Domovina 98: Zakaj razvajenost prinese nasilje (Predogled)
- No tags were found...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
ŠIRIMO OBZORJA<br />
<strong>Zakaj</strong> <strong>razvajenost</strong> <strong>prinese</strong><br />
Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
18. 5. 2023<br />
NASILJE<br />
12<br />
Intervju: Prepovedane zgodbe Milene Miklavčič<br />
Prihajajo transspolni učitelji 30<br />
Rok Čakš: Strah v Svobodi 42<br />
20<br />
3,60 €<br />
<strong>98</strong>
NOVO<br />
KUPI PREK SPLETA<br />
Ivan Sivec<br />
PIKA PRI HEIDI<br />
Podaj se na zanimivo pustolovščino po Švici.<br />
• Kdo je prvi izdelal čokolado?<br />
• Kje izdelajo največ čokolade?<br />
• So švicarske ure res najbolj točne?<br />
• Kako je nastala pripoved o deklici Heidi?<br />
• Koliko mleka potrebujemo za izdelavo 1 kg sira?<br />
DRUGE<br />
KNJIGE<br />
IZ<br />
ZBIRKE<br />
PIKA PRI<br />
…<br />
VEČ KNJIG IZ ZBIRKE<br />
Vse to in še več drugih zanimivosti o Švici boste izvedeli<br />
v 3. knjigi zbirke “Pika pri …”, v katerih deklica Pika z vami<br />
deli pripetljaje s potepov po različnih državah.<br />
Le kaj vse je tokrat doživela?<br />
Knjiga izide 15. maja. Do takrat jo lahko naročite<br />
po ugodnejši predprodajni ceni: 18,00 € 16,20 €.<br />
T: 064 135 136 E: info@iskreni.net<br />
https://www.iskreni.net/trgovina/product/pika-pri-heidi/
RAZVAJENOST JE RAK,<br />
STRELJANJE PA LE POSLEDICA<br />
MOJA BESEDA<br />
3<br />
Slovenija in Evropa se soočata s<br />
problemom, na katerega strokovnjaki<br />
opozarjajo že desetletja.<br />
Zdaj je pozno, mestoma tudi<br />
prepozno. Veliko škode je namreč nepopravljive.<br />
To je slaba novica.<br />
Psihoterapevt Bogdan Žorž je leta<br />
2002 napisal za Slovenijo eno najpomembnejših<br />
knjig tekočega stoletja.<br />
Naslov pove vse: Razvajenost–rak sodobne<br />
vzgoje (Celjska Mohorjeva). V<br />
njej opisuje vse nevarnosti permisivne<br />
vzgoje, katere sad je <strong>razvajenost</strong>. Ne gre<br />
samo za izbirčnost pri jedi ali dretje v<br />
trgovini, če si mamica svojemu sončku<br />
upa reči, da mu ne bo kupila lizike.<br />
Žorž pravi takole: Bistvo <strong>razvajenost</strong>i<br />
je, da starši otroka ne naučimo, da zna<br />
sam poskrbeti zase. Ne prevzema odgovornosti<br />
za svoja dejanja. Pričakuje, da<br />
bodo zanj skrbeli drugi. Da bodo zanj<br />
odgovorni drugi.<br />
Razvajenost je preobilje. Preobilnost<br />
je lahko v hrani, v delu, v materialnih<br />
dobrinah, v odnosih. Kaj je narobe in<br />
kaj ne, nam ne povedo le psihoterapevti,<br />
marveč tudi zdrava kmečka pamet. Da<br />
starši ne tekmujejo med seboj v izdelovanju<br />
plakatov za svoje otroke, je nekaj<br />
povsem logičnega. Če si želi mamica iti na<br />
govorilne ure za svojega sina v prvemu letniku<br />
fakultete, pa nekaj nespametnega.<br />
Razvajenost je dosegla epidemične<br />
razsežnosti. Včasih so bili razvajenci<br />
redki, danes so redki lepo vzgojeni otroci.<br />
Danes nimamo samo razvajenih<br />
otrok, imamo tudi že razvajene starše.<br />
Tudi politike, tudi direktorje, tudi<br />
znanstvenike. Bistvo tega epidemičnega<br />
raka sodobne vzgoje je odsotnost meje.<br />
Osnovna napaka, ki jo delamo starši, je,<br />
da otroka ne zamejimo. Da mu ne postavimo<br />
jasne meje, preko katere ne sme.<br />
V svoji novinarski karieri sem imel<br />
privilegij, da sem še kot študent naredil<br />
intervju s psihoterapevtom Viljemom<br />
Ščuko. Leta 1992. Ne vem, koliko ljudi<br />
je takrat nagovoril celostranski intervju<br />
Samo starši se lahko<br />
odločimo, da naši otroci pred<br />
srednjo šolo ne bodo imeli<br />
svojega telefona.<br />
v dnevniku Slovenec, a mene je zaznamoval<br />
za vse življenje. Zdravnik Ščuka je<br />
namreč povedal, da otrok potrebuje frustracijo,<br />
željo. Težave je, da starši otroku<br />
že v zibki ustrežemo na vsak migljaj in<br />
otrok nikoli ni lačen, nikoli žejen, nikoli<br />
utrujen. Ob vsaki najmanjši težavi ga potolažimo.<br />
Dobi svoj bonbonček. Ko naš<br />
sonček postane dijak, nima več staršev<br />
na dosegu roke. Potem nastopi problem:<br />
Dobi prvi »cvek«, prijatelj ga izda, dekle<br />
ga zapusti. Kako to rešiti? Potrebuje<br />
bonbon. In se zakadi, omami, da še tako<br />
velika težava hipoma mine. Marihuana<br />
postane njegov bonbonček.<br />
Znanstveniki že leta ugotavljajo, da<br />
se v glavi odvijajo enaki procesi, ko gre<br />
za odvisnost od marihuane, kockanja,<br />
pornografije ali računalniških igric.<br />
Ali je potemtakem pretep najstnice<br />
v Celju res presenečenje? Ali res lahko<br />
rečemo, da je strelski pohod v Beogradu,<br />
ki je čez nekaj ur spodbudil posnemovalca<br />
v Mladenovcu, nekaj povsem<br />
nepričakovanega?<br />
Še pomembnejša vprašanja pa so<br />
naslednja. Ali bo okrepljena policijska<br />
varnost pred šolami preprečila nove<br />
napade? Ali bodo pogovori o nenasilju<br />
v šolah pomembno preprečili nasilno<br />
vedenje najstnikov? Ali bi bila popolna<br />
prepoved uporabe telefonov v<br />
šoli koristna? Ali bi prepoved<br />
nasilnih računalniških<br />
igric otrokom koristila? Ali<br />
bi omejevanje vseh računalniških<br />
igric otrokom<br />
kaj pomagalo?<br />
Država, posebej pod oblastjo politikov<br />
brez vsakih meja, ne bo naredila<br />
veliko. Lahko bi marsikaj naredili kvečjemu<br />
znanstveniki, šolniki in zdravniki.<br />
Civilna družba ima ogromno programov.<br />
Delavnica za sinove in očete, ki<br />
se zoperstavlja invaziji pomehkuženih<br />
obabljenih moških, je samo eden od<br />
programov, ki so preventiva proti nasilju<br />
v šolah.<br />
A glavna bitka proti streljanju na<br />
slovenskih šolah bo potekala v vsaki<br />
družini posebej. To pa je dobra novica.<br />
Starši s(m)o najbolj odgovorni za vzgojo<br />
svojih otrok. Samo starši lahko svojim<br />
otrokom omejimo bolščanje v ekrane<br />
in samo starši jih lahko (na)učimo delati.<br />
Samo starši lahko svojim otrokom<br />
povsem omejimo računalniške igrice in<br />
samo starši se lahko odločimo, da naši<br />
otroci pred srednjo šolo ne bodo imeli<br />
svojih telefonov.<br />
To kajpak ni lahka naloga. Je pa še<br />
vedno preprostejša in manj boleča od<br />
tiste, ko hočeš pomagati otroku na poti<br />
iz pekla odvisnosti.<br />
<br />
Piše: TINO MAMIĆ,<br />
odgovorni urednik<br />
tednika <strong>Domovina</strong><br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
4 VSEBINA<br />
TEMA TEDNA<br />
12 Sebastjan Kristovič,<br />
psihoterapevt: Strelski pohodi<br />
so posledica <strong>razvajenost</strong>i<br />
in »ekranizacije«<br />
Luka Svetina · Intervju<br />
14 Andrej Rupnik, varnostni<br />
strokovnjak: Mladostnik,<br />
ki je načrtoval pokol<br />
v Sloveniji, je dobil<br />
le pogojno kazen<br />
Luka Svetina · Intervju<br />
16 Divji bojevnik ali kako<br />
v otroku prebuditi moškega<br />
Igor Vovk · Komentar<br />
20 30 42 52<br />
Milena Miklavčič, pisateljica:<br />
Mnogi otroci so bili name jezni,<br />
ker sem iz njihovih mater zvabila<br />
prepovedane zgodbe<br />
Andreja Barat · Intervju<br />
Transspolni učitelji tudi pri nas<br />
Peter Merše · Komentar<br />
Strah v Svobodi<br />
Rok Čakš · Komentar<br />
Koliko bi morali biti stari<br />
najstniki, ko gredo k birmi<br />
Eva Markovič<br />
ŠIRIMO OBZORJA<br />
<strong>Zakaj</strong> <strong>razvajenost</strong> <strong>prinese</strong><br />
Intervju: Prepovedane zgodbe Milene Miklavčič 20<br />
Prihajajo transspolni učitelji 30<br />
Rok Čakš: Strah v Svobodi 42<br />
18. 5. 2023<br />
NASILJE<br />
12<br />
TEDNIK DOMOVINA<br />
ŠT. <strong>98</strong>, LETNIK 3,<br />
18. maj 2023<br />
ISSN številka: 2784-4838<br />
Cena posameznega izvoda:<br />
3,60 evra<br />
Uredništvo:<br />
CESTA V LOG 11,<br />
1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />
E: tednik@domovina.je<br />
T: 059 020 000<br />
Odgovorni urednik portala<br />
<strong>Domovina</strong>.je: ROK ČAKŠ<br />
Odgovorna urednica portala<br />
Iskreni.net: ANDREJA BARAT<br />
Uredniški odbor:<br />
ALEKS BIRSA JOGAN,<br />
LUKA SVETINA, URBAN ŠIFRAR<br />
Tehnično in foto uredništvo:<br />
TOMO STRLE<br />
NAROČNINE:<br />
E: narocnine@domovina.je<br />
T: 059 020 001<br />
Izdaja:<br />
DOMOVINA D.O.O.,<br />
CESTA V LOG 11,<br />
1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />
E: tednik@domovina.je<br />
Direktor:<br />
IGOR VOVK<br />
3,60 €<br />
Odgovorni urednik tednika:<br />
TINO MAMIĆ<br />
(tino@domovina.je)<br />
Prelom in tisk: CITRUS D.O.O.<br />
Naklada: 7700 izvodov<br />
www.domovina.je<br />
@<strong>Domovina</strong>_je<br />
@domovinaJE<br />
<strong>98</strong><br />
Izvršni urednik tednika:<br />
KLEMEN BAN<br />
Naslovnica:<br />
BORIS OBLAK<br />
Tednik izhaja ob četrtkih<br />
v slovenščini.<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
VSEBINA<br />
5<br />
3 Razvajenost je rak,<br />
streljanje pa le posledica<br />
Tino Mamić<br />
18 25<br />
»Accetova zvijača« je v boju<br />
za RTV Slovenija spodletela<br />
Bojan Požar · Komentar<br />
Papež: Čas je, da popravimo škodo<br />
Andreja Barat<br />
28 Pod Svobodo se uvaja verbalni delikt<br />
Peter Merše · Komentar<br />
33 Noj, ki pije konjak<br />
Tino Mamić · Pismo iz Armenije<br />
38 Društvo očetov izgubilo status<br />
delovanja v javnem interesu<br />
Pia Kos<br />
40 Robotski psi v policiji in v vojski<br />
Pia Kos<br />
27 36<br />
Nagrajeni Plečnikov skriti biser<br />
Uredništvo<br />
»Naslednjič bomo kadavre<br />
pripeljali pred parlament«<br />
Jakob Vid Zupančič<br />
44 Veliko Cerje kot pomnik miru<br />
Milan Gregorič · Komentar<br />
46 Kairske tržnice<br />
Andraž Šest · Pismo iz Egipta<br />
48 Vizitka Vodopivcev<br />
Franc Križnar · Ocena<br />
50 Beremo, gledamo, poslušamo ...<br />
51 Kako je Jezus lahko Emanuel<br />
Andraž Arko<br />
56 59<br />
Dve leti po smrti najine hčere<br />
Katja Ban · Kolumna<br />
Streljanje pred našimi vrati<br />
Dušan Poslek · Kolumna<br />
54 Najboljša priprava na prvo obhajilo<br />
so starši, ki živijo vero<br />
Eva Markovič<br />
55 V Kompostelo:<br />
iskren vpogled v nosečnost<br />
Tadeja Zabret<br />
58 Imela sem sina edinca.<br />
Vse sem mu dala, zdaj sem pa stara in sama<br />
Mateja Kropec Šega · Kolumna<br />
61 Koledar dogodkov<br />
62 Razvedrilo<br />
63 Križanka<br />
60 66<br />
Piščančji grižljaji po sredozemsko<br />
Selma Bizjak<br />
Slovenizija ali pesem<br />
slovenskih narečij<br />
Svit Podgornik · Humor<br />
64 Pevka za mikrofonom – Fernand Leger<br />
Gregor Čušin<br />
65 Roberto Colombini: Naš delavec praznuje<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
6<br />
MED(IJSKI) SOSEDI<br />
O MEDVEDIH, STAROSTNI-<br />
KIH IN KUČANU<br />
Peter Jančič razmišlja o nedavnih incidentih<br />
premierja Roberta Goloba (56):<br />
»Največja težava Goloba je, kot smo lahko<br />
opazili že ob napovedi o takojšnjem dvigu<br />
plač sodnikom in tožilcem v začetku leta,<br />
Golob sam.« Že prejšnji teden je javnosti<br />
razkril nesorazmerne vložke vladne kampanje<br />
na trojnem referendumu – trikratnik<br />
seštevka ostalih organizatorjev, tokrat pa<br />
izpostavlja, da je premier ministra Uroša<br />
Brežana (51) glede odstrelitve medvedov<br />
javno pozval k zamrznitvi odločitve,<br />
namesto da bi se z ministrom pogovoril<br />
in skušal najti rešitev, nakar se je težava<br />
znašla pred ustavnim sodiščem.<br />
V navezavi na državljansko pobudo, ki<br />
zdravnikom nalaga dolžnost »pomoči pri<br />
samomoru«, sta predsednica državnega<br />
zbora Urška Klakočar Zupančič (45) in<br />
premier odpovedala pogovore s Pavlom<br />
Ruparjem (62), saj je ta na enem<br />
od shodov upokojencev izrazil dvome<br />
zdravstvenih organizacij, ki se postavljajo<br />
proti evtanaziji.<br />
Nazadnje Jančič navaja še, da je vlada v<br />
zadnjem letu ukinila Muzej slovenske<br />
osamosvojitve in napovedala vrnitev kipov<br />
revolucionarjev na Brdo pri Kranju, in<br />
