga bo iskal<br />
drugje. Najpogosteje na spletu, torej<br />
tam, kjer so <strong>in</strong>formacije popačene,<br />
kjer so vrednote povsem napačne.<br />
Vprašanje, ki si ga moramo<br />
postaviti, je povsem preprosto. Kdo<br />
naj otroke ušli socialnih vešč<strong>in</strong> –<br />
mi, starši, ali splet?<br />
POSTAVIMO MEJE<br />
Določimo, koliko časa lahko otrok preživi<br />
v virtualnem svetu. Računalniške<br />
igrice, aplikacije, gledanje videoposnetkov<br />
– čas, ki ga preživi na ta nač<strong>in</strong>, lahko<br />
izmerimo <strong>in</strong> postavimo preprosto pravilo.<br />
Čas, ki ga preživi npr. na telefonu,<br />
mora nato (vsaj) podvojiti <strong>in</strong> ga preživeti<br />
zunaj. Omejimo dostop do tehnologije.<br />
Zavedajmo se, da prekomerna uporaba<br />
zaslonov pri otrocih slabo vpliva na<br />
razvoj otrok. Zato je nujno treba omejiti<br />
otrokom dostop do teh novodobnih<br />
tehnologij <strong>in</strong> uporabo prilagoditi otrokovi<br />
starosti.<br />
Slovenski pediatri so izdali povsem<br />
jasne smernice za uporabo zaslonov<br />
<strong>in</strong> te vsebujejo tudi navodilo, da<br />
naj otroci med drugim <strong>in</strong> petim letom<br />
starosti uporabljajo zaslone manj kot<br />
uro na dan. Ko boste postavili meje <strong>in</strong><br />
omejili dostop do tehnologij, bo otrok<br />
svoj čas moral zapolniti na drugačen<br />
nač<strong>in</strong>. In na tej točki boste videli, kako<br />
zelo koristni sta zanj ti dve omejitvi.<br />
Omogočite otroku, da mu je dolgčas.<br />
Kot že večkrat poudarjeno – dolgčas je<br />
nekaj najboljšega, kar se lahko zgodi<br />
otroku. Dolgčas spodbuja domišljijo, otroka<br />
potisne v situacijo, da si, če želi, da<br />
dolgčas m<strong>in</strong>e, poišče aktivnost oz. igro,<br />
ki mu bo zanimiva. Ob tem pa je otroku<br />
treba pojasniti, da mu kot starši ne boste<br />
vedno pomagali dolgčasa pregnati<br />
s skupno igro. Otrok je tisti, ki si mora<br />
najti animacijo, ki mu bo pregnala občutek<br />
dolgčasa. Seveda ni nič narobe s<br />
tem, da si otrok zaželi igre s staršem,<br />
toda ne sme pričakovati, da bomo starši<br />
vedno njihovi animatorji. <br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
56<br />
ZDRAVJE<br />
MAJA VOVK<br />
Ali res vemo, KAJ JEMO<br />
Komentar<br />
Nedavna uredba, da bodo številnim prehranskim izdelkom po novem lahko dodane štiri<br />
vrste žuželk, je sprožila nemalo ogorčenja. Marsikomu se že ob misli na hrano, ki so ji<br />
dodane žuželke, obrača želodec.<br />
Vse razlage, kako obogatena<br />
naj bi bila zaradi tega hrana<br />
<strong>in</strong> kako je to super hrana<br />
prihodnosti, so v tem primeru<br />
brezpredmetne. Medtem pa drugi<br />
mirno skomigajo, da so to le predsodki<br />
<strong>in</strong> da se nimamo česa bati, saj bo vse<br />
označeno. Vprašanje je, ali smo res lahko<br />
tako brezskrbni.<br />
PREHRANSKI IZDELKI<br />
Če pogledamo seznam sestav<strong>in</strong> na izdelku,<br />
ki ga kupimo, lahko vidimo, da<br />
vsebuje veliko več sestav<strong>in</strong>, kot bi jih<br />
pričakovali. Polno je E-jev, za katere<br />
povprečen državljan niti ne ve, kaj<br />
pomenijo, še manj pa ve, kakšna je njihova<br />
vloga v izdelku. Po novem bomo<br />
v izdelkih lahko zasledili mokarja<br />
(Tenebrio molitor), kobilico (Locusta<br />
migratoria), hišnega murna oz. črička<br />
(Acheta domesticus) <strong>in</strong> malega mokarja<br />
(Alphitobius diaper<strong>in</strong>us). Ti bodo le<br />
dodatek k že sedaj številnemu seznamu<br />
snovi, ki jih vsebujejo prehrambni<br />
izdelki <strong>in</strong> ob katerih bi se marsikomu<br />
gabilo, če bi v resnici vedel zanje.<br />
Prehrambna <strong>in</strong>dustrija morda oglašuje<br />
naravne arome, nizkokalorično<br />
vrednost živil <strong>in</strong> vitam<strong>in</strong>e od A do Ž, ni<br />
pa pričakovati, da bo oglaševala uporabo<br />
ribjih mehurjev, peska ali človeških<br />
las, kaj šele bobrovih analnih žlez. Verjeli<br />
ali ne, vse to se tudi nahaja v prehranskih<br />
izdelkih.<br />
ANTIBIOTIKI<br />
Antibiotiki, ki jih dajejo živ<strong>in</strong>i z namenom,<br />
da je njihova rast večja <strong>in</strong> hitrejša.<br />
V EU je uporaba v ta namen sicer prepovedana.<br />
Morske alge; iz njih estrahirajo<br />
karagenan, ki ga uporabijo kot zgoščevalec<br />
<strong>in</strong> emulgator. Injicirajo ga tudi v<br />
meso, da zadržuje vodo. Če preverite<br />
oznake <strong>in</strong> nenavadno zveneče sestav<strong>in</strong>e<br />
ter bojkotirate najbolj očitne oblike<br />
predelane hrane, se boste še vedno<br />
težko izognili vsem 6000 aditivom za<br />
živila. Vsem aromam, zgoščevalcem,<br />
emulgatorjem, sredstvom za glazuro,<br />
izboljševalcem okusa, belilom <strong>in</strong> vsemu<br />
drugemu, kar nam niti na pamet ne<br />
pade. To je sodobna proizvodnja hrane.<br />
Vrhunska salama, domača štruca iz kislega<br />
testa, tradicionalni sir, razkošne<br />
belgijske čokolade, posebne kave, čudežni<br />
probiotični napitki <strong>in</strong> sestav<strong>in</strong>e,<br />
ki dajejo vtis, kot da izvirajo iz babič<strong>in</strong>e<br />
kuh<strong>in</strong>je, vse to je zelo privlačno za<br />
potrošnike, a tudi veliko bolj obdelano,<br />
kot bi si mislili.<br />
RES POTREBUJEMO VSE<br />
Bolj kot vprašanje, ali je sprejemljivo<br />
jesti čričke ali ne, se je pomembno<br />
vprašati, zakaj ali čemu potreba po njihovem<br />
dodajanju v našo prehrano. Je<br />
