DIPLOMSKO DELO - CEK - Univerza v Ljubljani

Dejavnost proizvodnje kovin ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo. Proizvodnja jekla je bila v
Sloveniji že pred skoraj 400 leti. Ve stoletna tradicija je tudi na podro ju predelave plemenitih
kovin in izdelave predmetov iz zlata in srebra. Krajšo tradicijo ima proizvodnja neželeznih
kovin, kot so svinec, cink ter baker. Najmlajša je proizvodnja aluminija, ki pa že tudi presega 50
let svoje proizvodnje. Podjetja teh dejavnosti ustvarijo pomemben delež industrijske proizvodnje
v Sloveniji.
V dejavnosti proizvodnje kovin 3 v Sloveniji je bilo v letu 2000 zaposlenih 8.925 delavcev, ki so
ustvarili za 173,4 milijarde tolarjev celotnega prihodka, kar predstavlja 5,2 % prihodka vseh
predelovalnih dejavnosti slovenske industrije. V dejavnosti izvozijo 62,2 % izdelkov iz svoje
proizvodnje na zahtevna tržiš a držav Evropske unije ter drugih držav. Vrednost izvoza je bila v
letu 2000 v višini 107,8 milijarde tolarjev oziroma 484,0 milijona USD. Vsa podjetja dejavnosti
so ustvarila 44,3 milijarde tolarjev dodane vrednosti, kar predstavlja 5 milijonov tolarjev
oziroma 22.268 USD na zaposlenega delavca (GZS, 2002).
Livarstvo je tipi na proizvodna dejavnost. Njene splošne zna ilnosti so:
- livarska proizvodnja je v ve ini primerov serijska (ulivanje izdelkov glede na serije),
lahko je tudi masovna (ulivanje le enega ali nekaj podobnih proizvodov) ali celo
posami na (ulivanje unikatnih izdelkov),
- proizvodni proces posameznega ulitka je asovno sorazmerno kratek glede na vrsto
proizvodov, po drugi strani pa energetsko zelo potraten,
- posamezni proizvodi so lahko zelo razli nih velikosti, tako tudi vrednosti, in so nedeljivi.
Nastopajo lahko kot polizdelki, izdelki in kon ni izdelki,
- lokacija dela se ne spreminja, prekinitve v proizvodnji nastopijo le pri menjavah na ina
in vrste ulivanja ter proizvodov ulivanja,
- dela se odvijajo v zaprtih prostorih, kjer na zdravje delavcev najbolj vpliva hrup in
livarski prah in izpostavljenost visokim temperaturam.
V obdobju po slovenski osamosvojitvi se je zaradi izgube donosnih trgov ter splošne
gospodarske krize v Sloveniji celotno slovensko livarstvo znašlo v globoki krizi. Veliko livarn je
poslovalo slabo, kar se je odrazilo kar na 60 % manjši proizvodnji. Posledice takega stanja so v
nekaterih livarnah vidne še danes, kjer je še vedno prisotna visoka zadolženost, previsoki stroški
elektri ne energije v primerjavi s konkurenco, premalo naložb v novo opremo, premajhno tržno
agresivnostjo ter precejšen odliv strokovnega kadra. Zelo pomembne so tudi likvidnostne težave,
ki so v veliki meri dediš ina kriznih let. Tako imajo slovenske livarne danes slabo posojilno
boniteto, ki se odraža v nezmožnosti pridobivanja posojil za prepotrebne investicije. Posebej
velja omeniti tudi ekološke probleme, s katerimi pa se sre ujejo vse livarne, tudi drugod po
svetu.
Razmere so nekoliko boljše pri livarnah aluminijevih zlitin, predvsem pa v livarnah, ki so
strateško ali lastninsko povezane s tujimi partnerji. Kljub temu so se že konec prejšnjega
tiso letja za eli pojavljati pozitivni trendi tudi v poslovanju slovenskih livarn, saj panoga
livarstva v svetu doživlja v zadnjih letih pravi razcvet. Proizvodnja se je v zadnjem desetletju
prejšnjega stoletja pove ala kar za 166 % (Tkalec, 1999, str. 65).
V letu 2000 je v celotni panogi livarstva v Sloveniji delalo 3378 zaposlenih, ki so ustvarili skoraj
40 milijard tolarjev prihodkov. Iz tabele 1 je razvidno, da je v velikih podjetjih zaposlenih ve ina
vseh v panogi, podobno je tudi s prihodki, saj velika podjetja ustvarijo ve ino prihodkov v
3
Dejavnost proizvodnje kovin sestavlja pridobivanje železnih rud in rud neželeznih kovin, proizvodnja in predelava
železnih kovin, proizvodnja in predelava neželeznih kovin in livarstvo (GZS, [URL: http://www.gzs.si/si_nov/],
18.3.2002).
9