ocenjuje, da (vlada) s tem podpira revolucionarne<br />
zlorabe in nespoštovanje temeljnih<br />
pravic in svoboščin v demokratični<br />
ureditvi. Ugotavlja, da ima Golob »tako<br />
hude težave sam s seboj, da mu je ta teden<br />
pri odnosu do osamosvojitve na pomoč<br />
moral priskočiti celo Milan Kučan (82)«.<br />
Jančič v komentarju razmišlja tudi o (de)<br />
politizaciji institucij in zdrsih premierja<br />
Roberta Goloba. Predsednik vlade je nedavno<br />
izjavil, da posamezniku v njegovem<br />
položaju v Sloveniji prehod v politiko<br />
bistveno zniža prihodke in da – kar je dejal<br />
po tem, ko se je s partnerko Tino Gaber<br />
vrnil s počitnic na Siciliji – živi od lastnih<br />
prihrankov. Hkrati s tem je povišico za<br />
vodenje Slovenskega državnega holdinga<br />
(SDH) dobil Žiga Debeljak, ki bo zdaj<br />
plačan 18.000 evrov na mesec, medtem<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023<br />
ko je bil prejšnji šef SDH Janež Žlak v letu<br />
2021 plačan 12.000 evrov mesečno. Jančič<br />
ugotavlja, da se je Debeljak izkazal s takoimenovanim<br />
»depolitiziranjem državnih<br />
podjetij in medijev«.<br />
ŽUŽELKE NA KROŽNIKIH<br />
Po tem, ko je pred nekaj meseci odmevala<br />
uredba Evropske Unije, ki na trgovinskih<br />
policah po novem dovoljuje hrano, v<br />
kateri so uporabljeni različni insekti, je<br />
zdaj francosko podjetje razvilo tudi hrano<br />
z žuželkami za hišne ljubljenčke, poroča<br />
spletni portal Slovenec. Podjetje Ÿnsect se<br />
že od leta 2011 ukvarja predvsem z gnojili<br />
iz žuželk, pretekli teden pa je predstavilo<br />
svojo novo blagovno znamko Sprÿng,<br />
ki cilja na trg prehranskih izdelkov za<br />
domače živali.<br />
V sklopu znamke so predstavili več<br />
različnih sestavin, kot na primer Ynmeal,<br />
svetlo rjav prah brez vonja, ki se uporablja<br />
kot vir beljakovin in maščob, Ynoil,<br />
svetlo rumeno maščobno olje, pridobljeno<br />
iz ličink mokarja, Wetmass25, blanširano<br />
raztopino mokro mletih ličink, ki jo<br />
oglašujejo kot »idealno za mokro hrano<br />
za pse in mačke«, ter Hydrolyn, ki je na<br />
voljo v trdni ali tekoči obliki in povečuje<br />
prebavljivost. V podjetju Ÿnsect pravijo,<br />
da je njihovo poslanstvo ustvariti naravno,<br />
zdravo in trajnostno rešitev za boj proti<br />
svetovni lakoti, piše Slovenec.<br />
Benjamin Armenjon, direktor oddelka<br />
za prehrano in zdravje živali pri podjetju<br />
Ÿnsect, pravi, da se število hišnih ljubljenčkov<br />
na svetu še naprej povečuje,<br />
zlasti v Evropi in Združenih državah<br />
Amerike, zato so lastniki živali vse bolj<br />
zahtevni pri zadovoljevanju specifičnih<br />
potreb svojih ljubljenčkov. S povečanjem<br />
obsega nameravajo hitro pridobiti močan<br />
položaj na tem trgu, ki bo do leta 2026<br />
po njihovih ocenah vreden 78,4 milijarde<br />
dolarjev. Prepričan je, da je hrana za<br />
domače živali velik trg, na katerem se<br />
lahko sestavine iz ličink mokarja dobro<br />
ujamejo s prehranskimi in trajnostnimi potrebami<br />
industrije. Organizacija Združenih<br />
narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO)<br />
je sicer že pred leti opozorila na možna<br />
tveganja, ki jih prinaša predelava insektov<br />
za prehrambne namene.<br />
O PRISTNOSTI MARIJINIH<br />
PRIKAZOVANJ<br />
Kako naj se soočimo s takšnimi pojavi, ki<br />
privlačijo in navdušujejo toliko ljudi? Na<br />
spletnem portalu tednika Družine so povzeli<br />
pogovar z zgodovinarjem Joachimom<br />
Boufletom, ki je napisal številne knjige<br />
o marijanskih prikazovanjih, mističnih<br />
izkušnjah in drugih verskih pojavih. V<br />
pogovoru je pojasnil nekatera merila za<br />
prepoznavanje njihove pristnosti.<br />
Med drugim je govor o tem, da mnogi<br />
verniki potrebujejo določena zagotovila,<br />
pomiritev v težkih časih. Hkrati omenja<br />
primere več kot očitno neresničnih<br />
prikazovanj in razodetij, kot je primer<br />
samooklicane prerokinje in avtorice<br />
petega evangelija Marije Valtorte in<br />
načinov, kako jih prepoznamo kot lažne.<br />
»Mnogi ljudje nujno potrebujejo čudovite<br />
in izredne stvari, da bi verjeli … toda<br />
znamenja so nam dana, da bi okrepila<br />
našo vero in njihov namen ni dokazovanje<br />
resničnosti tega, kar verjamemo,« pravi<br />
francoski zgodovinar.<br />
Ti pojavi zanimajo tudi Cerkev, saj s preiskavami<br />
potrjuje njihovo pristnost. Po<br />
Boufletovih besedah zasebna razodetja, ki<br />
jih prejmejo vidci, za Cerkev in njeno vero<br />
niso nujno potrebna. Cerkev pa ima na<br />
podlagi svojega nauka pravico in dolžnost,<br />
da o teh razodetjih izreče sodbo. Prav tako<br />
mora nadzorovati ljudsko pobožnost, da bi<br />
jo znova usmerila k evangeliju. Evangelij<br />
je namreč pogosto potisnjen na drugo ali<br />
celo tretje mesto. Kako torej prepoznati<br />
mistične prevare? Bouflet odgovarja, da<br />
sta laž in izmišljevanje v večini primerov<br />
precej očitna. Ne moremo sicer soditi<br />
vseh primerov enako, toda po njegovem<br />
mnenju vedno obstaja trenutek, ko se oseba<br />
zave svojih laži. Te potem postanejo<br />
navada, laž se ponavlja in človek laže, ne<br />
da bi se tega nujno zavedal.
FOTO TEDNA<br />
7<br />
Zvone Vrankar/SV<br />
Eksplozivna<br />
demonstracija na Dnevu<br />
Slovenske vojske
8<br />
PREGLED TEDNA<br />
Twitter @Mpravosodje<br />
Obeta se ljubljanska deklaracija o pregonu genocida, ki jo bo sprejela mednarodna konferenca.<br />
DIPLOMATSKA<br />
KONFERENCA V LJUBLJANI<br />
V Ljubljani se je v začela diplomatska<br />
konferenca za sprejem konvencije o<br />
sodelovanju pri pregonu genocida in<br />
drugih hudodelstev. Pobuda deluje kot<br />
samostojen proces zunaj okvira Združenih<br />
narodov. Trajala bo do 26. maja, prinesla<br />
pa bo prvo konvencijo, poimenovano<br />
po slovenski prestolnici. Namen le-te je<br />
zapolniti pravne praznine pri preiskavi in<br />
pregonu najtežjih hudodelstev na mednarodnem<br />
nivoju. Udeležilo se je bo 250<br />
strokovnjakov mednarodnega javnega in<br />
mednarodnega kazenskega prava iz 79<br />
držav. Doprinos konvencije bodo določila<br />
o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah<br />
in pregonu genocida, hudodelstev<br />
zoper človečnost, vojnih hudodelstev in<br />
drugih mednarodnih hudodelstev.<br />
Zunanja ministrica Tanja Fajon (52), ki je<br />
nagovorila goste, je na otvoritvi povedala,<br />
da je ključ do uspeha krepitev sodelovanja<br />
in politične volje držav za izvajanje preiskav<br />
in pregona najhujših mednarodnih<br />
zločinov. Obenem je zgodovinar dr. Jože<br />
Dežman (67) opozoril na ignoranco slovenskega<br />
primera zločinov, ki jih Fajonova<br />
obravnava nedostojno. Do žrtev komunističnega<br />
nasilja genocidnih razsežnosti,<br />
ki so se pri nas zgodili po drugi svetovni<br />
vojni, se njena stranka kot tudi celotna<br />
politična opcija obnaša zaničevalno.<br />
VIŠJA GOSPODARSKA RAST<br />
Evropska komisija je napoved gospodarske<br />
rasti za Slovenijo za letos zvišala z 1,0 na<br />
1,2 odstotka, za prihodnje leto pa z 2,0 na<br />
2,2 odstotka. Zvišala pa je tudi napoved inflacije,<br />
za letos s 6,1 na 7,0 odstotka, za leto<br />
2024 pa s 3,5 na 3,8 odstotka. Slovenska<br />
gospodarska rast bo po napovedi tako letos<br />
kot drugo leto višja od gospodarske rasti<br />
evrskega območja (1,1 odstotka v 2023, 1,6<br />
odstotka v 2024) in EU (1 odstotek v 2023,<br />
1,7 odstotka v 2024).<br />
Kot pojasnjujejo na Evropski komisiji, se<br />
bo zasebna potrošnja v Sloveniji v obdobju<br />
2023–2024 še naprej povečevala, in sicer za<br />
od 1,75 do dva odstotka, kar je bolj zmerno<br />
kot v zadnjih dveh letih. Potrošnjo bo<br />
podpirala nadaljnja rast zaposlenosti in plač.<br />
KOALICIJA NAD<br />
PROGRAMSKI SVET<br />
Mandatno-volilna komisija državnega zbora,<br />
ki jo vodi poslanka vladajoče Svobode<br />
Janja Sluga (49), bo junija na štirih rednih<br />
sejah odločala o razrešitvi devetih svetnikov<br />
programskega sveta RTV Slovenija. Članom<br />
se očita, da so glasovali za nezakonit sklep<br />
o imenovanju generalnega direktorja RTVS<br />
Andreja Graha Whatmougha (37) januarja<br />
2021 in nato za njegovo ponovno imenovanje<br />
marca 2022.<br />
Predsednik programskega sveta Radiotelevizije<br />
Slovenija Peter Gregorčič (43)<br />
Anze Malovrh/STA<br />
Ustavni pravnik dr. Letnar Černič meni, da se ponavlja<br />
poljska zgodba, zaradi katere je večkrat intervenirala EU.<br />
se je na predlagane sklepe za razrešitev<br />
in prenehanje mandatov devetih članov<br />
programskega sveta odzval z navedbo, da<br />
je članom programskega sveta mandat<br />
prenehal že 28. decembra z uveljavitvijo<br />
novele zakona o RTV. Glede na to jim ga<br />
ni mogoče znova odvzeti, pravi. Da za tak<br />
sklep torej ni pravne podlage in bo tak sklep<br />
mandatno-volilne komisije DZ posledično<br />
nezakonit, kaže na to, da želi DZ eno nezakonitost<br />
odpraviti z drugo nezakonitostjo,<br />
ki jo bo z zlorabo oblastne pozicije zakrivil<br />
sam, je zadevo za STA komentiral Gregorčič.<br />
Na predlog koalicije se je na Twitterju že<br />
odzval tudi predsednik NSi Matej Tonin<br />
(39), ki pravi, da bo moralo očitno sodišče<br />
EU povedati, da se takšna Svoboda<br />
imenuje diktatura. Predsednik stranke<br />
SDS Janez Janša (64) pa je tvitnil, da bo<br />
morebitno sprejetje sklepov s strani mandatno-volilne<br />
komisije dovoljšen razlog<br />
za ustavno obtožbo.<br />
Ustavni pravnik dr. Jernej Letnar Černič<br />
situacijo primerja z neizvolitvijo več<br />
sodnikov na poljsko Ustavno sodišče leta<br />
2015, ki je posledično sprožila številne<br />
postopke Evropske komisije zoper Poljsko<br />
zaradi nespoštovanja vladavine prava in<br />
več sodb Evropskega sodišča za človekove<br />
pravice zaradi kršitev več členov Evropske<br />
konvencije o varstvu človekovih pravic<br />
in temeljnih svoboščin. Černič je pritrdil<br />
Gregorčičevim trditvam, da pravna podlaga<br />
za razrešitev svetnikov ne obstaja,<br />
saj je programskim svetnikom mandat že<br />
potekel s koncem lanskega leta, zato jih ni<br />
mogoče še enkrat razrešiti.<br />
V TURČIJI DRUGI KROG<br />
Turški državljani so v nedeljo glasovali na<br />
parlamentarnih in predsedniških volitvah,<br />
ki so jih mnogi označili za prelomne.<br />
Po zadnjih delnih neuradnih rezultatih<br />
ima aktualni predsednik Recep Tayyip<br />
Erdogan (69) pred glavnim izzivalcem<br />
Kemalom Kilicdaroglujem (74) prednost.<br />
Za odločitev o tem, kdo bo novi turški<br />
predsednik, bo potreben drugi krog. Delni<br />
neuradni rezultati parlamentarnih volitev<br />
kažejo, da bo Erdoganu skupaj z zavezniki<br />
le uspelo ohraniti parlamentarno večino.<br />
Erdogan naj bi sicer uspel dobiti okoli 49<br />
odstotkov glasov, Kilicdaroglu pa 45.<br />
VRH SVETA EVROPE<br />
V Reykjaviku na Islandiji je potekal dvodnevni<br />
vrh Sveta Evrope. Države članice so<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
PREGLED TEDNA<br />
9<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
bo sicer na redni liniji, ki je dolga 22,5<br />
kilometra, gre pa za linijo AB1, ki bo prva<br />
registrirana avtobusna linija na svetu,<br />
na kateri bodo uporabljali popolnoma<br />
avtonomne avtobuse. V družbi Stagecoach,<br />
ki upravlja z linijo, pričakujejo do<br />
10.000 potnikov na teden. Sprva je do<br />
leta 2025 predvideno testno obratovanje<br />
s skupno petimi avtobusi.<br />
Kljub temu, da gre za avtobus brez voznika,<br />
sta na njem vseeno dva zaposlena –<br />
eden sedi za volanom, da lahko po potrebi<br />
posreduje pri vožnji, drugi pa v zadnjem<br />
delu preverja vozovnice in odgovarja na<br />
vprašanja potnikov. V Stagecoachu so<br />
povedali, da so projekt pripravljali deset<br />
let. Preden so se odločili sistem dati v<br />
uporabo, so opravili skupno 1,8 milijona<br />
testnih kilometrov.<br />
