DIPLOMSKO DELO - CEK - Univerza v Ljubljani

ulitkov lahko kupcu ponudijo celostno ponudbo, ki zajema na rtovanje in izdelavo modelov,
izdelava jedrovnikov, proizvodnjo ulitkov ter obdelavo ulitkov. Na ta na in lahko podjetje
dvigne dodano vrednost proizvodom ter za ne poslovati še bolj dobi konosno.
Podro je kakovosti predstavlja priložnost za podjetje, saj ima podjetje možnost, da s sledenjem
trendom na podro ju kakovosti ter z implementacijo novih standardov doseže pomembno
prednost glede na konkurenco, ki na nekaterih podro jih kakovosti danes še zaostaja. Zlasti
to velja za konkurenco iz Vzhodne Evrope, ki pa se hitro u i in prilagaja zahtevam
zahodnoevropskega trga. Tako je potrebno zgraditi sistem vzpodbujanja nenehnega izboljšanja
kakovosti proizvodov ter na ta na in samostojno postavljati trende, ne pa jim le slediti in jih
uveljavljati šele takrat, ko jih zahtevajo kupci.
Kljub temu, da je danes Livar naro niška livarna, bi bilo morda dobro razmišljati v smeri iskanja
in proizvajanja ve takih izdelkov, ki bi nosili blagovno znamko podjetja. Dolo ene izkušnje o
tem že obstajajo pri kanalski litini, s katero bi morali poskusiti bolj agresivno prodreti na tuja
tržiš a, tudi na trge bivše Jugoslavije, kjer ima kanalski program podjetja že dolgo tradicijo in
ugled. Seveda ta strategija zahteva višje stroške razvoja proizvodov in je tako bolj tvegana.
Glede na naravo dejavnosti je v prihodnosti treba še ve je napore vlagati v varstvo okolja na
obeh lokacijah, kjer poteka proizvodnja, ter tako svojim partnerjem in okolju dokazati, da se
želijo obnašati kot družbeno odgovorno podjetje. Varstvo okolja je podro je, kjer se kažejo
nevarnosti za podjetje, saj se bo v prihodnosti zakonodaja na tem podro ju le še zaostrovala.
5.3.2. TRŽNA PODSTRUKTURA
Nevarnosti predstavljajo težnje po stalnem zniževanju cen proizvodov, kar podjetje težko
dosega, saj je na strani dobaviteljev odvisno od gibanja cen surovin na svetovnih trgih. Prav tako
predstavlja nevarnost vse ve je medsebojno povezovanje glavnih dobaviteljev iz tujine, ki tako
dosegajo edalje ve jo pogajalsko mo . eprav se glede na podatke zdi, da je koncentracija
kupcev v Sloveniji dokaj velika, saj pet najve jih kupcev predstavlja 80 % prodaje na doma em
trgu, se moramo zavedati omejenosti doma ega trga, kjer novih kupcev prakti no ni.
Pravo priložnost v okviru tržne podstrukture mora podjetje iskati na trgih sosednjih držav, kjer
je prisotna mo na strojna, avtomobilska industrija. Livar lahko postane pomemben dobavitelj
sestavnih delov iz sive in nodularne litine. Livar je prav gotov zanimiv za kupce iz Avstrije, saj
dosega dokaj ugodno razmerje med ceno ulitka in njegovo kakovostjo, prav tako pa mora
uveljaviti svoje dobro ime tudi na Hrvaškem, ki je v preteklosti že bil pomemben Livarjev trg.
Na tem mestu je potrebno poudariti preveliko navezanost na italijanski trg, ki pa ga je treba
vseeno skrbno negovati, ker je glede pridobivanja poslov zelo specifi en. Z izkušnjami iz
avtomobilske industrije bi moral Livar še ve trženjskih naporov usmeriti na trg Nem ije,
Francije, kjer lahko gradi svojo strategijo predvsem na kakovosti svojih proizvodov.
Poleg priložnosti osvajanja novih trgov lahko Livar iš e poslovne priložnosti v vklju evanju v
posamezne proizvodne verige, kjer se lahko pozicionira tako z razli nimi proizvodnimi
programi, ki temeljijo na manjših proizvodnih serijah, kjer je dobi konosnost na posamezen
proizvod ve ja, kot tudi s posameznimi proizvodi masovne proizvodnje. Ustrezno merilo za take
odlo itve mora biti dobi konosnost glede na predra unsko in obra unsko kalkulacija, kar danes
ni obi ajna praksa v podjetju.
Priložnosti gre tudi iskati v na inu nastopanja na posameznih trgih. Medtem, ko so na
Italijanskem pomembna poznanstva, lahko v Nem ijo in Avstrijo prodrejo s kakovostjo,
39