to res tisto, kar nam bo koristilo <strong>in</strong> kar<br />
potrebujemo? Človeško telo potrebuje<br />
beljakov<strong>in</strong>e. Povpraševanje po virih<br />
beljakov<strong>in</strong> je z naraščanjem prebivalstva<br />
vedno večje. Te lahko dobimo iz<br />
živalskih <strong>in</strong> rastl<strong>in</strong>skih virov. Tudi iz<br />
žuželk, ki pa so Evropejcem ne najbolj<br />
privlačen vir beljakov<strong>in</strong>. Zato se jim na<br />
veliko izogibamo. V naši kulturi veljajo<br />
za znak umazanije <strong>in</strong> nečistosti. Kdo je<br />
že zavrgel celo vrečko polente ali kos-<br />
SUBSTANCE<br />
Poglejmo na kratko nekaj substanc,<br />
ki se nahajajo v živilskih izdelkih. Tu<br />
so zmleti hrošči košeniljka. Te uporabijo,<br />
da dobijo škrlatno rdeče barvilo<br />
(karm<strong>in</strong>). Bobrove analne žleze so<br />
naslednja sporna sestav<strong>in</strong>a. Mešanica<br />
analnih izločkov <strong>in</strong> ur<strong>in</strong>a bobrov<br />
okrepi okus vanilje <strong>in</strong> mal<strong>in</strong>e v sladoledu.<br />
Posušeni ribji mehurji so prav<br />
tako pogosto prisotni. Ti dajejo pivu<br />
zlat sijaj. Uporabljajo se predvsem v<br />
britanskih pivih. Pesek oz. silicijev<br />
dioksid je sredstvo proti strjevanju, ki<br />
nase veže vlago. Omenimo še želat<strong>in</strong>o,<br />
ki jo pridobivajo iz sv<strong>in</strong>jske kože.<br />
Uporablja se kot želirno sredstvo,<br />
recimo v žele bonbonih. Potem je tu<br />
lanol<strong>in</strong>, ki je maščobni izloček v ovčji<br />
volni. Uporablja se za mehčanje žvečilnih<br />
gumijev, iz njega pridobivajo<br />
vitam<strong>in</strong> D.<br />
Malokdo verjameme, da so med<br />
substancami tudi čoveški lasje. Iz<br />
njih pridobivajo L-ciste<strong>in</strong>, ki ga uporabljajo<br />
recimo pri pekovskih izdelkih.<br />
Zaradi njega je kruh tako mehak.<br />
Račje perje se uporablja v enak namen<br />
kakor človeški lasje. Ne pozabimo na<br />
čistilna sredstva. Natrijev bisulfit, ki<br />
se nahaja v več<strong>in</strong>i čistilnih sredstev<br />
za wc školjko. V živilih ga uporabijo<br />
zaradi podaljšanja roka uporabnosti<br />
<strong>in</strong> za pobeljenje razbarvanega krompirjevega<br />
čipsa. Amonijak, ki ga v<br />
živilih uporabijo za ubijanje klic na<br />
manj kakovostnih izdelkih iz govejega<br />
mesa. Potem so tu še podganje dlake,<br />
ki se naključno pojavijo v tablicah<br />
čokolade. Pa tudi izločki ščitastih uši.<br />
Ti vsebujejo lepljivo snov (šelak), ki se<br />
uporablja predvsem kot slaščičarska<br />
glazura oz. trdni premaz, ki naredi<br />
bonbone <strong>in</strong> druge sladkarije sijoče.<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
ZDRAVJE<br />
57<br />
mičev, ker je v njej našel molja? Očitno<br />
imamo razloge, zaradi katerih poskušamo<br />
preprečiti hrošče v naši hrani, namesto<br />
da bi jih jedli.<br />
A proizvajalci hrane želijo spodbuditi<br />
ravno uživanje le teh. Ker se že<br />
pogled na žužke marsikomu upira, so<br />
našli nač<strong>in</strong>, da to zaobidejo <strong>in</strong> vseeno<br />
normalizirajo njihovo uživanje. Žuželke<br />
zmeljejo v prah, z njim pa potem<br />
lahko naredijo kar koli oz. ga dodajo v<br />
kar koli. Res je, da je uživanje žuželk v<br />
azijskih državah običajna praksa, a tam<br />
žuželke ne predstavljajo glavne prehrane<br />
– so bolj dodatek oz. prigrizek.<br />
Nasprotno pa bodo v Evropi lahko dodane<br />
v vsa osnovna živila <strong>in</strong> bo njihova<br />
uporaba veliko bolj masovna. Kakšen<br />
bo vpliv tega na zdravje ljudi, s tem se<br />
stroka <strong>in</strong> politika ne ukvarjata. To skrbi<br />
le peščico ljudi. Zgodov<strong>in</strong>a predelave<br />
hrane je polna sestav<strong>in</strong>, ki so bile sprva<br />
predstavljene kot varnejše, bolj zdrave<br />
<strong>in</strong> bolj zaželene, a so bile pozneje<br />
razkrite kot ravno nasprotno. Recimo<br />
hidrogenirana rastl<strong>in</strong>ska olja v margar<strong>in</strong>i<br />
so se aktivno promovirala kot bolj<br />
zdrava od naravnih nasičenih maščob<br />
v maslu, za kar danes vemo, da ne drži.<br />
Zato tudi uradno stališče, da neka snov<br />
Bolj kot vprašanje,<br />
ali je sprejemljivo jesti čričke<br />
ali ne, se je pomembno<br />
vprašati, zakaj ali čemu<br />
potreba po njihovem<br />
dodajanju v našo prehrano.<br />
ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi,<br />
ni prav nič pomirjujoče.<br />
SREČNI DOBITNIK<br />
Sprašujem se, kaj je narobe s hrano, ki<br />
smo je bili vajeni do sedaj <strong>in</strong> s katero so<br />
se preživljale generacije <strong>in</strong> generacije<br />
naših prednikov. Morda je problem v<br />
tem, da takšne hrane skorajda ni več.<br />
Živilom, ki jih kupimo v trgov<strong>in</strong>i, zaradi<br />
<strong>in</strong>dustrijske pridelave <strong>in</strong> predelave<br />
težko rečemo prava hrana. Mar bo res<br />
moka, obogatena s črički, boljša <strong>in</strong> bolj<br />
zdrava prehranska alternativa moki,<br />
pridelani na samooskrbni slovenski<br />
kmetiji? Zakaj se politika ne zavzema za<br />
aktivno podporo lokalne pridelave hrane,<br />
ki je polnovredna <strong>in</strong> brez nepotrebnih<br />
dodatkov, ki sodijo bolj v kemično<br />
<strong>in</strong>dustrijo kot pa na krožnik? Zakaj v<br />
času krize države plačujejo kmetom,<br />
da uničijo pridelek? Zakaj so helikopterji<br />
požigali nepregledna polja zrele<br />
pšenice v Ukraj<strong>in</strong>i? Zakaj so na Nizozemskem<br />
