DIPLOMSKO DELO - CEK - Univerza v Ljubljani

V ve ini primerov so proizvodi embalirani po pogojih, ki jih predpiše kupec. Najve krat je
potrebno pri embaliranju poleg zaš itnih zabojev iz lesa, ki so razli nih oblik in velikosti,
dodajati tudi posebno hidroskopi no snov, saj proizvodi pod razli nimi vremenskimi pogoji
za nejo hitro rjaveti.
Vse livarne v Sloveniji slovijo po ekoloških težavah, eprav gre predvsem za onesnaževanje
okolja z livarskim prahom, peskom in hrupom. S podobnimi težavami se soo a tudi Livar, saj je
v letu 1999 dobil odlo bo okoljskega inšpektorja, na podlagi katere morajo do leta 2004 v celoti
izpeljati okoljsko sanacijo podjetja (Dov , Gospodarski vestnik, 8.6.2000).
Veliko pomembnih korakov na tem podro ju je bilo s strani Livarja v zadnjih letih narejeno.
Tako so namestili nove filtre na kupolnih in elektroindukcijskih pe eh, sanirali deponije
odpadnih livarskih peskov, zgradili rastlinsko biološko istilno napravo na Suhem mostu,
zgradili protihrupni nasip v Ivan ni Gorici, ustanovili ekološki odbor v podjetju in pridobili
certifikat ISO 14001 za ravnanje z okoljem. Predvidoma naj bi ekološka sanacija podjetja stala
okoli 450 milijonov tolarjev. Vsa ta prizadevanja v zadnjih letih kažejo na veliko ozaveš enost
podjetja za ekološke probleme (Omahen, Dnevnik, 25.9.2000).
Tabela 12: Ocena prednosti in slabosti podstrukture proizvoda
Komponente Zelo Dobro
Ocena
Srednje Slabo Zelo Opombe
dobro
slabo
Struktura proizvodnje
glede na vrsto litine
X
- uravnoteženost med
sivo in nodulano
Struktura proizvodnje
glede na panogo
X
- mo na razpršenost
Delež obdelanih
proizvodov
X
- premalo obdelancev,
tendenca rasti
Kakovost izdelkov X - ustrezni standardi
Varstvo okolja X - zavedanje problemov
Konkurenca X - se krepi
Skupna ocena 0 2 2 2 0 SREDNJE
Livar se soo a predvsem z mo no konkurenco, ki prihaja iz Vzhodne Evrope. Zna ilnost
konkurence je predvsem nižja cena ulitkov, ki jo dosežejo z nižjimi stroški dela, energije in na
ra un slabše kakovosti. V Sloveniji ni tako mo ne konkurence, saj nodulano litino proizvaja le še
livarna Kovis.V zadnjem asu se je formirala tudi mo na konkurenca na podro ju sivih litin, saj
je podjetje Cimos kupilo Livarno Titan Kamik, Livarno Vuzenica in MPP Livarna v Mariboru,
katerih skupne proizvodne zmogljivosti še vedno ne presegajo proizvodnih zmogljivosti Livarja,
ki na doma em trgu dosega ve kot 34 odstotni tržni delež, kar pa ne velja za program kanalske
litine, kjer dosegajo preko 90 odstotni tržni delež (Intervju z ga. Ring, 4.3.2002).
Skupno oceno podstrukture proizvoda prikazujem v tabeli 12 in jo ocenjujem z oceno srednje.
5.2.2. TRŽNA PODSTRUKTURA
Prodaja Livarja je v zadnjih letih v povpre ju naraš ala, predvsem na ra un pove anja izvoza,
vrednostno in koli insko pa se je pove evala tudi doma, kar prikazuje tudi tabela 13. Dolo en
upad prodaje je podjetje ob utilo tekom leta 2001, ko se je na trgih pojavila recesija, a se je
prodaja v zadnjem etrtletju zopet pove ala, tako da danes z optimizmom gledajo na leto 2002
(Intervju z ga. Ring, 4.3.2002).
28