Svet Evrope se je sestal prvič po 18-ih letih.<br />
potrdile zavezanost temeljnim vrednotam<br />
organizacije in izrazile podporo Kijevu, tudi<br />
pri uveljavljanju odgovornosti Rusije in<br />
ustanovitvi registra škode. Prav zaradi ruskega<br />
napada na Ukrajino se je Svet Evrope<br />
– najstarejša vseevropska mednarodna<br />
organizacija za varovanje človekovih pravic<br />
in demokracije ter vladavine prava – lani<br />
odločil za sklic šele četrtega vrha v svoji<br />
74-letni zgodovini in prvega po 18 letih.<br />
Svet Evrope bo po napovedi še okrepil svoj<br />
vpliv delovanja na področju demokracije<br />
in prevzel vodilno vlogo pri varovanju<br />
okolja in v boju proti podnebnim spremembam.<br />
Vrha sta se sicer poleg voditeljev<br />
članic Sveta Evrope udeležila tudi<br />
predsednik Evropskega sveta Charles Michel<br />
(47) in predsednica Evropske komisije<br />
Ursula von der Leyen (64). Slovenijo je<br />
zastopala predsednica Nataša Pirc Musar<br />
(54), ki se je med drugim zavzela za okrepitev<br />
vloge SE-ja kot varuha človekovih<br />
pravic in podprla delo sveta pri nujni novi<br />
regulaciji rabe sodobnih tehnologij in<br />
uporabe umetne inteligence.<br />
JANKOVIĆ NE SLIŠI<br />
PREDSEDNICE<br />
nad dopisom »zgrožen in razočaran«.<br />
Predsednica republike je župana po pregledu<br />
dokumentacije, ki jo je Janković poslal,<br />
pozvala, naj konča postopek za pridobitev<br />
presoje vplivov na okolje in v dialogu s<br />
strokovno javnostjo sprejme najboljšo<br />
možno rešitev. Janković trdi, da je to žaljivo,<br />
saj da je predsednica pravnica in ve, da<br />
imajo pravnomočna gradbena dovoljenja.<br />
Ljubljanski župan je okrcal tudi zdravnike,<br />
ki so kritični do projekta: »Zdravniki, ki jih<br />
sicer cenim, naj se držijo svojega poklica, in<br />
ne projekta C0, o katerem ne vedo nič.«<br />
AVTOBUS BREZ ŠOFERJA<br />
V škotskem Edinburgu je prvo vožnjo<br />
opravil avtobus brez voznika. Vozil<br />
DEVETA ŽRTEV<br />
POKOLA V BEOGRADU<br />
Deklica, ki so jo zaradi smrtno nevarnih<br />
poškodb glave po strelskem napadu<br />
v osnovni šoli Vladislava Ribnikarja v<br />
Beogradu skoraj dva tedna oskrbovali<br />
na beograjski otroški kliniki Tiršova, je<br />
kljub intenzivnemu zdravljenju v ponedeljek<br />
umrla. Srbska ministrica za zdravje<br />
Danica Grujičić (63) je v svojem imenu in<br />
v imenu ministrstva družini umrle deklice<br />
izrekla iskreno sožalje. Deklica je bila med<br />
sedmimi ranjenimi v napadu, v katerem<br />
je 13-letni učenec streljal na svoji osnovni<br />
šoli. Poleg nje je ubil še osem učencev in<br />
varnostnika. Od 3. maja je bila na intenzivni<br />
negi in prestala je nekaj zahtevnih<br />
operacij, a je zdravniki zaradi hudih<br />
poškodb glave niso uspeli rešiti. <br />
Še ena žrtev streljanja v Beogradu in Malemu Orašju v Srbiji, skupaj 17. najstarejša žrtev je imela 21 let.<br />
ArminxDurgut/IMAGO IMAGES<br />
Ljubljanski župan Zoran Janković (70) ne<br />
bo upošteval poziv predsednice države<br />
Nataše Pirc Musar (54), da začasno ustavi<br />
gradnjo kanala C0: »Verjamem, da vam<br />
nikakor ni vseeno za zdravje ljudi, za kar<br />
ste kot župan soodgovorni.« Janković je<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
10<br />
ČIVKARIJA<br />
Žiga Turk @ZigaTurk<br />
Če nekdo vse življenje posluša, da 2 + 2 = 5, se mu<br />
zdi ideološko, žaljivo, pristransko in hujskaško, ko<br />
nekdo reče, da je 4. Histeričnost odzivov je premosorazmerna<br />
z indoktriniranostjo.<br />
Maša Kociper @MasaKociper<br />
Današnji Utrip Jožeta Možine je<br />
novo dno RTV. Tako ideoloških,<br />
žaljivih, očitno politično pristranskih<br />
in hujskaških oddaj v preteklosti na<br />
RTV nismo bili vajeni.<br />
Tomaž Štih @Libertarec<br />
Da imaš vrhunski glasbeni dogodek v Liverpoolu<br />
in se ne spomniš Beatlov, je, kot bi bila prireditev<br />
v Stockholmu in bi pozabili na Abbo. To so mejniki<br />
sodobne glasbe. Evrovizija<br />
Uroš Urbanija @UrosUrbanija<br />
To, kar delajo z javno RTV Slovenija predsednik<br />
vlade in poslanka Šetinc Paškova, je šlo čez vse<br />
meje demokratičnih standardov. Njihove napovedi,<br />
da ne bodo upoštevali niti Ustavnega sodišča,<br />
pa zbujajo resno skrb, da tudi vladavina<br />
prava pri nas nič ne šteje. Zato posebno pismo za<br />
Vero Jourovo.<br />
Čivk tedna<br />
Čivk tedna<br />
vipavska.eu @VipavskaEU<br />
Spet ena prvoaprilska, ki človeka spravi v<br />
smeh. Luka Mesec trdi, da se je srečal z izgorelostjo.<br />
Mirko Mayer @Mirko_Mayer<br />
Še ena kripto prevara iz leta 2018 z udeležbo prve<br />
dame – Estatium. Z obljubo, da gre za revolucijo<br />
pri najemanju nepremičnin in da bodo za vlagatelje<br />
donosi nori, je ekipa zbrala 2,1 milijona evrov<br />
in nato z denarjem preprosto izginila. V promocijskem<br />
spotu, očitno posnetem v Monaku, se<br />
večkrat pojavi Tina Gaber, ob njej pa akter številnih<br />
podobnih zgodb, kasneje znan tudi iz zgodbe<br />
s hitrimi testi Majbert Pharm, Klemen Nicoletti.<br />
Vsebine lahko podprete na http://bit.ly/42nozul<br />
s klikom na »Become a patron«, registracijo prek<br />
Facebook ali Googla in simbolično donacijo.<br />
Jože Možina @JozeMozina<br />
Sinoči je bil na Blokah množičen obisk, ker ljudi<br />
ne le zanima, ampak tudi skrbi norost vračanja v<br />
rdeče enoumje, ki je povzročilo toliko gorja. Govorili<br />
so o medvojnem razkolu, ki nas deli, in osamosvojitvi,<br />
ki nas povezuje.<br />
Roman Vodeb @RomanVodeb<br />
A zdaj razumete, zakaj jo je treba profilirati, torej<br />
motriti celotno njeno spodletelo osebnost, ne<br />
samo dejanja oz. njene preštevilne zdrse?<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
KARIKATURA<br />
11<br />
Mario Plešej @MarioPlesej<br />
Zdrava kmečka pamet, poosebljena v Antonu Uršiču,<br />
ekološkem kmetu iz Iške Loke, ko komentira<br />
predlog zakona, po katerem bi dobili t. i. živalsko<br />
policijo: »Izgubili smo vero v Kristusa, zdaj pa iščemo<br />
nadomestek. Ena od teh je tudi ta – čaščenje<br />
narave nad vse.«<br />
Karikatura<br />
LaraTheCookie @LaraDCookie<br />
Več tega, prosim.<br />
BORIS OBLAK<br />
<strong>Zakaj</strong><br />
<strong>razvajenost</strong><br />
<strong>prinese</strong> NASILJE<br />
Zlata Krašovec @PrinasalkaZlata<br />
V torek, 16. maja, ob 21. uri se bomo žrtvam s<br />
prižiganjem sveč poklonili na Trgu republike v<br />
Ljubljani. Ker smo ljudje. Srčno upam, da bo spominska<br />
slovesnost postala tradicionalna. Tega<br />
nam ne more nihče prepovedati.<br />
Novica Mihajlović @NovicaMihajlo<br />
Namesto Evrovizije sem šel gledat koncert Orkestra<br />
Slovenske vojske in na pivo. Naredil sem<br />
uslugo sebi in hčerki, ki bo lahko doma s prijateljico<br />
v miru gledala Evrovizijo.<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
12<br />
TEMA TEDNA<br />
Prof. dr. Sebastjan Kristovič (46) je doktoriral<br />
s področja logoterapije in je direktor<br />
Mednarodnega inštituta za psihoterapijo in<br />
uporabno psihologijo, vodi Svetovalno-terapevtski<br />
center za družine, pare in posameznike.<br />
Njegova obštudijska strast je bil kickbox,<br />
saj je bil član slovenske reprezentance, po<br />
zaključeni tekmovalni karieri pa je postal<br />
trener mariborskega kluba. Že več let po vsej<br />
Sloveniji predava za različne ciljne skupine<br />
s področja vzgoje – za profesorje, učitelje,<br />
vzgojitelje in starše. Je član uredniškega<br />
odbora strokovne revije Tretji dan.<br />
SEBASTJAN KRISTOVIČ, PSIHOTERAPEVT<br />
Strelski pohodi so posledica<br />
<strong>razvajenost</strong>i in »EKRANIZACIJE«<br />
V šolah smo pozabili na vzgojo in duševno zdravje. Agresivne izpade smo vedno poznali, ampak nikoli tako<br />
hudih. – Ker so otroci razvajeni, brez sprejemanja odgovornosti, se niso naučili regulirati in upravljati s<br />
svojimi čustvi, zato lahko eksplodirajo. – Staršem velikokrat rečem, naj preverijo, če imajo težave zaradi<br />
zasvojenosti z zaslonom: Naj po šesti uri pri hiši izklopijo vse zaslone. – Starši mi pravijo, da gre lahko njihov<br />
otrok na kahlico samo takrat, ko ima v roki telefon.<br />
LUKA SVETINA<br />
JAKA KRENKER/DOMOVINA<br />
Na Bledu ste pretekli teden predavali učiteljem in<br />
ravnateljem. Ste se lahko izognili debati okrog dogajanja<br />
v Srbiji in beograjski osnovni šoli?<br />
Didakta tradicionalno organizira vseslovensko srečanje ravnateljev<br />
osnovnih šol in vrtcev, tema pa je bila žal zelo aktualna,<br />
vzgojni in psihološki vidiki agresivnega vedenja med otroci<br />
in mladostniki. Govoril sem o tem, zakaj do takšnih dejanj<br />
prihaja, gre za sociopatska dejanja naših mladostnikov, vse<br />
to pa so pravzaprav simptomi, ki kažejo, da je v družbi nekaj<br />
zelo narobe. Vzgoja se je povsem degradirala na vzgojnem nivoju.<br />
Šole zaradi t. i. permisivne vzgoje praktično nimajo več<br />
nikakršnih prijemov, s katerimi bi se lahko problematičnemu<br />
vedenju otrok zoperstavila. Vzgojno-izobraževalni sistem<br />
smo v republiki Sloveniji žal zreducirali samo na pomnjenje,<br />
to pomeni, da so ključni točke in uspehi, pozabili pa smo na<br />
otrokovo vzgojo, duševno zdravje, razvoj otrokovih osebnostnih<br />
značilnosti in še bi lahko naštevali. Kot drugo, pa imamo<br />
cele generacije otrok, ki so zasvojeni z zasloni.<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
Intervju<br />
TEMA TEDNA<br />
13<br />
Saj mladostniki so bili od nekdaj<br />
tarča posmeha in zbadljivk vrstnikov,<br />
ampak do strelskih pohodov<br />
pa vseeno ni prihajalo. Kaj je zdaj<br />
drugače v glavah mladostnikov?<br />
Agresivne eskapade smo vedno poznali,<br />
ampak nikoli ni bilo tako ponižujočega<br />
nivoja, kot smo mu priča danes in ga je<br />
strokovno psihološko pravzaprav zelo<br />
težko razložiti. Na posnetku pretepa<br />
dveh celjskih najstnic je slišati nekoga,<br />
ki reče: »Vrzi jo dol!« To je pravzaprav<br />
celo pozivanje k umoru. Tako agresivnega<br />
in brezkompromisnega vedenja<br />
včasih ni bilo.<br />
Ali pravite, da gre takšen mladostnik,<br />
ki je leta tarča zbadljivk in<br />
posmeha, na neki točki lahko na<br />
strelski pohod? Namreč, ravno to<br />
se govori o srbskemu mladostniku,<br />
da je bil leta tarča medvrstniškega<br />
nasilja …<br />
Ker so otroci permisivno vzgajani, brezmejno,<br />
brez sprejemanja odgovornosti,<br />
se niso naučili regulirati in upravljati<br />
s svojimi čustvi. Otroci se niso naučili<br />
korigirati svoj stres in negativne izkušnje,<br />
tako se zato znajdejo v neki nemoči,<br />
v stiski. Veliko je teh dejavnikov,<br />
odvisno je tudi od karakterja posameznika,<br />
ampak lahko se zgodi, da ob teh<br />
potlačenih čustvih pride do eksplozije,<br />
ko je pripravljen mlad človek druge celo<br />
eliminirati. Vzroki za to so različni, jaz<br />
sem izogibam temu, da bi čez palec dajal<br />
neke pavšalne ocene, ker je potrebno<br />
vsak psihološki profil posebej preučiti.<br />
Odvisno je tudi od okolja, ampak mi<br />
smo v celotnem vzgojno-izobraževalnem<br />
sistemu pozabili na razvoj etične<br />
zavesti. Mi imamo generacije otrok, ki<br />
so prilepljeni na zaslone in z njimi zasvojeni,<br />
v virtualnem svetu pa je možno<br />
vse. Ker otroci niso več toliko v realnem<br />
svetu, da bi se naučili normalne interakcije<br />
in odnosov ter uravnavanja svojih<br />
čustev, se začenja brisati meja med<br />
resničnim in virtualnim.<br />
Ampak računalniške igrice, tudi<br />
agresivne, so stare 30 let. Tu so<br />
filmi, enako agresivni. Odrasle<br />
generacije so bile kot mlade osebe<br />
v stiku s to virtualno agresijo. Ampak<br />
ta agresija se potem vseeno ni<br />
prenašala v resnično življenje …<br />
Ne gre vleči vzporednic na način, da bi<br />
trdili, da bo nekdo, ki igra računalniško<br />
igrico Call of Duty, šel na strelski pohod<br />
pobijat ljudi. To ne gre tako avtomatsko,<br />