sprejeli takšne okoljske ukrepe,<br />
da so iz kmetovanja čez noč izločili<br />
številne kmete? Zakaj želijo v Angliji<br />
izplačati kmete, če bi opustili kmetovanje?<br />
Bo res <strong>in</strong>dustrijska pridelava hrane<br />
dala to, kar narava ne zmore? Ji res ne<br />
zaupamo več?<br />
Nekaj pa je gotovo: nova živila predstavljajo<br />
predvsem dobro priložnost za<br />
zaslužek. Nekaterih. Tistih, ki že desetletja<br />
krojijo usodo prebivalcev sveta.<br />
Tistih, ki so polni praznih obljub.<br />
Tistih, katerih »darovana« semena<br />
za države v razvoju niso pripomogla k<br />
boljši preskrbi s hrano, pač pa le povečale<br />
nadzor nad ljudmi. Če vas zanima<br />
več na to temo, priporočam v branje<br />
knjigo Semena uničenja. Vladajoča<br />
politika naj bi skrbela za dobro ljudi <strong>in</strong><br />
delala v njihov prid. A se bojim, da se<br />
je resnična skrb za ljudi končala z Marijo<br />
Terezijo <strong>in</strong> njeno »uredbo« o obveznem<br />
sajenju krompirja.<br />
<br />
SHUTTERSTOCK<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
58<br />
ŠOLA<br />
MANICA MAROLT<br />
Komentar<br />
RAZBLINJENE SANJE: Otrok<br />
ni bil sprejet na želeno šolo<br />
Devetošolci <strong>in</strong> maturanti odštevajo dneve, ko bodo prejeli rezultate, ki jim bodo bodisi<br />
odprli bodisi zaprli pot do uresničitve njihovih s poklicem povezanih sanj. A življenje ni<br />
vedno lahko <strong>in</strong> zaradi enega neuspeha, čeravno velikega, še zdaleč ni konec vsega. Za to,<br />
da mladostnik ne izgubi vsega upanja <strong>in</strong> se po padcu pobere, pa je ključnega pomena,<br />
kako ob takšnem neuspehu odreagiramo njegovi starši.<br />
Lahko se (upravičeno) jezimo na<br />
otrokove učitelje, ki niso dobro<br />
opravili svoje naloge. Lahko smo<br />
jezni na s<strong>in</strong>a, ki je namesto učenja<br />
<strong>in</strong> nalog zapravljal čas z računalniškimi<br />
igrami. Lahko nas skrbi, kaj bodo<br />
rekli naši prijatelji <strong>in</strong> sorodniki, še posebej,<br />
če se je njihovi hčerki uspelo vpisati<br />
na elitno gimnazijo oziroma fakulteto.<br />
Lahko se nam najstnik močno zasmili.<br />
Lahko se zaradi občutkov lastne krivde,<br />
ko uvidimo, da smo tudi sami vsaj malce<br />
krivi za ta »polom«, začnemo zapirati<br />
v svoj svet, stran od tistega, ki nam je<br />
nakopal toliko težav <strong>in</strong> sramoto. Lahko<br />
skušamo najti kakšno luknjo v sistemu,<br />
ki bi našemu mladostniku vseeno omogočila<br />
dostop do želene šole, pri čemer<br />
ne gledamo na sredstva, s katerimi<br />
bomo dosegli želeni cilj. Lahko pa situacijo<br />
izkoristimo za to, da na otroka še<br />
bolj pritisnemo <strong>in</strong> ga usmerimo na pot,<br />
ki si jo zanj želimo mi.<br />
NEGATIVNA ČUSTVA<br />
Jeza, razočaranje, žalost, nezadovoljstvo<br />
so povsem normalni prvi odzivi<br />
ob neuspehu. Pa vendar na dolgi rok<br />
ne smemo dopustiti, da nas vodijo v dejanja,<br />
ki niso v dobro našega otroka <strong>in</strong><br />
jih bomo zagotovo prej ali slej obžalovali.<br />
Dejstvo je, da preteklosti <strong>in</strong> neuspeha<br />
ne moremo spremeniti. Toda prav ta neuspeh<br />
otroku <strong>in</strong> nam daje priložnost za<br />
drugačno sedanjost <strong>in</strong> prihodnost: pod<br />
pogojem, da smo se pripravljeni učiti <strong>in</strong><br />
boriti. Da zmanjka točka do želene šole<br />
<strong>in</strong>/ali programa, ni najhujše, kar lahko<br />
doleti našega otroka tekom življenja.<br />
Sprejmimo situacijo takšno, kot je: brez<br />
laži <strong>in</strong> olepševanja priznajmo, kaj smo<br />
naredili, kaj pa bi bilo dobro izboljšati.<br />
Najstnik, ki se znajde v stiski, potrebuje<br />
pomoč <strong>in</strong> vodenje odraslega, ki<br />
mu zaupa. S pogovorom <strong>in</strong> postavljanjem<br />
vprašanj: Kaj si želiš? Kje vidiš pot<br />
naprej? Bi morda poskusil … Si že slišal<br />
za … Kaj meniš o ... S pripovedovanjem<br />
zgodb, kaj je nam oz. našim bližnjim<br />
pomagalo, ko smo se soočili s tovrstnim<br />
neuspehom. Posvetujmo se tudi v šoli <strong>in</strong><br />
med znanci, ki imajo tovrstne izkušnje.<br />
Prisluhnimo sporočilom okolice: morda<br />
se v eni besedi skriva rešitev za nas. Otrokom<br />
v tem obdobju s svojimi dejanji<br />
še večkrat pokažimo, kako se sami borimo<br />
z neuspehom <strong>in</strong> za svoje sanje.<br />
SHUTTERSTOCK<br />
POTI JE VELIKO<br />
Čeprav mladostnik ni bil sprejet na želen<br />
program, to še ne pomeni, da ne bo<br />
mogel opravljati poklica, ki si ga želi.<br />
Namesto izbrane lahko poiščemo podobno<br />
smer na šoli v manjšem kraju, ki<br />
pa ima dobre železniške ali avtobusne<br />
povezave, če nimamo možnosti, da bi<br />
otrok prebival proč od doma. Morda se<br />
za eno leto vpiše na program, ki je bil<br />
malce nižje na lestvici izbire (seveda<br />
tak, ki ga vsaj malo veseli), pa potem čez<br />
leto uvidi, ali želja po prvotnem poklicu<br />
še vztraja, ali pa tekom leta ugotovi, da<br />
je ta izbira celo bolj prava. V življenju<br />
se vse zgodi z razlogom. Včasih je za<br />
uresničitev sanj potreben tudi kakšen<br />
neuspeh <strong>in</strong>/ali ov<strong>in</strong>ek. Če se bomo borili<br />
<strong>in</strong> se med seboj spodbujali, bomo<br />
iz situacije izšli kot zmagovalci: še bolj<br />
povezani <strong>in</strong> še močnejši To je tisto, kar<br />
v življenju največ šteje.<br />
<br />
V življenju se vse zgodi<br />
