DIPLOMSKO DELO - CEK - Univerza v Ljubljani
DIPLOMSKO DELO - CEK - Univerza v Ljubljani
DIPLOMSKO DELO - CEK - Univerza v Ljubljani
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
posamezne tržne segmente. Priložnosti so tudi pri pridobivanju informacij pri zunanjih<br />
sodelavcih, hitrejšem in kakovostnejšem osvajanju novih proizvodov ter možnimi razvojnimi<br />
kooperacijami s kupci in ostalimi livarji.<br />
5.3.5. KADROVSKA PODSTRUKTURA<br />
Kadrovska podstruktura izkazuje omejene priložnosti. Ker ima podjetje trenutno dovolj<br />
strokovnega in izkušenega kadra, so izboljšave poslovanja povezane z ve jo kreativnostjo in<br />
fleksibilnostjo zaposlenih na vseh delovnih mestih. Dodatne priložnosti se ponujajo z<br />
izboljšanjem izobrazbene strukture zaposlenih ter tako kot posledica tudi lažjem prenašanju<br />
odgovornosti. Pozitivna klima, ki vlada v podjetju, mora služiti kot dodatna motivacija<br />
zaposlenih, da se še bolj identificirajo s cilji družbe. Vzgoja lastnega kadra z aktivno politiko<br />
štipendiranja lahko dolgoro no zagotovi ustrezno kakovost in profil zaposlenih, na katerih bo<br />
slonela prihodnost celotnega podjetja.<br />
Na drugi strani nevarnost predstavlja »beg možganov« iz podjetja v ekonomsko bolj privla ne<br />
dejavnosti in podjetja, tako da bo za ohranitev ugodnega števila ustreznih strokovnjakov<br />
potrebno v prihodnosti namenjati dodatna sredstva in izboljšati pogoje dela. Poleg možne velike<br />
fluktuacije strokovnjakov so s tem lahko povezani dodatni stroški dela, ki jih pri akujejo ostali<br />
zaposlenih v podjetju, ki želijo ohranjati pla ilna razmerja. Najve jo nevarnost pa prav gotovo<br />
predstavlja državna šolska politika, ki ukinja dolo ene poklicne programe, povezane z<br />
metalurgijo, kar lahko v prihodnosti pripelje do položaja, da podjetje ne bo moglo pridobivati<br />
dovolj kvalificiranega kadra.<br />
5.3.6. ORGANIZACIJSKA PODSTRUKTURA<br />
Kljub jasno opredeljeni organizacijski strukturi je moj predlog strateške usmeritve podjetja v<br />
okviru organizacijske podstrukture povezan z oblikovanjem dolo enih profitnih centrov. Taka<br />
profitna centra bi lahko bila modelna mizarna in obdelovalnica ulitkov. Tak na in organizacije<br />
podjetja bi pomenil boljšo prepoznavnost na trgu, tako za kupce kot tudi dobavitelje, lažje<br />
izvajanje funkcijskih strategij razvoja podjetja in jasnejšo predstavo o pomembnosti posameznih<br />
oddelkov v podjetju. Organizacijsko strukturo je potrebno približati tako kupcem kot tudi<br />
zaposlenim ter uvesti manj hierarhi no organizacijo. Tako bi pove ali produktivnost in<br />
fleksibilnost proizvodnje, spremenili bi se tudi na ini prenašanja odgovornosti in iniciative, saj<br />
bi bila komunikacija enostavnejša. Temu lahko mo no pripomore uvedba novih integriranih<br />
poslovno informacijskih rešitev v poslovanje posameznih profitnih centrov.<br />
Nevarnosti v okviru organizacijske podstrukture so povezane z velikostjo podjetja, saj se pri<br />
veliki organizaciji in njeni hierarhi nosti pojavljajo problemi prenosov informacij skozi razli ne<br />
organizacijske ravni v obe smeri.<br />
5.3.7. PODSTRUKTURA FINANCIRANJA<br />
Priložnosti v podstrukturi financiranja so mo no povezane z gibanjem obrestnih mer v<br />
prihodnosti. Glede na tendence po zmanjševanju visokih obrestnih mer v Sloveniji se ponuja<br />
priložnost podjetju po cenejšem financiranju dolgov. Ob upoštevanju razmerja med dolgovi in<br />
kapitalom je priložnost podjetja mogo e iskati tudi v povezovanju s strateškim partnerjem, ki bi<br />
bil pripravljen vstopiti v podjetje tudi z lastnim kapitalom.<br />
41