gre pa za to, da imamo danes že predšolske<br />
otroke, ki so zasvojeni z zasloni.<br />
Imam primere, ko pridejo k meni starši,<br />
ki pravijo, da gre lahko njihov otrok na<br />
kahlico samo takrat, ko ima v roki telefon.<br />
Naš otrok lahko je samo takrat, ko<br />
ima v roki telefon. Naš otrok gre lahko<br />
spat samo s telefonom. Govorimo o popolni<br />
odvisnosti od telefona, mi v stroki<br />
govorimo o digitalnem kokainu, elektronskem<br />
heroinu, to pa zato, ker vse<br />
študije kažejo, da imajo ekrani za otroške<br />
možgane identične posledice kot<br />
trde droge. To pomeni, da so možganske<br />
povezave drugačne. Klinične slike kažejo,<br />
da so možgani iz leta v leto manjši,<br />
drugače dojemajo stvarnost, so poškodovani.<br />
Raven zavesti je drugačna. V<br />
zadnjih 25 letih se je duševno zdravje otrok<br />
in mladostnikov poslabšalo za okrog<br />
65 odstotkov. Koliko je danes bulimije,<br />
anoreksije, anksioznosti, samopoškodovanj<br />
... in še bi lahko naštevali. Tega<br />
nikoli v zgodovini doslej ni bilo.<br />
Pravite, mobilni telefoni. Ali sva<br />
lahko bolj konkretna. So glavni<br />
krivec družbena omrežja oziroma,<br />
v prvi vrsti, Tik Tok?<br />
Oboje, družbena omrežja in Tik Tok.<br />
Tik Tok je samo nadaljevanje razvoja<br />
teh omrežij, ko smo mislili, da nižje<br />
ne gre več. Moj predlog je, in to sem<br />
predlagal tudi ravnateljem, da bi v vseh<br />
osnovnih šolah v Republiki Sloveniji<br />
morali sprejeti sklep, da so vsi telefoni<br />
v šolah prepovedani.<br />
Pri takšnih sankcioniranjih bo<br />
potrebno sodelovanje s starši, težko<br />
pa je verjetno, da bodo vsi starši<br />
na to pripravljeni …<br />
To je velik problem. To sodelovanje<br />
ni samo zaželeno, ampak je nujno. Jaz<br />
menim, da si mora družba kot celota<br />
naliti čistega vina, da je digitalizacija<br />
oz. »ekranizacija« otrok za njihov<br />
razvoj izredno škodljiva. Treba se je<br />
zavedati, da so to pokazali rezultati<br />
raziskav v državah, kjer so uvedli telefone<br />
v šole že pred 15 leti, namreč,<br />
da je uspeh v šolah drastično padel.<br />
Mnoge šole so za to telefone ukinile.<br />
Verjamem, da vsak starš želi svojemu<br />
otroku dobro, ampak marsikateri starš<br />
tega ne ve. Potrebno je zavarovati otroštvo,<br />
njegov svet in ga pripraviti na lepšo<br />
prihodnost, zato morajo starši stopiti<br />
skupaj. Če kdaj, prav zdaj.<br />
Srbski minister za izobraževanje<br />
je krivca za pokol našel v<br />
zahodnih vrednotah. Spet drugi<br />
pravijo, da je kriva retorika v<br />
srbski družbi, tabloidi in resničnostni<br />
šovi. Spremljamo politični<br />
obračun.<br />
Zagotovo gre pri tem kazanju s prstom<br />
drug na drugega za politični obračun.<br />
Ko se nekaj takšnega zgodi, si želijo<br />
med seboj podajati žogico, ampak jaz<br />
vedno povem, da je vedno najprej kriva<br />
vzgoja doma. To je fundament in<br />
izhodišče za vse ostalo, vrtec in šola<br />
sta samo podaljška te domače vzgoje.<br />
Mora pa vzgojno-izobraževalni sistem<br />
nujno čim prej spet postati tudi vzgojni<br />
sistem. Torej vsem učiteljem in vzgojiteljem<br />
je potrebno povrniti njihovo<br />
strokovno identiteto ter avtonomijo,<br />
jih opolnomočiti, da ustrezno ravnajo.<br />
Na posnetku pretepa<br />
celjskih najstnic je slišati:<br />
»Vrzi jo dol!« To je pozivanje<br />
k umoru. Tako agresivnega<br />
vedenja včasih ni bilo.<br />
Ampak, še enkrat ponavljam, imamo<br />
cele generacije otrok, ki so odvisni od<br />
elektronskih naprav. Starši so tisti, ki<br />
otroku kupijo telefon, mu kupijo iPad,<br />
Playstation, Xbox. Glavni cilj ni restriktivnost,<br />
smo na ravni kurative. Ampak<br />
trenutno pametne države pa ravnajo<br />
preventivno. Ni glavno vprašanje, kako<br />
bomo otrokom vzeli zaslone, ampak kaj<br />
bomo dali na to mesto namesto zaslonov.<br />
Človek oz. družina za zadovoljstvo<br />
in srečo ne potrebuje zaslona, ampak<br />
potrebuje drug drugega. To pa je že<br />
področje naših medsebojnih odnosov.<br />
Na terapijah staršem in partnerjem velikokrat<br />
rečem, naj preverijo, če imajo<br />
težave zaradi zasvojenosti z zaslonom.<br />
Svetujem jim, da sprejmejo uredbo, da<br />
po šesti uri pri hiši ni vklopljen noben<br />
zaslon, ne telefon, televizija, tablica ali<br />
kaj tretjega. Številnim parom se potem<br />
postavi vprašanje, kaj pa bova npr.<br />
midva z ženo namesto buljenja v zaslon<br />
počela. To pa je problematika vsebine<br />
življenja in odnosov.<br />
<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
14<br />
TEMA TEDNA<br />
ANDREJ RUPNIK, VARNOSTNI STROKOVNJAK<br />
Mladostnik, ki je načrtoval<br />
POKOL V SLOVENIJI, je dobil<br />
le pogojno kazen<br />
V medijih se strelske pokole pogosto predstavlja napačno, saj v resnici niso pogosti, temveč zelo redki.<br />
– Posnemovalci so znani iz ameriškega sistema, morilca so idealizirali in čez čas takšno dejanje izvedli<br />
tudi sami. – Nevaren je storilec, ki ima motiv. Mora imeti zelo jasno izražen naklep, da bo to storil.<br />
– Da bi vnaprej izdelovali psihološke profile učencev, da bi ocenjevali, kdo je potencialno nevaren<br />
in kdo ne, tega policija ne bo delala.<br />
LUKA SVETINA<br />
JAKA KRENKER/DOMOVINA<br />
V Srbiji kažejo s prstom drug na drugega, kdo je kriv<br />
za dva strelska pohoda, priča smo celo političnemu<br />
obračunu. Ali na podlagi izkušenj iz prakse lahko<br />
rečemo, da se v določenih družbah takšni pokoli bolj<br />
pogosto dogajajo?<br />
Pravzaprav nekega specifičnega pravila ni. To se lahko zgodi<br />
kadarkoli, kjerkoli in v katerikoli državi. Res pa je, da je tega v<br />
nekaterih državah več, zaradi dolgoletne tradicije teh dogodkov.<br />
Najbolj nestrokovno pa je zdaj s prstom kazati drug na<br />
drugega in iskati dejavnike, ki so pripeljali do tega. V medijih<br />
se zadeve pogosto predstavljajo napačno dramatično, v prvi<br />
vrsti glede pogostosti pojava, češ da gre za neko epidemičnost.<br />
Če se poglobimo v teritorialno ali časovno komponento,<br />
potem ugotovimo, da teh pojavov ni tako veliko. Druga napačna<br />
percepcija je, da so storilci samotarji, ki so nagnjeni k<br />
igranju nasilnih igric, da imajo identičen psihološki profil. Te<br />
predpostavke ne držijo. Tudi ni nujno res, da se ti napadi pogosteje<br />
pojavljajo tam, kjer je dostop do orožja lažji. Ti dejavniki<br />
so večinoma kumulativni, nekateri bolj in nekateri manj<br />
izraženi. V določeni družbeno socialni dinamiki lahko pride<br />
do takšnega dogodka, medtem ko se v primeru nekega dru-<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
Intervju<br />
TEMA TEDNA<br />
15<br />
Andrej Rupnik (62) je slovenski policist,<br />
pravnik, veteran vojne za Slovenijo in<br />
strokovnjak za varnostna vprašanja. Leta<br />
1994 je prejel častni znak svobode Republike<br />
Slovenije za izjemne zasluge pri obrambi<br />
svobode in uveljavljanju suverenosti Republike<br />
Slovenije. Je strokovnjak za kriminalistično<br />
informatiko in kriminalistično analitiko<br />
ter je bil več kot 30 let zaposlen v slovenski<br />
policiji. Od leta 2000 je na generalni policijski<br />
upravi opravljal funkcijo vodje sektorja<br />
za mednarodne odnose v službi generalnega<br />
direktorja policije. Leta 2007 ga je prva<br />
Janševa vlada imenovala na mesto direktorja<br />
Slovenske obveščevalno-varnostne agencije,<br />
na katerem je ostal do leta 2010.<br />
gega potencialno nevarnega človeka to<br />
ne bo zgodilo. To je alarm za družbo, da<br />
mora biti na take potencialne nevarnosti<br />
pripravljena. Ni pa tukaj potrebno<br />
pretiravati. Pripravljenost na takšne situacije,<br />
v šolskem sistemu na primer, pa<br />
mora obstajati. Ljudje se morajo zavedati,<br />
kako naj v takšnih situacijah ravnajo,<br />
in se naučiti, kako prepoznavati<br />
zgodnje znake potencialne nevarnosti.<br />
Kako resno mora jemati policija<br />
grožnje morebitnih posnemovalcev,<br />
ki se pojavljajo v dneh po<br />
strelskem pokolu, tudi na osnovni<br />
šoli v Trbovljah so prejeli pisno<br />
grožnjo z napadom. <strong>Zakaj</strong> se to<br />
v dneh po takšnem pokolu tako<br />
pogosto dogaja?<br />
Pravnega posnemanja ni, posnemovalec<br />
oz. »copycat« naredi enako dejanje.<br />
Posnemovalci v ameriškem sistemu so<br />
bili zelo pogosti. Nekomu, ki je to dejanje<br />
videl, se zdi to odlična ideja, morilca<br />
idealizira in čez čas takšno dejanje<br />
izvede tudi sam. Pri nas pa so lahko te<br />
grožnje izražene v različnih stopnjah<br />
na različne načine. Grožnjo je lažje<br />
ovrednotiti, če je oseba identificirana,<br />
če pa gre za anonimne grožnje, pa<br />
je težko oceniti, kako resna je grožnja.<br />
Tukaj so posebni mehanizmi, kako se<br />
grožnjo oceni in koliko je storilec v resnici<br />
družbi nevaren. Nevaren je storilec,<br />
ki ima motiv. Mora imeti zelo jasno<br />
izražen naklep oziroma namen, da bo<br />
to storil, kot tretje pa mora imeti tudi<br />
kapacitete, da je kaj takšnega sposoben<br />
narediti. Mora imeti torej bodisi orožje<br />
bodisi strelsko znanje, imeti mora tudi<br />
dostop do sredstev, ki jih potrebuje.<br />
Če kateri od teh predpogojev manjka,<br />
potem ne gre za resno grožnjo. Potem<br />
je tukaj skupina ljudi, ki mora takšne<br />
grožnje oceniti, v šolah je ponavadi<br />
posebna skupina, ki je za to zadolžena,<br />
običajno je to torej ekipno delo z zunanjimi<br />
strokovnjaki. Veliko je ocenjevanja,<br />
ali gre za pisno ali verbalno grožnjo,<br />
za geste, da nekdo na primer jasno<br />
nakaže, da bo nekomu odrezal glavo in<br />
tako naprej. Po protokolu se ob znanem<br />
storilcu grožnje torej preverjajo štirje<br />
dejavniki, ki sem jih prej omenjal.<br />
Koliko je takšnih groženj, za katere<br />
javnost morda sploh ne izve,<br />
pa je njihovo uresničitev morda<br />
preprečila varnostno-obveščevalna<br />
agencija. Znan je primer<br />
20-letnika iz Krope, ki je načrtoval<br />
pokol …<br />
Drži, to je bila zelo resna grožnja, visoke<br />
stopnje. Visoko je bil namreč motiviran,<br />
sovraštvo je bil njegov motiv,<br />
izvedel je tudi celo vrsto pripravljalnih<br />
dejanj, po mojem vedenju je imel spisek<br />
oz. seznam ljudi, s katerimi je želel<br />
obračunati oziroma jih pobiti, preko<br />
temnega spleta je uspel iz ZDA naročiti<br />
tudi orožje, s katerim je želel zagrešiti<br />
dejanje. Sistematična dejavnost ameriških<br />
preiskovalnih organov je pripeljala<br />
do tega, da so ga lahko pravočasno<br />
ustavili oziroma prestregli orožje. Če bi<br />
orožje prišlo do njega, bi potencialno<br />
svoje grožnje tudi uresničil, saj je ostala<br />
pripravljalna dejanja že izvedel. Ko sem<br />
nazadnje spremljal njegov primer, sem<br />
izvedel, da je dobil neko pogojno zaporno<br />
kazen, kar se mi zdi neprimerno. Ta<br />
človek je tempirana bomba.<br />
Ali to pomeni, da tisti, ki jim ne<br />
uspe, poskušajo, dokler jim ne<br />
uspe zagrešiti zločina?<br />
Ne nujno. To je odvisno od več dejavnikov,<br />
dejstvo pa je, da so te grožnje lahko<br />
treh stopenj. Lahko so neznatne, torej<br />
niso resne, lahko so srednje stopnje ali<br />
pa grožnje visoke stopnje, zaradi česar<br />
je tako pomemben prej omenjen pristop,<br />
ki omogoča, da se grožnjo realno<br />
oceni. Poglejte, če bo nekdo napisal<br />
grožnjo, da ima šole vrh glave in da bo<br />
vanjo jutri nastavil atomsko bombo, ali<br />
pa, da bo v šolo <strong>prinese</strong>l mitraljez in vse<br />
postrelil, mi pa vemo, da nima teh znanj<br />
in do takšnega orožja ne more priti, potem<br />
takšna grožnja ne more biti resna.<br />
Če se nestrokovno ocenjuje potencialno<br />
nasilno ravnanje, kar se zdaj dogaja<br />
v Srbiji, se lahko zgodi veliko krivic. Na<br />
vsaki šoli, v vsakem razredu, se dogaja<br />
neka notranja dinamika. Nekateri otroci<br />
so recimo nagnjeni k ustrahovanju<br />
Ni nekdo, ki je karakterno<br />