z razlogom. Včasih je za<br />
uresničitev sanj potreben<br />
tudi kakšen neuspeh<br />
<strong>in</strong>/ali ov<strong>in</strong>ek.<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
Komentar<br />
MOJCA KOREN<br />
LAPAJNE<br />
»Ne glede na to,<br />
kaj življenje pr<strong>in</strong>ese,<br />
BOVA OSTALA SKUPAJ!«<br />
MOŽ IN ŽENA<br />
Kadar podpišemo poročno zaobljubo o zvestobi v bolezni <strong>in</strong> zdravju, si težko<br />
predstavljamo, kaj bi to lahko pomenilo v primeru preizkušnje bolezni zakonca.<br />
Zgodba zakoncev Watk<strong>in</strong>s je zgodba o uresničevanju zaobljube v najtežjih časih.<br />
59<br />
Kmalu po poroki se je Johanna<br />
Watk<strong>in</strong>s začela počutiti zelo<br />
slabo <strong>in</strong> po vrsti preiskav so ji<br />
postavili redko diagnozo, vrsto<br />
mastocitoze. Ima hujšo obliko, pri kateri<br />
se z vsakim stikom z več<strong>in</strong>o hrane,<br />
vonji, s sončno svetlobo <strong>in</strong> ljudmi<br />
sproži histam<strong>in</strong> iz mastocitnih zrnc, to<br />
pa povzroči hudo obliko koprivnice <strong>in</strong><br />
drugih alergijskih reakcij.<br />
BREZ TELESNEGA STIKA<br />
Posledično se 29-letna Johanna ne sme<br />
svojega moža niti dotakniti <strong>in</strong>, kar je<br />
še huje, z njim ne sme biti niti v istem<br />
prostoru. Trenutno tako živi popolnoma<br />
izolirana od vseh, v podstrešni sobi,<br />
kjer ima nameščene celo posebne filtre<br />
za čiščenje zraka.<br />
Toda v preizkušnji bolezni sta zakonca<br />
našla smisel. Izhajata iz poročne<br />
zaobljube, kjer sta si ne glede na vse<br />
obljubila zvestobo <strong>in</strong> pomoč. Vsak dan<br />
iščeta nove nač<strong>in</strong>e, kako bi s svojim zakonom<br />
lahko slavila Boga.<br />
Njen mož Scott njuno nezavidljivo<br />
situacijo opisuje takole: »Iz naj<strong>in</strong>e situacije<br />
ne vodi enostavna pot. Moja prioriteta<br />
je trenutno v tem, da zagotovim<br />
Johanni varnost. Eden od nač<strong>in</strong>ov, da<br />
to storim, je, da je ne hodim obiskovat.«<br />
DOKLER NAJU SMRT NE LOČI<br />
Pravita, da je najhuje, ker nihče ne ve,<br />
ali bo kdaj ozdravela, a dodajata: »Vendar<br />
imava upanje <strong>in</strong> veliko moliva za to.<br />
Vsak dan sproti se morava<br />
učiti, kako naj drug drugega<br />
ljubiva <strong>in</strong> kako naj ohraniva<br />
upanje v Boga.<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Trenutno še ne veva, kakšno pot je Bog<br />
izbral za naju, toda iz tega trpljenja sva<br />
bila deležna že veliko milosti.«<br />
Kadar pogovor nanese na to, ali<br />
je še smiselno, da ostajata skupaj, se<br />
trdno postavita zase: »Na naj<strong>in</strong> poročni<br />
dan sva si obljubila, da bova ostala<br />
skupaj, dokler naju smrt ne loči. Ne<br />
glede na to, kaj življenje pr<strong>in</strong>ese! In to<br />
sva mislila resno.«<br />
Johanna dodaja: »Vsak dan sproti se<br />
morava učiti, kako naj drug drugega ljubiva<br />
<strong>in</strong> kako naj ohraniva upanje v Boga.«<br />
Na vprašanje, kako preživi cele dneve<br />
v samoti, Johanna odgovarja: »Če ne<br />
bi bilo obljube Scottu <strong>in</strong> vere v Boga, bi<br />
gotovo že zdavnaj obupala. Toda medtem,<br />
ko sem jaz popolnoma na tleh, je<br />
Bog zelo močan. Kljub samoti nisem<br />
nikoli sama. Bog dviguje mojo glavo pokonci<br />
<strong>in</strong> pr<strong>in</strong>aša veselje, ki ga še nikoli<br />
nisem občutila tako <strong>in</strong>tenzivno.«<br />
NAVDIH NAŠIM ZAKONOM<br />
Njuna zgodba je lahko popoln navdih<br />
našim zakonom, v katerih na poročne<br />
zaobljube pozabimo ob vsaki najmanjši<br />
težavi. Kadar zaradi nesmiselnih<br />
pr<strong>in</strong>cipov, slabe volje, nepopustljivosti<br />
<strong>in</strong> dokazovanja svojega prav ustvarjamo<br />
pregrade <strong>in</strong> pozabimo ceniti, kakšen<br />
dar je zakonca imeti <strong>in</strong> objeti. <br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
60 SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />
Priloga iz STROČJEGA FIŽOLA<br />
2 OSEBI PREPROSTO 45–50 m<strong>in</strong>ut<br />
SELMA BIZJAK<br />
www.sladkoslanebrboncice.si<br />
SESTAVINE<br />
• 250 g okroglega stročjega fižola<br />
(manjšega, drobnega)<br />
• 250 ml smetane za kuhanje<br />
• 2 stroka česna<br />
• 50 g grobo ribanega parmezana<br />
• oljčno olje<br />
• sol<br />
1. Pečico segrejemo na 200<br />
stop<strong>in</strong>j Celzija, enakomerno<br />
gretje spodaj/zgoraj.<br />
2. Stročjemu fižolu odrežemo<br />
konici na obeh straneh <strong>in</strong> ga<br />
operemo. Osušimo ga na papirnati<br />
brisački. Postavimo ga<br />
v ognjevaren pekač, oba stroka<br />
česna olupimo <strong>in</strong> narežemo na<br />
rez<strong>in</strong>e, ki jih dodamo med stročji<br />
fižol. Vse skupaj prelijemo z<br />
oljčnim oljem <strong>in</strong> solimo.<br />
3. Postavimo v ogreto pečico<br />
na srednje vodilo. Pečemo 15<br />
m<strong>in</strong>ut, nato čez stročji fižol<br />
prelijemo smetano za kuhanje<br />
<strong>in</strong> pečemo dalje.<br />
4. Po preteku 30–35 m<strong>in</strong>ut po<br />
vrhu stročjega fižola posujemo<br />
riban parmezan <strong>in</strong> pečemo še<br />
zadnjih 5 m<strong>in</strong>ut, da se sir stopi<br />
<strong>in</strong> nastane hrustljava skorjica. V<br />
kolikor imamo pečico s funkcijo<br />
»žar«, jo vklopimo <strong>in</strong> pečemo še<br />
m<strong>in</strong>uto ali dve.<br />
5. Tako pečen stročji fižol ponudimo<br />
kot samostojno zelenjavno<br />
