DIPLOMSKO DELO - CEK - Univerza v Ljubljani
DIPLOMSKO DELO - CEK - Univerza v Ljubljani
DIPLOMSKO DELO - CEK - Univerza v Ljubljani
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Ta podro ja so v medsebojni odvisnosti s posameznimi obmo ji okolja, ki jih delimo na:<br />
- mednarodno (svetovno) okolje,<br />
- narodno okolje,<br />
- lokalno okolje.<br />
Eksterna analiza obsega zbiranje informacij iz okolja ter njihovo analiziranje. Kakovost eksterne<br />
analize je v veliki meri odvisna od števila virov podatkov, koli ine podatkov, ki jih uporabimo,<br />
in razli nosti podro ij, na katere se podatki nanašajo. Vse to zahteva sistemati nost njihovega<br />
pridobivanja, kjer si lahko pomagamo z javnimi bazami podatkov, tržnimi poro ili, brošurami,<br />
strokovnimi publikacijami, intervjuji s kupci, dobavitelji, konkurenti, itd.<br />
SWOT analiza tako služi kot pripomo ek poslovodstvu podjetja pri ocenjevanju že obstoje e<br />
strategije podjetja in oblikovanju nove. Med glavne prednosti SWOT analize spada predvsem<br />
celovito upoštevanje ve ine dejavnikov, ki vplivajo na poslovanje podjetja kot celote ter tudi<br />
njegovih sestavnih delov. Prednost je tudi celovitost v smislu upoštevanja tudi »prikritih«<br />
dejavnikov, kot so npr. sinergijski u inki, ki jih ostale metode ve inoma ne upoštevajo.<br />
Izrazita slabost SWOT analize pa se skriva v velikem vplivu subjektivne ocene vodstva podjetja,<br />
ki jo uporablja. Tako je kon ni rezultat analize v marsi em odvisen od strokovnosti, poznavanja<br />
problematike in objektivnosti analitika. To slabost delno rešuje uporaba to kovnega ocenjevanja,<br />
vendar se s tem vseeno ne moremo izogniti subjektivni oceni. Kljub temu ostaja SWOT analiza<br />
ena temeljnih in zelo pogosto uporabljanih metod pri celoviti in kompleksni analizi organizacije.<br />
V nadaljevanju bom poskušal s SWOT analizo oceniti že prej omenjene podstrukture podjetja<br />
Livar d.d., razen podstrukture ekonomskega povezovanja in sodelovanja in lastniške<br />
podstrukture. Pri presoji struktur podjetja bom uporabil predvsem subjektivno ocenjevanje<br />
poslovodnih delavcev, saj ti najbolje poznajo poslovanje podjetja in lastne ugotovitve. Pri tem<br />
bom zaradi boljše preglednosti lo eno predstavil prednosti in slabosti skupaj ter možnosti in<br />
nevarnosti.<br />
3. PREDSTAVITEV PODJETJA, PANOGE IN ŠIRŠEGA OKOLJA<br />
3.1. PREDSTAVITEV PODJETJA LIVAR D.D<br />
Podjetje Livar d.d. ima zelo zanimivo in zelo raznoliko zgodovino. Od ustanovitve pa do danes<br />
se je ve krat preimenovalo. Danes je podjetje sestavljeno iz dveh livarn, ki stojita na razli nih<br />
lokacijah, in sicer na lokaciji v Ivan ni Gorici ter rnomlju. Zgodovina obeh livarn je razli na,<br />
skupno pa sta livarni povezani šele od leta 1996, ko je bivši Imp Livar prevzel livarno Belt iz<br />
rnomlja, ki se je nahajala v ste aju.<br />
Prvi za etki livarstva v Ivan ni Gorici segajo v obdobje delovanja majhne mehani ne delavnice,<br />
ko je bila 8.9.1954 prvi zakurjena kupolna pe . Mejnik v razvoju livarstva v Ivan ni Gorici<br />
predstavlja leto 1966, ko se je Agroservisova livarna iz Ivan ne Gorice združila z Livarno Imp v<br />
<strong>Ljubljani</strong> v poslovno enoto Imp Livarna Ivan na Gorica. V letu 1967 se je ljubljansko livarstvo<br />
preselilo v Ivan no Gorico in livarna se je za ela hitro razvijati. Iz te poslovne enote se je razvil<br />
današnji Livar (Livarjeve novice, 2001a, str. 2).<br />
Za etki livarstva v rnomlju segajo v obdobje 1920 leta, ko je za ela z obratovanjem<br />
“Železolivarna Jože Doltar”. Med leti 1941 in 1943 livarna ni obratovala, od leta 1943 naprej pa<br />
za potrebe NOV. Po drugi svetovni vojni so livarno nacionalizirali ter leta 1955 zgradili novo<br />
livarno v bližini stare, ki je nato doživela nagel razvoj. V letih 1964 do 1969 je livarna pove ala<br />
7