popolnoma drugačen<br />
od ostalih, potencialno<br />
kar morilec. Ni vsak otrok,<br />
ki je introvertiran, kar<br />
nevaren družbi in se ne bo<br />
spreobrnil v morilca.<br />
drugih, pri potencialnih žrtvah imate<br />
recimo osebe, ki se od tega odmaknejo,<br />
pa tudi take, ki ta sovražna čustva<br />
premlevajo v sebi in se lahko iz tega potem<br />
marsikaj izcimi. Ampak običajno<br />
se ne. Ni nekdo, ki je karakterno popolnoma<br />
drugačen od ostali, potencialno<br />
kar morilec. Ni vsak otrok, ki je introvertiran,<br />
kar nevaren družbi in se ne bo<br />
spreobrnil v morilca.<br />
Kje pa je tista točka, ko začne<br />
policija nekega posameznika<br />
spremljati in na kakšen način to<br />
počne? Je to zlasti preko družabnih<br />
omrežij?<br />
Da se lahko o čemerkoli sploh pogovarjamo,<br />
mora najprej nastopiti grožnja.<br />
Neka oseba mora groziti drugi ali pa<br />
groziti, da bo uničila neko materialno<br />
stvar. Če tega ni, policija nima osnove,<br />
na podlagi katere bi lahko koga spremljala.<br />
Ni vnaprejšnjega izdelovanja<br />
psiholoških profilov ljudi ali, če hočete,<br />
učencev, da bi ocenjevali, kdo je potencialno<br />
nevaren in kdo ne. To se ne dela.<br />
Policija se po navadi vključi šele takrat,<br />
ko je neka grožnja srednje ali visoke<br />
stopnje nevarnosti, pred tem pa ne.<br />
Koliko je neprijavljenega orožja v<br />
Sloveniji?<br />
Določen odstotek obstaja. Ostalo je v<br />
Sloveniji iz obdobja po osamosvojitveni<br />
vojni, takrat se je to orožje nekontrolirano<br />
prenašalo od ene osebe do druge,<br />
ni bilo popisano. Marsikdo je kakšen<br />
kos orožja po vojni nezakonito zadržal<br />
doma, ampak to ni tak problem. Večji<br />
problem je orožje iz republik nekdanje<br />
skupne države, kjer so bile vojne dolgotrajnejše.<br />
Ostalo pa ga je veliko in je<br />
lahko dostopno na spletu. Enostavno<br />
ga je kupiti. Mi smo pred leti naredili<br />
na Sovi test in uspeli smo preko uličnih<br />
barabinov z lahkoto v dveh dneh<br />
kupiti nekaj kosov orožja.<br />
<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
16 TEMA TEDNA<br />
IGOR VOVK<br />
URŠKA PETAČ<br />
/DOMOVINA<br />
V<br />
Zavodu Iskreni smo pred šestimi<br />
leti pričeli z izvajanjem<br />
delavnice za očete in sinove z<br />
naslovom Divji bojevnik. Pri<br />
delu z mladimi in starši smo namreč<br />
odkrili, da je treba v prvi vrsti prebuditi<br />
očete, da vzamejo svojo vlogo zares,<br />
opolnomočijo svoje sinove ter jih<br />
usmerijo v to, v kar so kot moški poklicani.<br />
Trenutne generacije staršev so<br />
v večji meri rezultat t. i. permisivne<br />
vzgoje. Za to vzgojo je najbolj značilno,<br />
da se otroku ne postavlja skoraj nobenih<br />
meja, zahtev in dolžnosti. Nastala<br />
je kot odziv na avtoritarno vzgojo, pri<br />
kateri pogosto ni bilo prostora za resnično<br />
sprejetost in ljubezen. Vzgoja je<br />
tako skočila iz enega ekstrema v drugi<br />
ekstrem. Otrok, ki je vzgajan permisivno,<br />
nima jasnih meja in tudi dolžnosti,<br />
posledično pa se počuti zapuščen.<br />
Ironično je, da se spet počuti tako, kot<br />
če bi bil vzgajan avtoritarno. Ti otroci<br />
imajo občutek, da so sami za vse in se<br />
velikokrat počutijo nesprejeti, neljubljeni<br />
in zapuščeni. Sedaj so ti otroci že<br />
Služenje vojaščine<br />
je bilo moška iniciacija.<br />
Komentar<br />
DIVJI BOJEVNIK ali kako<br />
v otroku prebuditi moškega<br />
Nedavni strelski napadi in porast medvrstniškega nasilja po šolah razkrivajo, da je družba<br />
moškost odrinila na stranski tir. Glavna vzroka sta permisivna vzgoja in obilica časa, ki<br />
ga mladi preživijo na družbenih omrežjih in ob igranju igric. Politika in šolstvo pa, sicer<br />
posredno, oboje sistematično podpirata. To, kar se dogaja danes, je šele opozorilni znak.<br />
Posledice, ki se bodo pokazale čez nekaj let, bodo bistveno širše.<br />
starši, ki enostavno nimajo izkušenj,<br />
kaj so jasne meje in dolžnosti. Mislijo,<br />
da je dovolj, da pustijo otroka pri miru<br />
ter ga ljubijo.<br />
Očete spodbujamo, da se vživijo<br />
v otroka, ga začutijo in ljubijo, a mu<br />
hkrati zelo jasno postavijo meje in ga<br />
spodbujajo k zdravemu vedenju. To<br />
velikokrat pomeni, da morajo otroci<br />
početi stvari, ki jim niso ljube: delo z<br />
zemljo, strogo omejen čas ob zaslonih,<br />
skrb za brate in sestre, kuhanje,<br />
pospravljanje, telesna aktivnost ... Na<br />
delavnici Divji bojevnik očete spodbujamo,<br />
da se na eni strani vživijo v otrokov<br />
svet in mu dajo vedeti, da ga čutijo<br />
Moški je divji in borben gledano tudi antropološko.<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
TEMA TEDNA<br />
17<br />
in ljubijo, hkrati pa mu, ker ga imajo<br />
radi, tudi močno omejijo uporabo telefona<br />
in računalnika.<br />
EPIDEMIJA ZASVOJENOSTI<br />
Pred šestimi leti, ko smo pričeli z delavnico<br />
Divji bojevnik, smo opažali težave<br />
z zasloni pri manjšini otrok. Danes pa<br />
ima večina otrok težave s prekomerno<br />
uporabo telefonov. Vse več otrok je<br />
celo zasvojenih – podobno kot bi jemali<br />
drogo. Pravimo ji nekemična odvisnost.<br />
Sproža iste mehanizme kot droga in je<br />
ravno tako pogubna kot droge ali pa še<br />
bolj. Očetom in otrokom na delavnici<br />
pokažemo sliko možganov med igranjem<br />
igric. Tako lahko zelo plastično<br />
vidijo, zakaj otroci to počnejo in zakaj<br />
izgubijo razsodnost ter občutek o<br />
prostoru in času. Z igricami in zasloni<br />
zapadejo v začaran krog sproščanja dopamina<br />
– hormona sreče. Celotna industrija<br />
iger in družbenih omrežij zelo<br />
dobro pozna psihološke procese ter<br />
vlogo dopamina pri svojih potrošnikih.<br />
Vsak dan »izboljšujejo« svoje platforme,<br />
da ljudi še bolj priklenejo nase.<br />
Otroci tako hitro padajo v t. i. virtualni<br />
svet, ki jim sprošča bistveno<br />
večje količine dopamina kot realno<br />
življenje ali sladkor in dobra hrana.<br />
Kar naenkrat imamo na vaseh in ulicah<br />
vse manj otrok, ki se igrajo, kregajo<br />
in pobotajo. Vse manj je živih socialnih<br />
stikov in vse več virtualnih stikov ter<br />
lažnih nabiranj všečkov. Otroci se tako<br />
skoraj ne učijo več osnovnih veščin<br />
za življenje, ker živijo v vzporednem,<br />
umetno ustvarjenem, digitalnem svetu.<br />
Mlade fante izjemno potegnejo<br />
t. i. »streljačine« – igrice, v katerih se<br />
zelo veliko strelja. Zaradi razvoja tehnologije<br />
in grafike so podobe ljudi v<br />
teh igricah izjemno dovršene oz. realistične.<br />
Več ljudi kot pobiješ, bolj napreduješ.<br />
Še preden se zaveš, postane<br />
ubijanje nekaj povsem normalnega.<br />
Za to ni treba niti stopiti iz svoje sobe,<br />
kaje šele, da bi zjutraj zgodaj vstajal, se<br />
podredil avtoriteti in prestal zahtevne<br />
vojaške vadbe.<br />
STIK Z MOŠKOSTJO<br />
Že dolgo ni več obveznega vojaškega<br />
roka. Moja generacija je bila zadnja,<br />
ki je doživela naborništvo. To je bila<br />
konkretna iniciacija, ko nisi več fant,<br />
ampak moški. Postal si moški, ki služi<br />
ljudem in varuje domovino. V vojski so<br />
se okrepili celo najbolj razvajeni otroci.<br />
Naučili so se reda, discipline, vztrajnosti,<br />
preprostosti ... Tako so pridobili veliko<br />
vrlin, ki jih moški potrebuje. Seveda<br />
ni bilo vse idealno, daleč od tega, vendar<br />
menim, da danes to veliko mladim<br />
fantom manjka. Danes tako praktično<br />
ni več zunanjih iniciacij. Zelo redki<br />
očetje poskrbijo za svoje fante, da jim<br />
pripravijo iniciacijo v moškost.<br />
Moški imamo že anatomsko močnejšo<br />
postavo kot dekleta. Ta je namenjena<br />
predvsem zaščiti bližnjih in<br />
deklet. Moški smo divji in borbeni tudi<br />
v antropološkem smislu, in to z razlogom.<br />
Očete zato vzpodbujamo, da<br />
svojo vlogo vzamejo zares in začnejo<br />
s fanti opravljati težaška dela, da preizkusijo<br />
svoje in otrokove fizične meje<br />
tudi v športu. Le tako bodo prebudili<br />
divje bojevnike in fantom omogočili,<br />
da v sebi odkrijejo pravega moškega.<br />
Samo pravi moški bodo prihodnost<br />
družin, domovine in širše skupnosti.<br />
Veliko moških opravil so morale<br />
prevzeti ženske, ker so se moški umaknili<br />
oz. poženščili. Šolstvo je že samo<br />
po sebi pretirano prilagojeno dekletom<br />
in fantje, ki so naravnani bolj motorično<br />
in tehnično, se v njem ne znajdejo.<br />
V šolstvu je vse manj učiteljev. Celo v<br />
Cerkvi vse bolj »komandirajo« ženske.<br />
Veliko je govora o ženskih kvotah, a<br />
menim, da so potrebne predvsem kvote<br />
pravih moških, saj jih svet nujno<br />
potrebuje. Šolstvo ne potrebuje digitalizacije<br />
učnih procesov, ampak prej<br />
obratno – popolno prepoved pametnih<br />
telefonov in manj učne snovi, manj<br />
učenja podatkov in več vzgojnih prijemov<br />
in socialnih veščin, učenja bontona<br />
in odgovornosti. Manj »piflanja« in<br />
več praktičnih življenjskih veščin, kot<br />
so podjetništvo, obrtništvo, kmetijstvo<br />
ipd. Od tega bodo odnesli bistveno več<br />
kot od debat o nenasilnem obnašanju.<br />
Tako imenovana Gabrova šola načrtno<br />
ustvarja izgubljene generacije,<br />
smiselnih reform šolstva pa ni niti na<br />
obzorju. Zato smo starši še toliko bolj<br />
poklicani, da vzamemo otroke v roke<br />
in jih usmerimo k bistvenemu. <br />
Kar naenkrat imamo na<br />
vaseh in ulicah vse manj<br />
otrok, ki se igrajo, se kregajo<br />
in se pobotajo. Vse manj je<br />
živih socialnih stikov in vse<br />
več virtualnih stikov ter<br />
lažnih nabiranj všečkov.<br />
Delavnice očete spodbujajo, da sinove<br />
začutijo in jim postavijo meje.<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
18 POŽAREPORT<br />
BOJAN POŽAR,<br />
POZAREPORT.SI<br />
Komentar<br />
»Accetova zvijača« je v boju<br />
za RTV Slovenija spodletela<br />
Očitno je bilo že vse vnaprej »zdilano« s politiko, zato naj bi predsednik ustavnega sodišča<br />
dan prej tudi šel na Radio Slovenija ... Obstrukcija točke dnevnega reda v zvezi z RTV<br />
Slovenija, ki bi slednjo »vrnila v prave roke«, pa je Mateju Accetu načrt pokvarila.<br />
Naše insajderske informacije,<br />
ki smo jih objavili na našem<br />
portalu Požareport pred sejo<br />
ustavnega sodišča (3. točka<br />
dnevnega reda, zadeva RTV Slovenija),<br />
o tem, kaj namerava storiti predsednik<br />
ustavnega sodišča Matej Accetto, so<br />
bile tako rekoč »srhljivo« točne. Drugi<br />
mediji so jih začeli povzemati šele popoldne,<br />
ko se je to tudi zares zgodilo,<br />
toda ustavno sodišče je – kljub temu –<br />
znova ostalo brez odločitev.<br />
OBSTRUKCIJA<br />
Po nekaterih informacijah naj bi poteza<br />
(beri: zvijača) Mateja Accetta<br />
propadla zato, ker naj bi prišlo do<br />
»obstrukcije« te točke dnevnega reda,<br />
ki naj bi jo izvedli trije ustavni sodniki:<br />
Rok Svetlič, Marko Šorli in Klemen<br />
Jaklič. Na vsaki nejavni seji mora namreč<br />
biti navzoča večina, torej vsaj<br />
pet ustavnih sodnikov.<br />
Do obstrukcije, ki naj bi – tako<br />
naši viri – presenetila Accetta, pa naj<br />
bi prišlo zato, ker je bilo očitno že vse<br />
vnaprej »zdilano« s politiko, in zato<br />
naj bi Accetto dan prej tudi šel na Radio<br />
Slovenija. Povedano drugače,<br />
Svetlič, Šorli in Jaklič naj bi na tak način<br />
reševali ne samo pravno državo,<br />
ampak tudi pravniško čast in ugled<br />
ustavnega sodišča, da ne postane – v<br />
zadevi RTV – samo servis trenutno<br />
vladajoče politike.<br />
Toda zelo verjetno sta žal imela oziroma<br />
imata prav tudi Tomaž Štih in Zoran<br />
Janković, sicer vsak po svoje:<br />
Štih namreč pravi, na Twitterju (kot<br />
Libertarec), da »padanje podpore Golo-<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
»Accettova zvijača«<br />
naj bi bila domislica<br />
nekdanjega politika in<br />
pravnika Cirila Ribičiča.<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