jed ali kot prilogo krompirjevim<br />
ali mesnim jedem (zrezek, pečena<br />
rebra, meso z žara …).<br />
BOG ŽEGNAJ!<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
Koledar dogodkov JUNIJ<br />
DOGODKI<br />
61<br />
2<br />
14. Znanstival, festival<br />
znanstvenih dogodivšč<strong>in</strong><br />
PET<br />
Odprtje v petek ob 10h<br />
znanstival.si<br />
3<br />
SOB<br />
4<br />
NED<br />
Prešernov trg,<br />
Ljubljana<br />
Družabna prireditev<br />
Znanstival je vrhunec aktivnosti Hiše eksperimentov.<br />
Na Znanstivalu si lahko ogledate<br />
vse različne Dogodivšč<strong>in</strong>e, ki se jih najde v<br />
njihovem repertoarju. Svoje znanstvene šove<br />
pa pridejo v Slovenijo izvajat tudi vrhunski<br />
komunikatorji znanosti iz centrov znanosti<br />
širom sveta.<br />
2<br />
PET<br />
3<br />
SOB<br />
Festival okusi piva<br />
Od petka od 16h dalje<br />
Radovljica<br />
Družabna prireditev<br />
2<br />
PET<br />
3<br />
SOB<br />
Kočevsko Outdoor<br />
Festival 2023<br />
Od petka od 17h dalje<br />
Kočevsko jezero<br />
Športno-družabna prireditev<br />
4<br />
2<br />
Molitveno bdenje <strong>in</strong> sveta<br />
maša v Kočevskem rogu<br />
NED<br />
PET<br />
3<br />
SOB<br />
Od petka od 20h dalje<br />
Sv. maša v soboto ob 11h<br />
Kapela pri Breznu pod Krenom,<br />
Kočevski rog<br />
Verska slovesnost<br />
3<br />
SOB<br />
Ljubljanski zvon. – 74. letni koncert<br />
Folklorne skup<strong>in</strong>e T<strong>in</strong>e Rožanc<br />
19.30<br />
Cankarjev dom,<br />
Prešernova cesta 10, Ljubljana<br />
Plesna predstava<br />
3<br />
Letni koncert APZ Tone Tomšič –<br />
C. Orff: Carm<strong>in</strong>a Burana<br />
4<br />
Gala koncert Glasbenega<br />
društva Crescendo<br />
SOB<br />
19.30<br />
NED<br />
20.00<br />
Cankarjev dom,<br />
Prešernova cesta 10, Ljubljana<br />
Grad Khislste<strong>in</strong>,<br />
Tomšičeva 44, Kranj<br />
Koncert<br />
Koncert<br />
Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domov<strong>in</strong>a.je<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
62<br />
RAZVEDRILO<br />
5 1<br />
9<br />
1<br />
8<br />
7<br />
1<br />
2 5<br />
3<br />
7<br />
7 4<br />
5<br />
9<br />
6 1<br />
2<br />
1 4<br />
1 3<br />
6<br />
3 8<br />
4<br />
7<br />
4<br />
1<br />
3<br />
9 1<br />
7<br />
8<br />
9<br />
5<br />
8<br />
4 7<br />
3<br />
2<br />
8<br />
7<br />
6<br />
6<br />
5<br />
1<br />
5<br />
6<br />
9<br />
7 3<br />
2<br />
5<br />
8<br />
3 9<br />
2<br />
4 7<br />
9<br />
ZLOGOVNI MAGIČNI LIK<br />
5 2 1 8 7 4 3 6 9<br />
Vsako besedo vpišite v lik vodoravno <strong>in</strong> navpično po zlogih:<br />
8 3 4<br />
1 pravkar<br />
1 6<br />
leži pred<br />
9<br />
vami2 5 7<br />
2 slavni portret Leonarda di V<strong>in</strong>cija,<br />
6 9 7 2 3 5 1 4 8<br />
ena najbolj znanih slik na svetu (dve besedi)<br />
3 redek zemljepisni pojav,<br />
1 6 2 3 5 8 9 7 4<br />
ko se tekoča voda izliva v dve porečji, bifurkacija<br />
4 8 splošen 9 7 izraz za 2 cepljenje 1 na dvoje 5 3 6<br />
4 nerazpoloženost, razdražljivost, slaba volja (jp)<br />
7 5 3 4 9 6 8 2 1<br />
9 1 6<br />
1 2 3<br />
5 4 3 7 84<br />
2<br />
2 41<br />
5 9 8 7 6 1 3<br />
3 72<br />
8 6 1 2 4 9 5<br />
3<br />
DOPOLNJEVANKA<br />
9 1 6 2 4 5 7 8 3<br />
P R O _ _ _ D U Š N O S T<br />
3 7 R 5 O K 8 O M E 9 _ _ 1 _ I C 6 A 4 2<br />
2 8 N 4 E U P 3 O Š 7 _ _ _ 6 A N 9 J E 1 5<br />
P O L I V I N _ _ _ L O R I D<br />
7 2 9 1 6 3 8 5 4<br />
M L _ _ _ L E T N O S T<br />
5 6 1 7 8 4 2 3 9<br />
P R E D T E K _ _ _ A N J E<br />
8 4 3 5 2 9 1 7 6<br />
K L A R _ _ _ T I S T<br />
4 9 7 6 3 8 5 2 1<br />
Na vsako črto vpišite pravo črko, tako da boste prebrali<br />
znane besede. Potem črke po vrsti prenesite v spodnja polja,<br />
1<br />
kjer<br />
3<br />
boste<br />
8<br />
prebrali<br />
9<br />
nekaj,<br />
5<br />
kar je pravkar<br />
2 4<br />
pred vami.<br />
6 7<br />
6 5 2 4 1 7 3 9 8<br />
4<br />
Mr Conformista @cnfrmstA<br />
Vegetarijanstvo je v bistvu poskus, kako rešiti<br />
živali s tem, da jemo njihovo hrano.<br />
Dopolnjevanki <strong>in</strong> sudoku je sestavil Jože Petel<strong>in</strong>.<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
KRIŽANKA<br />
63<br />
DOMOVINA<br />
VZPETINA,<br />
KJER JE<br />
BIL JEZUS<br />
KRIŽAN<br />
AMERIŠKI<br />
PESNIK<br />
(RALPH<br />
WALDO)<br />
LATINSKI<br />
JEZIK<br />
DOMOVINA<br />
KRATEK,<br />
REZEK<br />
GLAS<br />
VELIKA<br />
ZVER IZ<br />
DRUŽINE<br />
MAČK<br />
SVETI<br />
BIK PRI<br />
STARIH<br />
EGIPČANIH<br />
NASELJE<br />
JUGO-<br />
VZHODNO<br />
OD IGA<br />
PRISTA-<br />
NIŠČE NA<br />
SEVERU<br />
IZRAELA<br />
<strong>Domov<strong>in</strong>a</strong><br />
VROČA TEMA<br />
ŽELATI-<br />
NASTA<br />
SNOV<br />
PROSTOR<br />
OB VODI<br />
ZA KO-<br />
PANJE<br />
STARA<br />
MATI,<br />
BABICA<br />
PREMIKA-<br />
NJE PO<br />
ZRAKU<br />
RASTLINA<br />
SLOV.<br />
KLIN, KI<br />
POSLANEC<br />
DRŽI KOLO<br />
(BRANKO)<br />
NA OSI<br />
12<br />
SESTAVIL<br />
ANDREJ<br />
PRAZNIK<br />
MAJHNA<br />
SMOKVA<br />
PREBIVA-<br />
LEC IRAN.<br />
MESTA<br />
TABRIZ<br />
DEKOR<br />
ČLOVEK,<br />
KI IMA<br />
PSIHOZO<br />
ANTON<br />
FOERSTER<br />
VRSTA<br />
SOCVETJA<br />
ŽIVINSKA<br />
FARMA<br />
SPODNJI<br />
DEL NOGE<br />
1<br />
IDEOLOŠ-<br />
KI VODJA<br />
10<br />
OBMOČJE<br />
OKOLI S.<br />
TEČAJA<br />
MAJHEN<br />
REP<br />
BAJKA<br />
MESTO<br />
Z. OD<br />
MADRIDA<br />
17<br />
Poštn<strong>in</strong>a plačana pri pošti 102 Ljubljana<br />
