DIPLOMSKO DELO - CEK - Univerza v Ljubljani

More documents

Recommendations

Info

Podjetje Ljevaonica Duga Resa d.o.o. je specializirano podjetje za proizvodnjo kanalskih armatur in armatur za ladjedelništvo. V njihov proizvodni program spada tudi ulivanje sive litine, aluminijeve litine in bronastih ulitkov. Glede na velikost podjetja in njegov proizvodni program podjetje ni neposreden konkurent podjetju Livar d.d.. Pomembnejše podjetje je tudi Džuro Džakovi odljevci d.o.o., ki proizvaja ulitke iz sive in nodularne litine in je del holdinga Džuro Džakovi . V podjetju je zaposlenih 125 ljudi, ve ina njihove proizvodnje pa je namenjena za ostala h erinska podjetja, ki so v holdingu. (Duro Dakovi Holding d.o.o., 2002). 5. CELOVITA ANALIZA PREDNOSTI IN SLABOSTI TER PRILOŽNOSTI IN NEVARNOSTI PODJETJA LIVAR D.D. Analiza poslovanja da natan en vpogled v preteklo delovanje podjetja in je dobra osnova za transformacijo podatkov v informacije, kako naj podjetje deluje v bodo e. V nadaljevanju diplomskega dela podajam oceno ekonomske uspešnosti ter celovito oceno prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti podjetja Livar d.d.. 5.1. OCENA EKONOMSKE USPEŠNOSTI PODJETJA LIVAR D.D. Oceno ekonomske uspešnosti podjetja sem prilagodil podatkom, ki so na voljo. Tako bom analiziral poslovanje podjetja Livar d.d. od leta 1997 do leta 2000, poslovanje pa bom primerjal tudi z dejavnostjo DJ 27.510 (livarstvo – litje železa). Zaradi inflacije so podatki v tolarjih med posameznimi leti neprimerljivi, zato so podani v evrih. V tabeli 9 je prikazan izkaz uspeha od leta 1998 do leta 2000. Tabela 9: Uspeh podjetja Livar d.d. v letih 1998-2000 (v EUR) Element Leto 1998 Leto 1999 Leto 2000 Znesek % Znesek % Znesek % 1. Prihodki iz poslovanja 19.489.581 94,9 19.468.923 82,5 22.238.157 96,1 2. Odhodki iz poslovanja 19.611.806 94,3 19.924.369 86,6 22.266.538 97,7 2.1 Stroški blaga, materiala in storitev 12.086.487 58,1 11.489.676 49,9 13.334.208 58,5 2.2 Stroški dela 6.282.183 30,2 6.126.849 26,6 6.777.409 29,7 2.3 Amortizacija 1.059.535 5,1 1.123.107 4,9 1.164.659 5,1 2.4 Odhodki iz naslova oblikovanja 0 0 0 0 1.017.604 4,5 dolg. rezervacij 3. Drugi odhodki iz poslovanja 183.600 0,9 1.184.737 5,2 (27.342) (0,1) 4. Dobi ek poslovanja (1-2-3) (122.225) (455.447) (28.381) 5. Prihodki iz financiranja 628.494 3,1 695.405 2,9 494.451 2,1 6. Odhodki iz financiranja 986.693 4,7 433.750 1,9 428.724 1,9 7. Izredni prihodki 404.068 2,0 3.435.434 14,6 417.067 1,8 8. Izredni odhodki 204.567 1,0 2.644.474 11,5 98.487 0,4 9. Skupni prihodki (1+5+7) 20.522.143 100 23.599.762 100 23.149.675 100 10. Skupni odhodki (2+3+6+8) 20.803.066 100 23.002.593 100 22.793.750 100 11. Celotni dobi ek (9-10) (280.923) 597.169 355.926 Vir: Izkazi uspeha podjetja Livar d.d. za leta 1998-2000 in FIPO. Po ve letih slabega poslovanja je imel Livar d.d. v letu 1998 prisilno poravnavo. Posledice tega so se odrazile v naslednjih letih. Prihodki iz poslovanja so v letu 2000 porasli za skoraj 3 24
milijone evrov, kar se je odrazilo tudi na nastalem dobi ku. Dejstvo pa je, da dobi ek v letih 1999 in 2000 ni posledica prihodkov iz poslovanja, saj je dobi ek iz poslovanja v vseh treh letih negativen, najmanjši pa leta 2000. Dobi ek v letu 1999 in 2000 je posledica višjih izrednih prihodkov in prihodkov iz financiranja. Zanimivo je, da je delež stroškov blaga, storitev in materiala v letu 1999 padel pod 50 %, a je že naslednje leto spet mo no narasel, predvsem zaradi pove ane prodaje. Podobno se je dogajalo tudi s stroški dela. Delež amortizacije v celotnih odhodkih je skozi vsa leta dokaj konstanten. Pomemben delež odhodkov v letu 2000 so predstavljali tudi odhodki iz naslova oblikovanja dolgoro nih rezervacij, ki jih v prejšnjih letih ni bilo. Prihodki in odhodki iz financiranja predstavljajo iz leta v leto manjši delež v celotni strukturi prihodkov