t<br />
POŽAREPORT<br />
19<br />
bovi vladi jasno kaže, da se režim brez<br />
popolnega nadzora medijev, vključno<br />
z nadzorom nad RTV, dolgoročno ne<br />
more obdržati na oblasti,« in zato je<br />
prepričan, da mu bo ustavno sodišče »v<br />
kritičnem trenutku ugodilo«.<br />
Ljubljanski župan pa je že med<br />
tradicionalnim praznovanjem prvega<br />
maja na ljubljanskem Rožniku posredno<br />
napovedal »Accettov scenarij«, ko<br />
je zbranim zagotavljal, da se bo RTV<br />
Nova večina štirih ustavnih sodnikov, Matej<br />
Accetto, Rajko Knez, Katja Šugman Stubbs in<br />
Špelca Mežnar, ki se je oblikovala po izločitvi<br />
Roka Čeferina in Neže Kogovšek Šalamon ter po<br />
»preobratu in prestopu« Accetta in Kneza, menda<br />
zaradi »obljub o vrhunskih sodniških službah<br />
na evropskih sodiščih«) naj bi, tako naši viri, ves<br />
ta vmesni čas iskala načine, kako ugoditi željam<br />
Golobove vlade (oziroma vladne koalicije) po<br />
popolnem političnem prevzemu javne RTV.<br />
kmalu vrnila v »prave roke«. Janković,<br />
to se zdaj vidi, vsekakor ni blefiral ali<br />
govoril nekaj na pamet, ne, on je očitno<br />
takrat že vedel za vse podrobnosti<br />
»Accettove zvijače«, ki naj bi bila sicer<br />
domislica Cirila Ribičiča.<br />
KAKO ZAOBITI<br />
USTAVNO SODIŠČE<br />
Politiki vladne koalicije oziroma »režima«,<br />
kot jim pravi Tomaž Štih, pa hkrati<br />
napovedujejo tudi zamenjavo – znotraj<br />
državnega zbora – nekaterih programskih<br />
svetnikov RTV, ki naj bi glasovali<br />
za imenovanje Andreja Graha Whatmougha<br />
(za generalnega direktorja<br />
RTV), da bi na tak način – sicer nezakonito,<br />
saj jih teoretično ne smejo razrešiti<br />
– s politično akcijo zaobšli začasno<br />
zadržanje Golobove novele zakona o<br />
RTV, ki zaradi odločitve ustavnega sodišča<br />
velja že od 16. februarja.<br />
Toda pri tem, tako naši viri iz koalicije,<br />
imajo znova vsaj še dva velika<br />
problema:<br />
Prvič, če bodo res (nezakonito) razrešili<br />
tiste programske svetnike, ki so<br />
glasovali za imenovanje Andreja Graha<br />
Whatmougha, bi morali razrešiti<br />
tudi tiste svetnike, ki so kasneje<br />
»zamenjali stran« in so danes<br />
njihovi. Najbolj znan tak primer<br />
je glasbenica in uradnica na ministrstvu<br />
za kulturo Alenka Gotar, ki je iz<br />
okrilja SDS prestopila pod okrilje Golobove<br />
vlade.<br />
In drugič, tudi s takšnimi (nezakonitimi)<br />
razrešitvami ne pridejo do<br />
večine v programskem svetu (minimalno<br />
15 svetnikov), saj novih, zaradi<br />
začasnega zadržanja Golobove novele<br />
zakona o RTV na ustavnem sodišču, ne<br />
smejo imenovati.<br />
<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
Na vsaki nejavni seji<br />
ustavnega sodišča<br />
mora biti navzoča<br />
večina, torej vsaj pet<br />
ustavnih sodnikov.<br />
USTAVNO SODIŠČE RS<br />
Novi svet RTVS bi že na prvi seji zamenjal<br />
sedanjega vršilca dolžnosti generalnega direktorja<br />
RTVS Andreja Graha Whatomougha,<br />
namesto njega pa bi postavili Mirka Štularja.<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
20<br />
INTERVJU<br />
MILENA MIKLAVČIČ, PISATELJICA<br />
Mnogi OTROCI so bili name jezni,<br />
ker sem iz njihovih MATER zvabila<br />
prepovedane zgodbe<br />
Moje otroštvo je bilo zelo zaznamovano s Slomškovimi vzgojnimi priporočili, palica in <strong>nasilje</strong><br />
sta bila prisotna skoraj vsak dan. – Pogovori o intimi so polni srečnih naključij, prava beseda na pravem<br />
mestu je zelo pomembna. – Med Slovenci vlada molk, moramo biti tiho in vzdrževati lepo podobo,<br />
čeprav je za to lepo podobo ena sama greznica. – Evtanazijo si starejši, ki so doživeli krutosti vojnega časa,<br />
zlasti koncentracijska taborišča, predstavljajo kot pomor duševno bolnih in invalidnih.<br />
ANDREJA BARAT<br />
TOMO STRLE/CITRUS<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
INTERVJU<br />
21<br />
Kako ste začeli zapisovati<br />
zgodbe ljudi?<br />
Že po naravi sem izjemno radovedna.<br />
Poudarjam radovedna, ne firbčna. To je<br />
bistvena razlika. Opravljanje me ne zanima.<br />
Strašno rada pa poslušam življenjske<br />
zgodbe. Ko sem pred mnogimi leti<br />
delala kot novinarka na radiu Sora, sem<br />
vodila oddajo, ki je imela naslov Zanimivi<br />
ljudje živijo med nami. Takrat sem<br />
govorila s številnimi, predvsem starejšimi<br />
ljudmi. Zgodbe, ki so mi jih povedali,<br />
so se mi zdele zelo zanimive. Še posebej<br />
zato, ker so, ko je bil mikrofon izključen,<br />
povedali marsikaj o sebi, o svoji intimi, o<br />
družinskih odnosih, o sosedih, o znancih,<br />
kar ni bilo za vsaka ušesa. Z enim<br />
prvih honorarjev sem kupila pisalni<br />
stroj in začela te zgodbe zapisovati.<br />
Drugi impulz pa je bil ta, da je bilo<br />
tudi moje otroštvo zelo zaznamovano<br />
s Slomškovimi vzgojnimi priporočili,<br />
palica in te reči …Nasilje, ne le fizično,<br />
tudi psihično, je bilo prisotno skoraj<br />
vsak dan. Pa me je zanimalo, kako<br />
so drugi doživljali svoja otroštva. Čez<br />
kakšno leto me je k sodelovanju povabila<br />
urednica Gorenjskega glasu,<br />
pokojna Leopoldina Bogataj. Začela<br />
sem pisati podlistek Usode, ki izhaja<br />
še danes. Sprva sem objavljala zgodbe<br />
z imeni in priimki, potem pa sem spoznala,<br />
da prav zaradi izpostavljenosti<br />
javni kritiki, marsikateri detajli ostanejo<br />
neobjavljeni v moji beležnici. Z<br />
urednico sva se dogovorili, da izpovedi<br />
objavljam pod psevdonimi. Postale so<br />
zelo brane in še danes je tako.<br />
Kako so zgodbe ljudi, ki ste jih<br />
popisali, vplivale na vas osebno …?<br />
Bila sem vzgojena, da je vse, kar je povezano<br />
s spolnostjo, greh in umazano.<br />
Pogosto sem se spraševala, zakaj? Potem<br />
so mi tisti, ki so poznali mojega deda, z<br />
nemalo vesele privoščljivosti začeli pripovedovati<br />
zgodbe o njem. Bili so prepričani,<br />
da me bodo spravili v zadrego, saj<br />
Edini nasvet,<br />
ki so ga od mame dobile<br />
v zvezi s spolnostjo,<br />
je bil: »Tistih pet minut<br />
boš pa že potrpela.<br />
Potem pa bo lahko tudi tako,<br />
kot boš ti želela.«<br />
so bile precej pikantne. Spoznala sem, da<br />
je ded počel točno to, kar je moja mama<br />
pojmovala kot grešno in slabo. Rad je<br />
imel ženske, spolnost je imel za svojo<br />
pravico. Rojen je bil konec 19. stoletja.<br />
Ko sem skozi povedano slišala na nek<br />
način zgodovino naše družine, sem začela<br />
bolje razumeti svojo mamo, zakaj<br />
je bila ona tako nastrojena proti intimi.<br />
Njen oče, sicer zelo pobožen mož, dober<br />
gospodar, deloven, pošten in priden, je<br />
bil po drugi strani tipičen predstavnik<br />
moških, ki jih je ona prezirala.<br />
Zgodbe, povezane z dedom, so bile<br />
zame pravo odkritje. Pomagale so mi razumeti,<br />
hkrati pa so razrešile nekatere<br />
moje osebne travme. Deda nisem obsojala,<br />
kje pa, zdel se mi je zanimiv možak,<br />
hkrati pa mi je bilo zaradi njega veliko<br />
lažje pri duši. Vzgojne principe, ki sem<br />
jih bila deležna v otroštvu, so dobili novo<br />
vsebino, sama sebi se nisem več zdela<br />
umazana, ker so me te, intimne reči, zanimale.<br />
Še danes se z vsemi močmi borim<br />
proti molku, proti zlaganostim, sredi<br />
katerih živimo. O vsem, tudi o najbolj<br />
kočljivih stvareh, se želim pogovarjati,<br />
saj je pogovor pomagal, da sem se tudi<br />
sama znebila številnih predsodkov. Slovenci<br />
smo molku tako o osebni kot družinski<br />
zgodovini tako zelo podvrženi, da<br />
niti ne opazimo, kako zelo smo zaznamovani!<br />
Napačni in izkrivljeni vzorci se<br />
vlečejo iz ene generacije v drugo. Bremenijo<br />
nas, tudi ko smo odrasli in imamo<br />
svoje družine, žal pa potem družinske<br />
vzorce nezavedno prenašamo naprej na<br />
svoje otroke. Kar se Janezek nauči, to Janezek<br />
zna, Jabolko ne pade daleč od drevesa<br />
… Ti pregovori so boleče resnični.<br />
Torej s tem, ko prekinjate molk o<br />
teh stvareh nekako prekinjate tudi<br />
te vzorce in zdravite slovenski<br />
narod … Spolnost je res tabu tema,<br />
posebno osebna spolnost, o drugih<br />
še morda spregovorimo. Kako ste<br />
pripravili ljudi,<br />
da so se vam odprli?<br />
Pri prvem resnejšem koraku mi je pravzaprav<br />
pomagal duhovnik, znanec iz<br />
mladosti, s katerim sva skupaj obiskovala<br />
tečaj esperanta. Ko je slišal, s čim se<br />
ukvarjam, me je povabil v svojo faro in<br />
mi predlagal, koga naj obiščem. Hkrati<br />
je tem ljudem povedal, da sem vredna<br />
zaupanja in jih prosil, naj mi povedo<br />
vse, kar jih bom vprašala. Priporočilo,<br />
za katero sem mu iz dna srca hvaležna,<br />
mi je odprlo mnoga vrata in odpravilo<br />
zadrego pri ljudeh.<br />
Pogovori o intimi so polni srečnih<br />
naključij. Prava beseda na pravem<br />
mestu je zelo pomembna. Zgodilo se je,<br />
da je nisem našla, pa sem odšla od hiše<br />
praznih rok. Nikoli se ni zgodilo, da bi<br />
kar vstopila, položila na mizo diktafon<br />
in rekla: No, zdaj mi pa povejte, kar veste.<br />
Največkrat se tudi ure in ure pogovarjamo<br />
o vsem drugem, samo o tem,<br />
zaradi česar sem prišla, ne. Vsa druga<br />
vrata se morajo najprej odpreti, da te<br />
ljudje spustijo v tisto najbolj notranjo<br />
kamrico. Se je že zgodilo, da sem po večurnem<br />
obisku držala za kljuko, pa so<br />
se mi šele takrat odprli. »Gospa, vi ste<br />
prvi, ki me to sprašujete. Še nikomur<br />
nisem pripovedovala o tem.« To so bile<br />
besede, ki sem jih velikokrat slišala in<br />
so me neizmerno pretresle. Govorile so<br />
o tem, da je bil v družini molk tako močan<br />
in s takšno močjo zacementiran v<br />
medsebojne odnose, da ga niso zmogli<br />
niti znali streti.<br />
V bistvu ste ponudili varen<br />
prostor, kjer so ljudje lahko<br />
spregovorili … Nekateri celo<br />
prvič v življenju …<br />
Ta molk o intimi in spolnosti je, to moramo<br />
razumeti, tudi za potomce izjemno<br />
travmatičen. O spolnosti se nekoč<br />
ni govorilo, ker je to veljalo za umazano,<br />
grešno … Matere tudi na hčere niso<br />
prenašale nobenega znanja in izkušenj.<br />
Še danes obstajajo ljudje, ki si ne morejo<br />
predstavljati, da bi lahko imeli njihovi<br />
starši spolne odnose. Že omenjeni duhovnik<br />
pa mi je rekel še nekaj drugega.<br />
V prvem trenutku me je malo vznejevoljilo,<br />
ampak po razmisleku sem mu dala<br />
prav. Rekel mi je: »Če bi bila ti neka lepa<br />
baba z dolgimi nogami, velikimi joški,<br />
bi vsi gledali tvoje dolge noge in joške,<br />
nobeden pa ne bi videl TEBE.« Sčasoma<br />
sem ugotovila, da je to, da po videzu nisem<br />
nič posebnega, prednost pri mojem<br />
delu. Ljudje so me občutili kot nekoga iz<br />
svojega okolja in so mi tudi zato odprli<br />
svoje srce. Tudi jaz se o sebi zelo odkrito<br />
pogovarjam, in ko sogovorniki začutijo,<br />
da sem na njihovi valovni dolžini,<br />
se mnogi zadržki umaknejo in se lažje<br />
odprejo. Večkrat so me že vprašali za<br />
»recept«, kako vzpostaviti most s sogovornikom.<br />
Po pravici povem, da ga ne<br />
poznam. Preprosto se zgodi.<br />
Tudi tisti, ki se želijo izpovedati,<br />
tega ne storijo na ukaz, na mah. Pogosto<br />
se začne z »moja sestrična«, »moja<br />
prijateljica«, »tista na koncu vasi« … Ko<br />
pa sem doma potem poslušala posnetke,<br />
sem kmalu ugotovila, da na neki<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
22<br />
INTERVJU<br />
Milena Miklavčič (70) iz Žirov je pisateljica, novinarka,<br />
ljubiteljska zgodovinarka in antropologinja. Ko so<br />
njeni štirje otroci odrasli, je na Radiu Sora več kot<br />
20 let snovala kulturne in otroške oddaje, oddajo<br />
Ponedeljkovi komentarji in prvo nedeljsko radijsko<br />
popoldne. Leta 1992 je za časopis Gorenjski glas<br />
pričela pisati resnične zgodbe za rubriko Usode.<br />
Piše za Žirovski občasnik, Idrijske novice, Utrip. V<br />