Intervju: Andrej Šter 102 leti star duhovnik dela na računalniku<br />
Intervju: Tomaž Štih<br />
www.domov<strong>in</strong>a.je<br />
OSVAJANJE POLITIČNE SREDINE 12<br />
Iskanje<br />
manjkajočega<br />
poslanca<br />
Kako bodo čistili na RTVS<br />
Zdravniki proti evtanaziji<br />
Zakaj letališče Brnik sameva<br />
36<br />
18<br />
46<br />
15<br />
KULTURNA<br />
RASTLINA<br />
PEVKA<br />
ŽAGAR<br />
IRIDIJ<br />
9<br />
GLIVIČNA<br />
RAST-<br />
LINSKA<br />
BOLEZEN<br />
SILICIJ<br />
MANJŠE<br />
PODE-<br />
ŽELSKO<br />
NASELJE<br />
REKA V Z.<br />
AVSTRIJI<br />
MURSKA<br />
SOBOTA<br />
SLOV.<br />
ARHITEKT<br />
AVARI<br />
NEUSPEH,<br />
POLOM<br />
(POGOV.)<br />
NASELJE<br />
SV. OD<br />
KRANJA<br />
3<br />
OTOK MED<br />
UGLJANOM<br />
IN DUGIM<br />
OTOKOM<br />
16<br />
GRŠKA<br />
ČRKA<br />
NASELJE<br />
PRI RUDNI-<br />
KU ŽIROV-<br />
SKI VRH<br />
4<br />
PREJŠNJA<br />
HRVAŠKA<br />
DENARNA<br />
ENOTA<br />
OSKAR<br />
KOGOJ<br />
APETIT<br />
7<br />
VELIKA<br />
PAPIGA<br />
KIS<br />
(STAR.)<br />
MESTO NA<br />
JAPON.<br />
OTOKU<br />
HONŠU<br />
PESNIK<br />
ŽUPANČIČ<br />
11<br />
OBVODNA<br />
PTICA<br />
GLAVNO GESLO<br />
5<br />
MALO-<br />
PRIDEN<br />
ČLOVEK<br />
13<br />
ROKOVSKI<br />
GLASBE-<br />
NIK<br />
2 3 4 2 5 6 3<br />
2<br />
PEVKA<br />
HORVAT<br />
ŽENSKA<br />
OSEBA IZ<br />
VISOŠKE<br />
KRONIKE<br />
14<br />
7 8 9 8 10 11 12<br />
6 8 6 3 13 3 11 14 2<br />
RIBA Z ZE-<br />
LO SPLO-<br />
ŠČENIM<br />
TELESOM<br />
01<br />
2021<br />
2,90 €<br />
Poštn<strong>in</strong>a plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
ŠIRIMO OBZORJA<br />
<strong>Logar</strong> <strong>in</strong> <strong>Rupar</strong>:<br />
<strong>100</strong><br />
3,60 €<br />
1. 6. 2023<br />
12 15 11 3 16 12 17<br />
1<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023<br />
1<br />
2 5<br />
6 1<br />
3 8<br />
4<br />
3<br />
3<br />
2<br />
5<br />
1<br />
4 7<br />
9<br />
REŠITVE:<br />
Rešitev zlogovnega magičnega lika:<br />
DO MO VI NA, MO NA LI SA, VI LI ČEN JE, NA SA JE NOST<br />
Rešitev dopolnjevanke:<br />
STOTA ŠTEVILKA DOMOVINE<br />
Rešitev križanke (vodoravno): smokvica, Tabrižan, okras, pi, psihotik, AF, kuna, lat, OK,<br />
srobot, ara, Golgota, ideolog, Emerson, Arktika, lat<strong>in</strong>šč<strong>in</strong>a, ocet, mit, riž, Nara, prasket,<br />
lev, vas, Apis, Inn, Želimlje, Aka, skat. Glavno geslo: Pridružite se množici naročnikov.<br />
5 2 1 8 7 4 3 6 9<br />
8 3 4 1 6 9 2 5 7<br />
6 9 7 2 3 5 1 4 8<br />
1 6 2 3 5 8 9 7 4<br />
4 8 9 7 2 1 5 3 6<br />
7 5 3 4 9 6 8 2 1<br />
9 1 6 5 4 3 7 8 2<br />
2 4 5 9 8 7 6 1 3<br />
3 7 8 6 1 2 4 9 5<br />
9 1 6 2 4 5 7 8 3<br />
3 7 5 8 9 1 6 4 2<br />
2 8 4 3 7 6 9 1 5<br />
7 2 9 1 6 3 8 5 4<br />
5 6 1 7 8 4 2 3 9<br />
8 4 3 5 2 9 1 7 6<br />
4 9 7 6 3 8 5 2 1<br />
1 3 8 9 5 2 4 6 7<br />
6 5 2 4 1 7 3 9 8
64<br />
SLIKOVITO<br />
GOSPA NA KONJU – Alfred Kub<strong>in</strong><br />
GREGOR ČUŠIN<br />
WIKIART<br />
Satira<br />
Šel sem k spovedi. Spet. Že petič<br />
v tem tednu <strong>in</strong> drugič danes. Sedemnajstič<br />
v tem mesecu.<br />
Vseskozi <strong>in</strong> vsakič se spovedujem<br />
enega <strong>in</strong> istega greha.<br />
Alfred Kub<strong>in</strong>, Gospa na konju (1901).<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023<br />
»Povej, kaj te muči, s<strong>in</strong>,« mi je rekel<br />
spovednik, ko sem prvič pokleknil ob<br />
zamreženem okencu. »Zaupaj svoj greh<br />
Bogu <strong>in</strong> On ti bo pomagal <strong>in</strong> odpustil.«<br />
In sem mu pač povedal. Da sem grešil<br />
zoper drugo Božjo zapoved.<br />
Videl sem, da sem ga užalostil <strong>in</strong><br />
prizadel. Glava mu je klonila <strong>in</strong> povesil<br />
je ramena, kot pod težkim bremenom. V<br />
glasu sem zaznal boleč<strong>in</strong>o.<br />
»Zakaj, s<strong>in</strong>? Zakaj po nemarnem<br />
omenjaš Božje ime <strong>in</strong> ga skruniš?«<br />
»Ne, ne, niste me razumeli,« sem<br />
mu hitel pojasnjevat, da je sicer res, da<br />
me popade, lahko bi celo rekel sveta<br />
jeza do te mere, da prekl<strong>in</strong>jam – s čimer<br />
jeza pri priči izgubi na svoji svetosti –,<br />
da pa nikoli še nisem preklel Boga; kar<br />
pa se tiče omenjanja Božjega imena, pa<br />
to res počnem precej pogosto, vedno<br />
pogosteje celo, vendar nikoli po nemarnem,<br />
temveč vedno v mili priprošnji:<br />
Bog pomagaj <strong>in</strong> Bog se nas usmili, <strong>in</strong> da<br />
je druga druga zapoved, ki mi povzroča<br />
težave, namreč tista druga, ki je prvi <strong>in</strong><br />
največji vsaj podobna, če ne celo enaka.<br />
In če mi prva <strong>in</strong> največja veli naj ljubim<br />
Gospoda svojega Boga iz vsega srca,<br />
z vse dušo, z vsem mišljenjem <strong>in</strong> z vso<br />
močjo, mi druga ukazuje, naj ljubim<br />
svojega bližnjega. In to slednje mi zadnje<br />
čase ne gre od rok, kaj šele od srca,<br />
duše, mišljenja <strong>in</strong> moči.<br />
Odkašljal se je v olajšanju, sveti človek,<br />
mi za pokoro naložil tri očenaše <strong>in</strong><br />
tri zdravamarije, me pozval, naj zmolim<br />
kesanje, nato pa zaprl l<strong>in</strong>ico.<br />
Pobožno sem odmolil pokoro, trdno<br />
sklenil poboljšanje, a naslednji dan sem<br />
spet skesano klečal v spovednici <strong>in</strong> se<br />
trkal po prsih.<br />
Zavzdihnil je, sveti mož, <strong>in</strong> mi potrpežljivo<br />
popridigal o tem, da nihče ni<br />
popoln, da naj potrpim z ljudmi v svoji<br />
