DIPLOMSKO DELO - CEK - Univerza v Ljubljani

5.2.3. TEHNOLOŠKA PODSTRUKTURA
Podjetje Livar sestavljata dve livarni, ena v Ivan ni Gorici, kjer proizvajajo ulitke iz nodularne
litine, ter druga v rnomlju, kjer ulivajo sivo litino. Zmogljivost prve je 15 tiso ton, druge pa 20
tiso ton ulitkov. V povpre ju so bile v zadnjih letih zmogljivosti zasedene 73 %, kar še vedno
omogo a širitev proizvodnje pri obstoje ih zmogljivostih. Problem predstavlja predvsem
neenakomerna zasedenost posameznih proizvodnih linij. Ves proizvodni proces sestavljajo obrati
modelne mizarne, jedrarne, talilnice, oblikovalnice, istilnice livarski peskov, obdelovalnice in
merilnice.
Lo enost obeh livarn predstavlja prednost, predvsem v smislu zmanjševanja zastojev
proizvodnje ter v ve ji stroškovni u inkovitosti in specializaciji glede na vrsto litja, saj so stroški
spremembe na ina ene vrste litja v nastavitve za drugo vrsto litja precej veliki in odtehtajo tako
morebitne dodatne stroške transporta.
Produktivnost na zaposlenega je bila v letu 2001 48 ton ulitkov, kar je precej manj kot jo
dosegajo konkuren ne in primerljive livarne drugod po Evropi. Te dosegajo produktivnost od 60
do 70 ton na zaposlenega (Livarjeve novice, 2002, str. 2).
Obe livarni sta dokaj dobro opremljeni, eprav so v podjetju ugotovili, da najve izmeta nastane
zaradi slabše priprave peska, emur namenjajo investicijska sredstva v letu 2002. Slabše je
opremljena tudi modelna mizarna (Intervju z ga. Ring, 4.3.2002). Delež izmeta, izražen kot delež
v prihodkih od prodaje, se je v letu 2000 ob utno zmanjšal glede na predhodna leta in znaša
6,17 %, vendar je še vedno na dokaj visoki ravni, saj dosegajo primerljive livarne po Evropi le 5
% izmeta.
Livar kupuje surovine doma in v tujini. Tako ima doma e dobavitelje za leguro, cepiva, smole,
odpadno železo, peske. Tuji dobavitelji pa dostavljajo predvsem koks ter rezervne dele za
livarske stroje. Livarjeva nabavna strategija je taka, da ima za vsak material in surovino vsaj dva,
v ve ini primerov pa ve ustreznih dobaviteljev, kar onemogo a preveliko odvisnost od
posameznega dobavitelja.
Za doma e dobavitelje velja, da imajo dokaj veliko pogajalsko mo , saj se zavedajo svoje
pomembnosti, hkrati pa delujejo s strategijo, da so vedno malo cenejši kot ponudniki iz tujine ter
hkrati neprimerno boljši pri kakovosti glede na cenejše ponudnike. Livar izbira dobavitelje na
osnovi razmerja med ceno in kakovostjo, hkrati pa je pomemben kriterij izbire tudi dobavni rok.
Naslednja tabela 16 prikazuje strukturo nabave glede na nabavni trg.
Tabela 16: Struktura nabave podjetja Livar glede na nabavni trg v letih 1999, 2000, 2001
Nabavni trg 1999 2000 2001
- doma i trg (v %) 79 79 85
- tuji trg (v %) 21 21 15
Vir: Letno poro ilo 2001 Livar d.d.
Iz tabele 16 je razvidno, da ima Livar ve inoma doma e dobavitelje, katerih delež se je v letu
2001 še pove al in znaša kar 85 %. V podatkih o nabavi na doma em trgu je vklju en tudi
posredni uvoz, tako da je dejanski delež doma ih dobaviteljev precej manjši.
Posebno komponento podjetja predstavlja kakovostna razpoložljiva delovna sila. Zaradi slabšega
gospodarskega položaja podjetja in celotne panoge ter ukinjanja kovinarskih in metalurških šol,
31