Nedelu piše v rubriko Nedelova posvetovalnica, je<br />
tudi sodelavka Domovine. Na Slovenskih klekljarskih<br />
dnevih je v okviru Klekljarskega društva Cvetke v Žireh<br />
šest let organizirala klekljarski literarni natečaj. Njena<br />
uspešnica Ogenj, rit in kače niso za igrače je bila v<br />
Sloveniji tri leta zapored najbolje prodajana knjiga.<br />
točki pripovedi tretja oseba spontano<br />
preide v prvo osebo ednine. Mene je<br />
bolelo, jaz sem trpela … Tisti, ki imajo<br />
ob sebi človeka, s katerim lahko delijo<br />
svoje težke spomine, težko razumejo,<br />
kakšno breme je, če vse življenje nosimo<br />
določene skrivnosti v sebi, ker pač<br />
nismo imeli možnosti, da bi jih s kom<br />
delili. Ljudje si res želijo odložiti to veliko<br />
breme, ki jih vleče k tlom in jim ne<br />
da dihati. Med nami živi ogromno ljudi,<br />
ki nimajo nikogar, ki bi bil zaupanja<br />
vreden. Niti znotraj lastne družine, kaj<br />
šele izven nje. Na družbenih omrežjih,<br />
na literarnih večerih ali kar tako, v<br />
pogovorih, prisotne lepo prosim, pišite<br />
dnevnike, zapisujte svoje spomine,<br />
olajšajte si dušo tudi na ta način. Verjemite,<br />
lažje vam bo!<br />
<strong>Zakaj</strong> smo Slovenci tako zelo<br />
zadržani in zakompleksani<br />
glede tega?<br />
Med Slovenci vlada molk. Moramo<br />
biti tiho! Ne smemo povedati! Moramo<br />
vzdrževati lepo podobo, čeprav je<br />
za to lepo podobo ena sama greznica.<br />
Vzdrževanje lepega zunanjega videza<br />
je sila naporno. Po toliko letih poslušanja<br />
me je težko preslepiti. O molku bi<br />
morali Slovenci veliko več razmišljati,<br />
ker molk je kriv za marsikakšno gorje.<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023<br />
»Pišite dnevnike,<br />
zapisujte svoje spomine,<br />
olajšajte si dušo!«<br />
Prvič molk znotraj družin, potem pa<br />
tudi molk na ravni naroda. Del naroda<br />
je še vedno prepričan, da lahko obstane<br />
samo tako, da je tiho in se uklanja glasnejšim<br />
in agresivnejšim. To, kar se trenutno<br />
v domovini dogaja, bi nas moralo<br />
zelo skrbeti.<br />
Kakšen je bil odziv ljudi na zgodbe,<br />
ki ste jih zapisali?<br />
Ko so mi starejše ženske pripovedovale<br />
o teh stvareh, sem bila presrečna. Žal pa<br />
nisem računala na mino. Na njihove otroke.<br />
Bili so razočarani nad mamo, ker<br />
se je spustila v pogovore o takih svinjarijah.<br />
Name pa so bili jezni, ker sem iz<br />
njihove mame izvabila »prepovedane«<br />
zgodbe. Pa verjemite, nikoli jih nisem<br />
prosila, naj mi zaupajo. Zmeraj so se<br />
odprle same od sebe! Zanimivo pa je, da<br />
so včasih določene zgodbe poznali vsi.<br />
Mojo sogovornico, četudi sem ji v knjigi<br />
dala drugo ime, so hitro razkrinkali.<br />
Največkrat so še sami dodali kakšne detajle,<br />
ali pa so samo pokomentirali: »V<br />
resnici je bilo še huje. Škoda, da je šparala<br />
z jezikom!«<br />
Ste kdaj naleteli na srečne zgodbe?<br />
Kakšno vprašanje! Moji sogovorniki so<br />
bili prav srečni in zadovoljni, ne nazadnje<br />
so dočakali visoko starost. Zgodbo,<br />
ki so mi jo povedali, je bila le en kamenček<br />
v nizu številnih drugih njihovega<br />
življenjskega mozaika! Ljudje nekoč<br />
niso bili »iz cukra«, kot se včasih zdi, da<br />
smo danes!<br />
A res?<br />
Vem, da je ta izjava za sodobni svet nepojmljiva,<br />
ampak tako je. Tak je bil takrat<br />
svet. Ženske so bile navajene, da v<br />
zakonu trpijo. Edini nasvet, ki so ga od<br />
mame dobile v zvezi s spolnostjo, je bil:<br />
»Tistih pet minut boš pa že potrpela.<br />
Potem pa bo lahko tudi tako, kot boš ti<br />
želela.« Ženske so bile pogosto v nezavidljivem<br />
položaju. Porinjene so bile na<br />
rob, morale so se znajti. Največkrat so se<br />
ravnale po pregovoru: Pomagaj si sam,<br />
pa ti bo Bog pomagal. Od njih sem dobila<br />
kar nekaj uporabnih nasvetov. Spominjam<br />
se starejše gospe, ki jo je zanimalo,<br />
kakšnega moža imam. Ni mi verjela,<br />
da je čisto običajen, da sem zadovoljna z<br />
njim. Nagnila se je k meni in mi šepnila:<br />
»Namaži se s svinjsko mastjo, preden bo<br />
legel k tebi. Potem te ne bo bolelo tam<br />
spodaj!« Stara sem sedemdeset let, očitno<br />
sodim že v generacijo, ki tega trika ni<br />
več uporabila. (smeh)<br />
Zavedati se moramo, da je bila spolnost<br />
nekoč pomembna le za spočetje<br />
novega družinskega člana. Ženske so<br />
se bale, da bodo lačne. One in otroci.<br />
Da ne bodo imele kje spati. Da jih mož<br />
ne bo preveč tepel. Spomnim se, ko sem<br />
kot gimnazijka med počitnicami delala<br />
v Alpini. Starejša sodelavka Pepa mi je<br />
svetovala, naj se primem nekega fanta,<br />
češ odlična partija je, saj ima fičota,<br />
doma pa mu bodo dali parcelo za hišo.
INTERVJU<br />
23<br />
Starejša generacija je še zmeraj živela<br />
v svojem svetu in ni razumela, da je<br />
bila nam, mladim, leta 1966 ljubezen<br />
pomembnejša od fičota in parcele. One<br />
so bile vzgojene v prepričanju, da mora<br />
biti izbranec priden, šparoven, deloven,<br />
da bo znal preživljati družino. Da<br />
ne bo pil in kvartal po gostilnah.<br />
Kako pa je bilo potem po drugi<br />
svetovni vojni, ko so se te<br />
tradicionalne vezi vseeno<br />
začele rahljati?<br />
Po pravici povem, se mi tako imenovana<br />
povojna ženska bolj smili kot njena<br />
vrstnica iz prve polovice 20. stoletja. Seveda<br />
je imela na papirju veliko pravic! A<br />
le na papirju! V resnici so jih neznosno<br />
izkoriščali! Delati so morale doma in v<br />
službi. Zraven so še gradile hišo. Vzorci<br />
medsebojnih odnosov so ostali isti kot<br />
so bili pred vojno. Moški spolni nagon<br />
tudi. Zaščite ni bilo. Nič kaj rada ne slišim,<br />
ko kričijo, kako je splav osvobodil<br />
žensko. Ne povejo pa, da je bilo treba<br />
imeti za splav posebno dovoljenje ustrezne<br />
komisije. Prej kot je uboga reva prišla<br />
do splava, je že vsa vas vedela, kaj namerava.<br />
Porodniška je bila dva meseca.<br />
Za norca so jo imeli z nekimi delovnimi<br />
brigadami in udarniškimi akcijami. Povojna<br />
ženska je bila bolj obremenjena<br />
kot predvojna. Imela je več odgovornosti,<br />
bolj je bila na udaru. Ni bilo vrtcev, v<br />
šolah otroci niso imeli malice, ko je šla v<br />
trgovino, so jo tam pričakale prazne police.<br />
Za nakup kolesa je žrtvovala enoletno<br />
plačo. Pralni stroj so si lahko kupili<br />
le premožnejši. Ob različnih praznikih<br />
so rade pogledale v kozarček. Moški so<br />
se pri tem norčevali in jo zbadali: »Baba<br />
pijana, rit prodana.« Ženske s podeželja<br />
so bile pred vojno vsaj v zimskem času<br />
mičkeno, mičkeno razbremenjene, saj<br />
ni bilo dela na travnikih in poljih. Tudi<br />
prazniki so bili namenjeni počitku. Pogosto<br />
so povabili kakšnega harmonikarja,<br />
da so malo zaplesali. Ljudje so se<br />
radi družili, možvali in si na ta način<br />
krajšali čas v dolgih zimskih večerih.<br />
Ženske, ki so se zaposlile po vojni, so šle<br />
zgodaj v pokoj. Že pri petdesetih. Nekateri<br />
jim to radi očitajo. Ne vedo pa, da so<br />
bile zgarane, da jim ni bilo lahko. Prisluhnite<br />
jim, slišali boste žalostne zgodbe<br />
o njihovem trpljenju.<br />
Kaj menite o evtanaziji?<br />
Kdaj je človek toliko star, betežen ali<br />
bolan, da je bližnjim v breme, družba pa<br />
se ga želi, ker preveč stane, preprosto<br />
znebiti? Tisti pri kolikor toliko zdravi<br />
pameti, bodo rekli, da nikoli. Evtanazijo<br />
si starejši, ki so doživeli krutosti vojnega<br />
časa, zlasti koncentracijska taborišča,<br />
predstavljajo kot pomor duševno<br />
bolnih in invalidnih. Tiste, ki jo propagirajo<br />
in izvajajo, pa kot naciste. Slovenci,<br />
ki smo znani po dobrodelnosti,<br />
ki strašno radi pomagamo bližnjemu,<br />
ki za na videz neozdravljive otroke zbiramo<br />
denar za zdravljenje in operacije<br />
v tujini, bi morali biti že zaradi tega do<br />
evtanazije precej skeptični.<br />
Ko smo bili otroci, smo prebirali slovensko<br />
ljudsko pravljico: Pšenica – najlepši<br />
cvet. Govori o okrutnem kralju,<br />
ki je dal pobiti vse onemogle in bolne<br />
starce. Le nek deček kraljevega ukaza<br />
ni ubogal. Očeta je skril pod čeber in<br />
mu vsak dan skrivaj prinašal hrano.<br />
Ko je kralj iskal ženina za svojo hčer, je<br />
razglasil, da bo njeno roko dobil tisti,<br />
ki bo znal odgovoriti na vprašanje, kateri<br />
cvet je najlepši. Deček je prosil za<br />
nasvet ostarelega očeta. Ta mu je z vso<br />
modrostjo, ki se je nabrala skozi dolgo<br />
življenje, položil na srce, da je najlepši<br />
cvet pšenični klas. Kralj se je začudil.<br />
Vprašal je dečka, kdo mu je povedal za<br />
pšenico. Fant je odgovoril po resnici.<br />
»Nekoč ljudje niso bili<br />
›iz cukra‹, kot se včasih zdi,<br />
da smo danes!«<br />
»Kako, mar ga nisi usmrtil?« se je začudil<br />
kralj. »Ne, preveč sem ga imel rad.«<br />
Kralju je kmetova ljubezen odprla oči.<br />
Preklical je ukaz in od takrat so v deželi<br />
naših prednikov spoštovali modrost<br />
in izkušnje starejših. Živimo v državi,<br />
ki si jo delimo ateisti in verni. Za verne<br />
je že misel na evtanazijo neprimerna.<br />
Lahko pa, da se motim in so se verniki<br />
v zadnjih tridesetih letih tudi na tem<br />
področju posodobili?<br />
Navdušenje nad evtanazijo je veliko,<br />
po nekaterih anketah bi se zanjo<br />
odločilo 65 % anketirancev. Če sodim<br />
po različnih komentarjih po družbenih<br />
omrežjih, je blizu zlasti svojcem, ki<br />
bi se radi brez slabe vesti znebili težkih<br />
bremen, ki jim visijo za vratom, tako finančno,<br />
časovno, čustveno in še kako<br />
drugače. Starejši, ki postanejo betežni<br />
in celo dementni, so mladim pogosto v<br />
veliko breme. Zaradi njih imajo zvezane<br />
roke, ne morejo si privoščiti toliko,<br />
kot bi si sicer radi. V medsebojne odnose<br />
se pritihotapita sovraštvo in jeza.<br />
Oče, ki je otroka naučil delati piščalke,<br />
voziti se s kolesom, čez noč predstavlja<br />
bitje, ki »žre« na kupe denarja za posebno<br />
nego. In mama ni več »mamica<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
24<br />
INTERVJU<br />
»Na pozicijah odločanja je že danes preveč<br />
posameznikov brez etike in brez morale.<br />
Bognedaj, da tudi s pomočjo evtanazije<br />
pokažejo, česa so zmožni.«<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023<br />
kakor zarja«, temveč le nebogljeno telo,<br />
zaradi katerega mladi ne morejo ne na<br />
dopust ne s prijatelji na pivo. Pred časom<br />
me je v dno duše pretreslo, ko je<br />
evtanaziji izrazila podporo tudi mamica,<br />
ki je držala v naročju deklico s posebnimi<br />
potrebami. Simbolično je fotografija<br />
povedala več kot 1000 besed.<br />
Si predstavljate, koliko takšnih otrok<br />
se rodi v Sloveniji? Koliko takšnih<br />
otrok, ki ne bodo nikoli odrasli, se s<br />
časom znajde po različnih zavodih in<br />
ustanovah? Bo naslednji korak ta, da jih<br />
bodo evtanazirali že takoj ob rojstvu,<br />
kljub protestu staršev ali morda celo z<br />
njihovim dovoljenjem? Hipotetično je<br />
možno, da bodo na povsem zakonit način,<br />
če bo evtanazija sprejeta kot orodje<br />
za »humano smrt«, zakone nadgradili<br />
do te mere, da bodo tovrstne zavode<br />
lepo počasi izpraznili in vsem, ki bodo<br />
temu priča, se bo to zdelo povsem logično<br />
in normalno? Sem črnogleda? Ne<br />
dvomite v mojo zdravo pamet! Žal živimo<br />
v državi, kjer se večino, tudi dobrih<br />
stvari, izrabi v takšne in drugačne namene.<br />
Zmeraj obstajajo »višji cilji«, piar,<br />
ki je vešč odlične retorike, pa z lahkoto<br />
prepriča široke ljudske množice.<br />
Verjemite, zlahka si predstavljam,<br />
kako bi lahko oblast, ki eno govori,<br />
drugo pa dela, izrabila tudi evtanazijo!<br />
Ko bi začeli prepričevati, da bolni,<br />
slabotni, invalidi in starci »državno<br />
blagajno zgolj obremenjujejo«, zaradi<br />