bliž<strong>in</strong>i, z ženo <strong>in</strong> otroki, s sodelavci, s<br />
sosedi, me spet pokoril s tremi očenaši<br />
<strong>in</strong> zdravamarijami <strong>in</strong> mi dal odvezo.<br />
Ni mi bilo jasno, zakaj se zanima za<br />
mojo druž<strong>in</strong>o <strong>in</strong> sploh, a molil sem še<br />
pobožneje kot prejšnji dan <strong>in</strong> se Bogu<br />
še bolj trdno pridušal, da se poboljšam,<br />
a bila je sobota <strong>in</strong> po večerji sem se kot<br />
vsak večer usedel pred televizijo ter<br />
pogledal Dnevnik, Slovensko kroniko,<br />
Utrip <strong>in</strong> Poročila, naslednje jutro, v nedeljo,<br />
na Gospodov dan pa sem pol ure<br />
pred mašo čakal pred spovednico. Ko<br />
me je pater zagledal, mu je zastal korak.<br />
Zdrznil se je <strong>in</strong> za trenutek se mi je<br />
zdelo, da se bo kar obrnil <strong>in</strong> se vrnil v<br />
zakristijo, a ljubezen do padlega greš-
nika <strong>in</strong> občutek dolžnosti sta ga vseeno<br />
odnesla v mojo smer. Glas mu je zvenel<br />
strogo, ko je naredil znamenje križa <strong>in</strong><br />
še strožje, ko mi je za pokoro naložil žalostni<br />
del rožnega venca <strong>in</strong> dodal, da naj<br />
se ne vračam, dokler se resno ne mislim<br />
spreobrniti. Da sem očitno nepoboljšljiv<br />
grešnik.<br />
Skesano sem mu pritrdil, priznal, da<br />
imam šibko voljo <strong>in</strong> rahle živce, vendar<br />
pa, da nisem vsega sam kriv <strong>in</strong> naj za<br />
Božjo voljo tudi bližnji, ki me spravljajo<br />
navzkriž z zapovedjo ljubezni prevzamejo<br />
svoj del odgovornosti.<br />
»Kdo pa vas tako silno muči, da ste<br />
neprestano v grehu,« ga je vendarle zanimalo.<br />
In tako sem mu povedal, svetemu<br />
človeku, ki ne gleda poročil <strong>in</strong> ne<br />
bere časopisov, ampak samo svete knjige,<br />
o deželi izza njegovih samostanskih<br />
zidov, kjer je predsednik vlade ženski, ki<br />
je bila zaradi poplav <strong>in</strong> plazov prisiljena<br />
zapustiti dom <strong>in</strong> se preseliti v bivalni<br />
kontejner, rekel, naj si predstavlja, da je<br />
v hotelu. Pa to bi še prenesel, ko bi taisti<br />
predsednik z vsemi svojimi besedami<br />
<strong>in</strong> nastopi pravzaprav ne dopovedoval<br />
vsem nam, ki imamo trohico razuma <strong>in</strong><br />
spodobnosti, da naj si le predstavljamo,<br />
da smo v demokraciji <strong>in</strong> pravni državi,<br />
da naj si le predstavljamo višje plače <strong>in</strong><br />
pokojn<strong>in</strong>e, urejeno zdravstvo <strong>in</strong> gospodarstvo,<br />
da naj si vse kar, nam pripada,<br />
le predstavljamo – pa bo! … Kot si pač<br />
lahko predstavljaš hotel v kontejnerju!<br />
In se je sveti mož v hipu <strong>in</strong> v treh besedah<br />
pregrešil zoper obe drugi zapovedi<br />
<strong>in</strong> mi nato rekel, naj kar še pridem<br />
<strong>in</strong> da bo na spovednico dal namontirati<br />
vrtljiva vrata. Vsaj do naslednjih volitev.<br />
»Kaj pa ta slika?« me je vprašal urednik,<br />
ko sem oddal članek: »Gospa na<br />
konju? Ta je pa iz drugega vica.«<br />
»Žal ne,« sem mu odgovoril: »Isti<br />
vic, ista stranka: Jaha gospa iz obč<strong>in</strong>e v<br />
obč<strong>in</strong>o <strong>in</strong> ne konj <strong>in</strong> ne ona ne vesta ne<br />
za mejo ne za mero.«<br />
»Pa ti ljudje pod konjem?<br />
Protestniki?«<br />
»Jok. Nabiralci regrata.«<br />
In se je urednik izkazal za prav toliko<br />
svetega kot moj pater. Pa sem ga kar<br />
poslal k njemu.<br />
<br />
Tanaša Tukič:<br />
PRIKLENJENI SUKNJIČ<br />
Štorijo povem na kratko celo,<br />
kaj se danes zjutraj je zgodilo,<br />
suknjič neko bitje je nosilo,<br />
ki se mi je čudno znano zdelo.<br />
Bitje suknjič si nabaše nase,<br />
kar dojel sem, ko sem šel že mimo,<br />
danes res vse živo doživimo,<br />
vam povem, ne bom zadržal zase.<br />
Bitje s suknjičem se priklenilo<br />
je na neko drugo bitje tuje,<br />
češ nikar da naj ne odpotuje,<br />
stokalo je <strong>in</strong> ječalo milo.<br />
Tisto drugo bitje ubežalo<br />
iz lisic objema bi najraje,<br />
a je vendar potrpelo, da je<br />
tisto s suknjičem mu roko dalo.<br />
Bor Slana/STA<br />
POLITIČNA POEZIJA<br />
Se oklepalo ga je z levico,<br />
da ni mogel tip več v domov<strong>in</strong>o,<br />
kar želel je tisti hip ed<strong>in</strong>o,<br />
stvar doživljal to je kot krivico.<br />
Krog pa zgodbe bil tako je sklenjen:<br />
bi ušel begunec, a mogoče<br />
ni bilo mu, kajti nanj je vroče<br />
oni s suknjičem bil ves priklenjen.<br />
Ni mogoče dejstva zatajiti,<br />
da prisilni suknjič je ed<strong>in</strong>i<br />
sploh nač<strong>in</strong>, da suknjasti siv<strong>in</strong>i<br />
je uspelo koga uloviti.<br />
65<br />
Več <strong>politične</strong> poezije je na strani www.verzifikator.si<br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
66<br />
TAZADNJA<br />
Humor<br />
Rusija bo slovenskim<br />
nutrijam podelila<br />
POLITIČNI AZIL<br />
Čeprav so mnogi menili, da po aprilsko-majskih mitoloških dnevnih<br />
slovenska javnost ne more biti še bolj razdeljena, pa se je primeril nov<br />
pripetljaj, ki je vnesel dodaten razdor. M<strong>in</strong>istrstvo za kmetijstvo je izdalo<br />
odlok za odstranitev vseh nutrij iz naravnega okolja.<br />
SVIT PODGORNIK<br />
FOTOMONTAŽA CITRUS<br />
Odlok pa ni vplival samo na politično<br />
dogajanje doma, pač pa je<br />
odmeval tudi v tuj<strong>in</strong>i. Iz Kremlja<br />
