27.12.2012 Views

DIPLOMSKO DELO - CEK - Univerza v Ljubljani

DIPLOMSKO DELO - CEK - Univerza v Ljubljani

DIPLOMSKO DELO - CEK - Univerza v Ljubljani

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

posamezne tržne segmente. Priložnosti so tudi pri pridobivanju informacij pri zunanjih<br />

sodelavcih, hitrejšem in kakovostnejšem osvajanju novih proizvodov ter možnimi razvojnimi<br />

kooperacijami s kupci in ostalimi livarji.<br />

5.3.5. KADROVSKA PODSTRUKTURA<br />

Kadrovska podstruktura izkazuje omejene priložnosti. Ker ima podjetje trenutno dovolj<br />

strokovnega in izkušenega kadra, so izboljšave poslovanja povezane z ve jo kreativnostjo in<br />

fleksibilnostjo zaposlenih na vseh delovnih mestih. Dodatne priložnosti se ponujajo z<br />

izboljšanjem izobrazbene strukture zaposlenih ter tako kot posledica tudi lažjem prenašanju<br />

odgovornosti. Pozitivna klima, ki vlada v podjetju, mora služiti kot dodatna motivacija<br />

zaposlenih, da se še bolj identificirajo s cilji družbe. Vzgoja lastnega kadra z aktivno politiko<br />

štipendiranja lahko dolgoro no zagotovi ustrezno kakovost in profil zaposlenih, na katerih bo<br />

slonela prihodnost celotnega podjetja.<br />

Na drugi strani nevarnost predstavlja »beg možganov« iz podjetja v ekonomsko bolj privla ne<br />

dejavnosti in podjetja, tako da bo za ohranitev ugodnega števila ustreznih strokovnjakov<br />

potrebno v prihodnosti namenjati dodatna sredstva in izboljšati pogoje dela. Poleg možne velike<br />

fluktuacije strokovnjakov so s tem lahko povezani dodatni stroški dela, ki jih pri akujejo ostali<br />

zaposlenih v podjetju, ki želijo ohranjati pla ilna razmerja. Najve jo nevarnost pa prav gotovo<br />

predstavlja državna šolska politika, ki ukinja dolo ene poklicne programe, povezane z<br />

metalurgijo, kar lahko v prihodnosti pripelje do položaja, da podjetje ne bo moglo pridobivati<br />

dovolj kvalificiranega kadra.<br />

5.3.6. ORGANIZACIJSKA PODSTRUKTURA<br />

Kljub jasno opredeljeni organizacijski strukturi je moj predlog strateške usmeritve podjetja v<br />

okviru organizacijske podstrukture povezan z oblikovanjem dolo enih profitnih centrov. Taka<br />

profitna centra bi lahko bila modelna mizarna in obdelovalnica ulitkov. Tak na in organizacije<br />

podjetja bi pomenil boljšo prepoznavnost na trgu, tako za kupce kot tudi dobavitelje, lažje<br />

izvajanje funkcijskih strategij razvoja podjetja in jasnejšo predstavo o pomembnosti posameznih<br />

oddelkov v podjetju. Organizacijsko strukturo je potrebno približati tako kupcem kot tudi<br />

zaposlenim ter uvesti manj hierarhi no organizacijo. Tako bi pove ali produktivnost in<br />

fleksibilnost proizvodnje, spremenili bi se tudi na ini prenašanja odgovornosti in iniciative, saj<br />

bi bila komunikacija enostavnejša. Temu lahko mo no pripomore uvedba novih integriranih<br />

poslovno informacijskih rešitev v poslovanje posameznih profitnih centrov.<br />

Nevarnosti v okviru organizacijske podstrukture so povezane z velikostjo podjetja, saj se pri<br />

veliki organizaciji in njeni hierarhi nosti pojavljajo problemi prenosov informacij skozi razli ne<br />

organizacijske ravni v obe smeri.<br />

5.3.7. PODSTRUKTURA FINANCIRANJA<br />

Priložnosti v podstrukturi financiranja so mo no povezane z gibanjem obrestnih mer v<br />

prihodnosti. Glede na tendence po zmanjševanju visokih obrestnih mer v Sloveniji se ponuja<br />

priložnost podjetju po cenejšem financiranju dolgov. Ob upoštevanju razmerja med dolgovi in<br />

kapitalom je priložnost podjetja mogo e iskati tudi v povezovanju s strateškim partnerjem, ki bi<br />

bil pripravljen vstopiti v podjetje tudi z lastnim kapitalom.<br />

41

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!