in odhodkov, kljub temu pa je ravno njihova sestava mo no vplivala na celotni dobi ek podjetja. Tako je izguba v letu 1999 posledica precej visokih odhodkov iz financiranja. V ostalih letih so bili prihodki iz financiranja ve ji od odhodkov. Celotni dobi ek v letu 1999 so krojili izredno visoki izredni prihodki, kar je posledica prisilne poravnave. Kazalci uspešnosti poslovanja so prikazani v tabeli 10. Izra un in prikaz kazalcev sem naredil s pomo jo izkazov uspeha, bilanc stanja in podatki, pridobljenimi s programom FIPO 12 . Tabela 10: Kazalci uspešnosti poslovanja podjetja Livar d.d. v letih 1998-2000 Kazalec Leto 1998 Leto 1999 Leto 2000 Livar Livar Livar Dejavnost Prodaja (v EUR) 19.400.051 19.356.112 22.012.329 68.053.310 Stopnja rasti prodaje - 99,8 113,7 Povp. št. zaposlenih 579 562 573 1.767 Skupni prihodki na zaposlenega (v EUR) 35.444 41.992 40.401 39.935 Dobi konosnost sredstev (v %) (1,64) 3,36 1,92 (3,63) Dobi konosnost kapitala (v %) (10,32) 10,74 4,14 (9,89) Dobi kovnost prihodkov iz (0,63) (2,34) (0,13) (1,45) poslovanja (v %) Celotna gospodarnost 0,99 1,03 1,02 0,97 Gospodarnost poslovanja 0,99 0,98 1,00 0,99 Vir: Izkazi uspeha podjetja Livar d.d. za leta 1998-2000 in FIPO. Iz tabele 10 je razvidno, da se je v letu 2000 mo no pove ala prodaja podjetja. Podobno kot prodaja se spreminjalo tudi število zaposlenih. Zanimiv je podatek o skupnih prihodkih na zaposlenega, ki so za Livar najve ji v letu 1999, predvsem na ra un manjšega števila zaposlenih, visokih prihodkov iz financiranja ter izrednih prihodkov (glej tabelo 9). Kazalec dobi konosnosti sredstev in kapitala je za dejavnost v vseh letih negativen, kar pa ne velja za Livar, ki je imel dobi ek v letih 1999 in 2000. Kljub temu sta oba kazalca relativno nizka. Izredno slab je tudi kazalec dobi kovnosti prihodkov iz poslovanja, saj je v vseh letih negativen, tako za podjetje kot tudi dejavnost v celoti. Iz tega lahko sklepamo, da je poslovanje vseh podjetjih v panogi slabo, enako velja tudi za Livar, saj dobi ek v letu 1999 in 2000 ni posledica prihodkov iz poslovanja, eprav se pojavlja tendenca k pove anju dobi kovnosti prihodkov iz poslovanja. Podobno sliko kažeta tudi celotna gospodarnost in gospodarnost poslovanja podjetja, ki je v vseh letih višja kot v dejavnosti. 12 Program FIPO je sestavni del spletnih strani Gospodarskega vestnika in prikazuje osnovne podatke o podjetjih, ki so dala dovoljenje za objavo podatkov Agenciji za pla ilni promet. 25
Page 1: UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKU
Page 4 and 5: I Z J A V A Študent DEJAN LESJAK i
Page 7 and 8: 1. UVOD Vsako podjetje je pri svoje
Page 9 and 10: Modeli so si med seboj podobni gled
Page 11 and 12: - raziskovalno-razvojno podstruktur
Page 13 and 14: Ta podro ja so v medsebojni odvisno
Page 15 and 16: Dejavnost proizvodnje kovin ima v S
Page 17 and 18: o kupec le še vgradil. Razvoj bo m
Page 19 and 20: ) Gospodarsko okolje Gospodarsko ok
Page 21 and 22: z nadomestnim je odvisna tudi od ra
Page 23 and 24: Iz tabele 3 je razvidno, da je podj
Page 25 and 26: Na podro ju nodularne litine predst
Page 27 and 28: letno ve kot 40 tiso ton ulitkov iz
Page 29: proizvajajo železove ulitke, ni pa
Page 33 and 34: Iz tabele 11, ki prikazuje struktur
Page 35 and 36: Delež prodaje na doma em trgu vztr
Page 37 and 38: 5.2.3. TEHNOLOŠKA PODSTRUKTURA Pod
Page 39 and 40: 5.2.4. RAZISKOVALNO - RAZVOJNA PODS
Page 41 and 42: Današnje poslovodstvo je v podjetj
Page 43 and 44: tudi novinarske konference. Obveš
Page 45 and 46: ulitkov lahko kupcu ponudijo celost
Page 47 and 48: posamezne tržne segmente. Priložn
Page 49 and 50: Glavne slabosti so povezane z nizko
Page 51 and 52: LITERATURA 1. Bari i Andrej: Vsebin
Page 53 and 54: PRILOGA Tabela 1: Izobrazbena struk

DIPLOMSKO DELO - CEK - Univerza v Ljubljani

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?