so včeraj namreč odstranitev<br />
nutrij označili za zloč<strong>in</strong> <strong>in</strong> glodalcu<br />
ponudili politični azil.<br />
ŽIVALOCID<br />
»Gre za očitni zloč<strong>in</strong> proti živalstvu.<br />
Slovenska vlada se je odločila za dejanje,<br />
ki ima vse značilnosti iztrebljanja,«<br />
je na nov<strong>in</strong>arski konferenci povedal<br />
zunanjepolitični komisar Kremlja za<br />
Vzhodno Evropo, Branimir Invojno.<br />
Rusija je že napovedala, da bo vsem<br />
pobeglim nutrijam nudila politični azil,<br />
saj gre za jasen politični pregon. »Jasno<br />
je, da želi slovensko vodstvo odtegniti<br />
pozornost od nekaterih drugih agresivnih<br />
živalskih škodljivcev, kot so recimo<br />
golobi, ter namesto tega poskuša zvaliti<br />
krivdo za nastale razmere na nedolžne<br />
nutrije. Zato smo na mednarodno sodišče<br />
v Haagu že vložili obtožnico proti<br />
slovenski vladi,« so sporočili iz Kremlja.<br />
»Skrbi nas tudi, do kakšne grozljive<br />
kolateralne škode bo prišlo. Spomnimo<br />
se samo primera iz leta 2014, ko naj bi<br />
lovca na barju zamenjala sokola selca<br />
Rus Gavril Ovič bi iz nutrij izdeloval paštete, kar je vlada<br />
najprej pozdravila. Potem pa je posredovalo izolsko<br />
društvo Tito <strong>in</strong> je Golobu poslalo protestno pismo.<br />
Vlada je Ovičev predlog slednjič zavrnila zaradi nacionalnega<br />
<strong>in</strong>teresa, varovanja izolske Argete.<br />
za nutrijo. S takšnimi izgovori se lahko<br />
poboji razširijo na katerokoli skup<strong>in</strong>o.<br />
Najbolj nas skrbi, da bodo zaradi trenutne<br />
sovražne naravnanosti Zahoda<br />
svoje poboje razširili na živali, ki veljajo<br />
za ruske nacionalne simbole. Če so zamešali<br />
sokola za nutrijo, ni rečeno, da<br />
ne bodo orla ter medveda, ki je morda<br />
res večji, je pa še zmeraj rjav.«<br />
PAŠTETA<br />
Niso pa vsi ruski državljani odstrelu<br />
tako nenaklonjeni kot njihovo vodstvo.<br />
Ruski gospodarstvenik, Gavril Ovič je<br />
ponudil odkup zemljišča na barju, kjer<br />
bi iz nutrij pridelovali paštete. Slovenska<br />
vlada je temu naklonjena, vendar pa<br />
temu predlogu nasprotujejo pri Argeti,<br />
saj so imeli podobne načrte.<br />
Pri Tazadnji smo zaskrbljeni nad<br />
ruskim odzivom. Kljub temu pa moramo<br />
priznati, da nas misel na veliko količ<strong>in</strong>o<br />
kožuhov razveseljuje, saj ponujajo<br />
vrhunsko podlago za sedenje. Vam pa<br />
želimo, da ne glede na to, ali se z odstrelom<br />
nutrij str<strong>in</strong>jate ali ne, končno<br />
odvržete kožuhaste <strong>in</strong> volnene obleke<br />
ter uživate v toplem vremenu, s katerim<br />
nas je končno obdaril maj. <br />
<strong>100</strong> 1. 6. 2023
PRIDITE NA<br />
V nedeljo, 25. junija 2023,<br />
se nam ob 14.00<br />
pridružite na Vrhniki.<br />
Zanimive <strong>in</strong> zabavne<br />
delavnice za otroke.<br />
Predavanje za starše:<br />
kako otrokom privzgojiti<br />
zdrav odnos do pametnih<br />
telefonov <strong>in</strong> <strong>in</strong>terneta.<br />
Koncert presenečenja<br />
za otroke <strong>in</strong> starše.<br />
Povabite tudi stare starše, tete <strong>in</strong> strice,<br />
bratrance <strong>in</strong> sestrične ter prijatelje. Zabavno bo!
Podprite neodvisno<br />
nov<strong>in</strong>arstvo,:<br />
naročite se na<br />
Domov<strong>in</strong>o<br />
Domov<strong>in</strong>o berem zato,<br />
da ostanem na pravi strani poti.<br />
In obrnjen v pravo smer.<br />
• Preverjene <strong>in</strong>formacije za tiste, ki želite vedeti,<br />
kaj se v resnici dogaja doma <strong>in</strong> po svetu.<br />
• Ekipa, ki ne menja retorike ob menjavi vlade, ampak<br />
ostaja zvesta svojemu poslanstvu: <strong>in</strong>formiranju bralcev.<br />
• Ekskluzivni članki, <strong>in</strong>tervjuji <strong>in</strong> oddaje za naročnike.<br />
• Tedenski pregled <strong>in</strong> komentarji aktualnega dogajanja.<br />
Gregor Čuš<strong>in</strong><br />
Pridružite<br />
se širokemu<br />
krogu bralcev,<br />
ki cenijo:<br />
• naš neodvisen nač<strong>in</strong> poročanja,<br />
• enaka merila za vse,<br />
• predstavitev navdihujočih zgodb<br />
posameznikov <strong>in</strong> skup<strong>in</strong>,<br />
• spoštljivo izmenjavo mnenj,<br />
159 €<br />
187,20 €<br />
• naš trud, da predstavimo dejstva,<br />
ustvarjanje mnenja pa prepustimo vam.<br />
DA, računajte name, naročam tednik <strong>Domov<strong>in</strong>a</strong>.<br />
(ustrezno označite)<br />
12-mesečna naročn<strong>in</strong>a (52 številk; namesto 187,20 € samo 159 €)<br />
želim plačilo na 4 obroke po 39,75 €<br />
6-mesečna naročn<strong>in</strong>a (26 številk; namesto 93,60 € samo 86,50 €)<br />
Ime <strong>in</strong> priimek * :<br />
Ime podjetja (poslovni naročnik):<br />
Ulica <strong>in</strong> hišna št. * :<br />
Poštna št. <strong>in</strong> kraj * :<br />
Telefon * :<br />
E-mail * :<br />
Podpis * :<br />
Poštn<strong>in</strong>o za tednik plača <strong>Domov<strong>in</strong>a</strong>.<br />
S podpisom potrjujem, da se str<strong>in</strong>jam s splošnimi pogoji naročanja.<br />
S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni<br />
na spletnem naslovu https://www.domov<strong>in</strong>a.je/splosni-pogoji-narocanja/.<br />
<strong>Domov<strong>in</strong>a</strong>, d.o.o.<br />
Cesta v Log 11,<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
E: narocn<strong>in</strong>e@domov<strong>in</strong>a.je<br />
T: 059 020 001<br />
NAROČITE<br />
PREK SPLETA
Change language