česar so prikrajšani oni, ki so polno aktivni,<br />
bi državljani prej ali slej privolili<br />
v evtanazijo »po hitrem postopku«. Na<br />
pozicijah odločanja je že danes preveč<br />
posameznikov brez etike in brez morale.<br />
Bognedaj, da tudi s pomočjo evtanazije<br />
pokažejo, česa so zmožni.<br />
Nekje ste zapisali, da bi morali<br />
imeti vse štiri knjige Ogenj, rit in<br />
kače niso za igrače ves čas v svoji<br />
bližini, da bi jih prebirali sami in<br />
tudi s svojimi družinskimi člani.<br />
Od izida prve knjige iz zbirke leta 2013<br />
s pomočjo prijateljev iščem podobno<br />
čtivo, ki bi bilo morebiti objavljeno v<br />
kakšnem drugem jeziku. Pa ga do danes<br />
nisem našla. To pomeni, da je moja<br />
zbirka štirih knjig na okoli 1.400 straneh<br />
z okoli 4.000 sogovorniki edina,<br />
ne le v slovenskem prostoru, temveč<br />
tudi evropskem. Če se motim, bom vesela,<br />
če me popravite. Zbirka zgodb iz<br />
»prve roke« ni narejena na znanstveni<br />
osnovi, ker je bilo moje poslanstvo ves<br />
čas in je še, poljubno. Vodila me je zgolj<br />
Kako komentirate aktualne<br />
dogodke v Srbiji?<br />
O storilcu so vsi govorili, da je bil priden,<br />
miren, nekonflikten otrok. Pri takih<br />
definicijah pri meni zazvonijo vsi<br />
alarmi. Ko kak moški ubije svojo partnerico,<br />
vedno potem mediji objavljajo<br />
podobne izjave sosedov, sovaščanov,<br />
kako priden, deloven človek je bil, da<br />
ni povzročal nobenih problemov …<br />
Nihče pa ne ve, kaj se je dogajalo v fantovi<br />
duši, medtem ko je streljal. Srbska<br />
družba je tako zelo dvolična. Berem,<br />
da njihovi vojni zločinci nastopajo po<br />
televiziji, pa to ni nikomur sporno. Še<br />
vedno poveličujejo Mladića, Putina …<br />
In še vedno je med ljudmi ogromno<br />
orožja. Tudi pri nas smo se znašli v paradoksu.<br />
Ravno danes se mladi v šolah<br />
pogovarjajo o nasilju, hkrati pa smo<br />
izvedeli, da država vrača na izvorno<br />
mesto na Brdu kip človeka, ki je – kot<br />
deseti na svetovni lestvici zločincev<br />
– kriv za pomore lastnih ljudi po 2. sv.<br />
vojni. Ni logike.<br />
Že spregovoriti o nečem, kar nam<br />
vzbuja nelagodje, je zelo težko. Pa to<br />
ne velja le za medvrstniško <strong>nasilje</strong>.<br />
Tiče se zlasti nasilja znotraj družine.<br />
Slovenci smo znani po tem, da smo<br />
»svetovni prvaki« glede pometanja<br />
lastnih neprijetnosti pod preprogo.<br />
<strong>Zakaj</strong> je pri nas toliko različnih duhovnih<br />
»gurujev«, ki krog trpečih duš<br />
okoli sebe vedno bolj širijo? Veste,<br />
tudi zato, ker je toliko ranjenih duš.<br />
Tudi zato, ker s pomirjevali nekaj<br />
časa lahko blažimo duševne bolečine,<br />
v nedogled pa ne. Nič pa nismo<br />
pripravljeni postoriti, da bi nam bilo<br />
boljše. In potem smo presrečni, ko<br />
nam nek Nekdo obljubi, da se bomo,<br />
če mu sledimo, počutili bolje. Smo<br />
država, ki se lahko »pohvali«, da ima<br />
njeno glavno mesto glede ostankov<br />
nedovoljenih poživil (tudi kokaina)<br />
najbolj onesnažene odpadne vode v<br />
EU. Rečeno po domače: preveč je tistih,<br />
ki vzamejo »apaurin«, namesto<br />
da bi rešili svoje težave! Nasilje ima,<br />
žal, tako znotraj kot zunaj družine,<br />
skupni imenovalec: to so nasilneži.<br />
Sociopati. Ljudje, ki v sebi nosijo zlo,<br />
a znajo z manipulacijami do te mere<br />
zmesti žrtve, da jim te postavljajo celo<br />
spomenike: tiste prave, iz brona, ali<br />
veličastne nagrobnike na pokopališču.<br />
Ni bolj žalostnega prizora, kot je<br />
tisti – na sodišču –, ko pride nasilnež<br />
pred sodnika, žrtev (njegova žena), pa<br />
ga na vse kriplje brani.<br />
Ne nazadnje pri nas še vedno poveličujemo<br />
zločince, ki so zakrivili<br />
več kot 700 morišč po vsej Sloveniji.<br />
Medijski umori so tudi pri nas običajni.<br />
Če nam nekdo ni všeč, politično<br />
ali kako drugače, toleriramo grobo<br />
verbalno <strong>nasilje</strong> in celo pozive k umoru,<br />
ki so naperjeni proti njemu. Pred<br />
nedavnim se je tudi v Celju zgodilo<br />
hudo <strong>nasilje</strong>, pa smo na to že pozabili.<br />
Zelo si želim, da bi bil »srbski primer«<br />
iztočnica za našo lastno streznitev.<br />
Permisivna družba je vzgojila preveč<br />
sociopatov. In ti danes rojevajo novo<br />
generacijo otrok, podobni njim. Žal.<br />
želja, da bi morda zgodbe, poleg mene,<br />
ozdravile še koga. To ni le zbirka o intimnostih,<br />
zapisala sem tudi izpovedi, ki<br />
govorijo o odraščanju, o življenju hlapcev<br />
in dekel, o čistoči, o otroštvu pred<br />
in po drugi svetovni vojni. V drugi in<br />
tretji knjigi lahko primerjamo življenje<br />
treh generacij: babic in dedkov, njihovih<br />
hčera in sinov ter vnukov in vnukinj.<br />
V četrti sem zapisala anekdotične<br />
prigode, ki pričajo, da so se predniki<br />
znali tudi smejati. Knjige so pomembne<br />
za tako imenovano »citizen science«.<br />
Razkrivajo nam svet, o katerem se<br />
skorajda ne pogovarjamo. Moji sogovorniki<br />
pa bralcem povedo marsikaj, o<br />
čemer niso še niti slišali niti učili se v<br />
šoli. Upam, da sem kot zapisovalka teh<br />
zgodb opravila svojo nalogo, da bomo,<br />
če ne danes, pa vsaj jutri, spoznali njihovo<br />
neprecenljivo vrednost.
SVET<br />
25<br />
Nova pomlad Cerkve<br />
bo rodovitna zaradi solz,<br />
ki jih delimo s tistimi,<br />
ki so trpeli.<br />
ANDREJA BARAT<br />
VATICAN MEDIA<br />
PAPEŽ: Čas je,<br />
da popravimo škodo<br />
Papež Frančišek je komisiji za zlorabe mladoletnih povedal, da so mnogi škofje<br />
zaradi neukrepanja izgubili verodostojnost. Težavi sta zato dve: zlorabe in neukrepanje.<br />
Papež Frančišek (86) je nagovoril člane<br />
Papeške komisije za zaščito mladoletnih.<br />
Komisija je bila na predlog Sveta<br />
kardinalov ustanovljena pred desetimi<br />
leti, pred nedavnim pa je bila umeščena v Dikasterij<br />
za nauk vere.<br />
ODZIV<br />
Papež je v nagovoru poudaril, da so v Cerkvi<br />
glede spolnih zlorab dve veliki težavi: najprej<br />
seveda spolne zlorabe same, takoj nato pa tudi<br />
slabo ukrepanje cerkvenih voditeljev. Ker nismo<br />
ustrezno ukrepali, da bi zaustavili zlo in pomagali<br />
žrtvam, smo omadeževali naše pričevanje o<br />
Božji ljubezni. Verodostojnost Cerkve in njenih<br />
voditeljev je zato v veliki meri omadeževana.<br />
Resničnost spolnih zlorab je prizadela<br />
celotno Cerkev. Mnogi cerkveni voditelji so<br />
zaradi neukrepanja izgubili verodostojnost,<br />
mnoga življenja, družine in skupnosti so bili<br />
zlomljeni, zahrbtnost zlorab je povzročila<br />
opustošenje v odnosih. Papež prosi za odpuščanje,<br />
in to ne le za zlo, ki je bilo storjeno,<br />
ampak tudi za dobro, ki je bilo opuščeno. Slednjemu<br />
se posveča manj pozornosti, a grehi<br />
opustitve in neukrepanja so prav tako resnični<br />
in prizadenejo skupnost.<br />
NEENAKOST<br />
Papež opozarja tudi na to, da je pri obravnavi<br />
teh vprašanj v Cerkvi še vedno velika neenakost.<br />
Medtem ko imajo razvitejša območja že dobro<br />
usposobljene ljudi in financirane programe varovanja<br />
ter so žrtve in njihove družine spoštovane,<br />
v drugih delih sveta trpijo v tišini, zavračanju<br />
in zaznamovanosti. Tudi odpravljanje te<br />
neenakosti je pomembna naloge Cerkve.<br />
BOG IMA ODGOVOR<br />
Papež je povedal tudi, da trdno verjame, da Bog<br />
Cerkve ni zapustil in da ni izčrpal svojih milosti in<br />
blagoslova. To, kar je bilo razbito, moramo popraviti<br />
in sestaviti. Rane bodo ostale, a Bog lahko<br />
iz njih napravi znamenja milosti in preobrazbe.<br />
Opisal je primer srečanja s starejšimi ljudmi, ki so<br />
bili žrtve spolnih zlorab v otroštvu. Pri srečanju<br />
ni šlo le za to, da se konča zlo, ki so ga pretrpeli,<br />
želeli so tudi najti mir in se spraviti s Cerkvijo.<br />
Želeli so odgovore na svoja vprašanja in primeren<br />
odnos Cerkve do njih in njihovega trpljenja.<br />
Cerkev mora zato gojiti pristop, ki odraža spoštovanje<br />
in dobroto Boga samega. Zdaj je čas, da<br />
popravimo škodo, povzročeno prejšnjim generacijam<br />
in tistim, ki še vedno trpijo. Nova pomlad<br />
Cerkve bo rodovitna zaradi solz, ki jih delimo s<br />
tistimi, ki so trpeli.<br />
<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
26<br />
KULTURA<br />
UREDNIŠTVO<br />
ARHIV DOMOVINE<br />
Nagrajeni Plečnikov skriti biser<br />
Čeprav se je januarja izteklo »Plečnikovo leto«, njegove vsebine še vedno odmevajo.<br />
Dokumentarno-igrani film »Plečnikov skriti biser« je tako prejel plaketo mesta Ljubljane.<br />
PRESENEČENJE<br />
Ob dnevu Evrope, 9. maja, ki ga Ljubljana še vedno<br />
praznuje kot »Dan osvoboditve«, so na ljubljanskem<br />
gradu podelili najvišja priznanja mesta<br />
Ljubljane: plakete in nagrade ter naziva častna<br />
meščanka in častni meščan, ki sta ju letos prejela<br />
Elza Budau in akad. prof. dr. Stanko Kristl. Veliko<br />
presenečenje pa je, da se je med prejemnike plaket<br />
(ki so jih prejeli tudi Komorni zbor Megaron,<br />
dr. Simona Gerenčer, dr. Slavka Kavčič, Danilo<br />
Lukner, glasbena skupina Siddharta in Turistično<br />
društvo Zadvor) uvrstil tudi p. dr. Andraž Arko<br />
z ekipo filma »Plečnikov skriti biser«.<br />
V Mestni občini Ljubljana so v obrazložitvi<br />
plakete zapisali, da »filma ne bi bilo brez požrtvovalne<br />
ekipe, ki je poskrbela, da so igrani prizori<br />
dopolnili pričevanja, podpora župana Zorana<br />
Jankovića pa je ključno prispevala k pridobitvi<br />
sredstev.« Ne glede na to je še vedno precej nenavadno,<br />
da je plaketo prejel film, ki sicer pripoveduje<br />
zgodbo tudi o časih, v katerih so se na Plečnikovo<br />
umetnino spravili tovariši in tovarišice.<br />
Prav s tovariši in tovarišicami je župan Janković<br />
začel in končal svoj slavnostni govor. S tovarišem<br />
je vmes nagovoril tudi nekdanjega predsednika<br />
Milana Kučana, ki je bil na proslavi skupaj s premierjem<br />
Robertom Golobom in nekdanjim predsednikom<br />
Danilom Türkom. V prvi vrsti so sedeli<br />
tudi predstavniki verskih skupnosti, muslimani<br />
in pravoslavci, medtem ko je ljubljanski škof Anton<br />
Jamnik sedel v peti vrsti. In škof Jamnik je bil,<br />
mimogrede, eden od peščice povabljenih, ki med<br />
zadnjo pesmijo prireditve, partizansko jurišno<br />
pesmijo, Hej, brigade ni stal.<br />
ZGODBA FILMA<br />
Poleg predstavitve Plečnikovih načrtov za novo<br />
nastajajoči severni del Ljubljane, je zgodba filma<br />
osredinjena na cerkev sv. Cirila in Metoda, ki jo<br />
je Plečnik prizidal k stari pokopališki cerkvici sv.<br />
Krištofa. Obe sta stali na današnji Dunajski cesti,<br />
na mestu, kjer zdaj stoji razstavni paviljon Jurček<br />
na Gospodarskem razstavišču. Konec leta 1957 je<br />
namreč komunistična oblast naročila, naj se obe<br />
www.fegusfilm.com<br />
Glavno vlogo v filmu je odigral Ivo Ban. Prizor<br />
s snemanja v bežigrajski Plečnikovi cerkvi.<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
Komentar<br />
KULTURA<br />
27<br />
Ustvarjalci filma ob prejemu plakete mesta Ljubljane.<br />
cerkvi odstrani, obenem pa »čudežno«<br />
dovolila, da so sočasno prenašali material<br />
Plečnikove cerkve na parcelo med Vodovodno<br />
cesto in Kuzmičevo ulico, kjer<br />
so pod vodstvom zadnjega Plečnikovega<br />
asistenta, arhitekta Antona Bitenca, ponovno<br />
postavili Plečnikov biser, ki pa je<br />
od takrat naprej bolj skrit.<br />
Pobudo za film je dal takratni bežigrajski<br />
župnik, p. Andraž Arko, ki je kot<br />
producent in scenarist želel »ujeti« zgodbo<br />
o Plečnikovi cerkvi sv. Cirila in Metoda<br />
s pričevanji župljanov, ki so kot otroci ali<br />
najstniki doživljali te prelomne in težke<br />
čase. Za samo realizacijo projekta pa je<br />
poskrbel režiser, snemalec in montažer<br />
Matjaž Feguš, ki je pred kamero povabil<br />
otroke tistih, ki so pomagali pri gradnji<br />
Plečnikove cerkve in soustvarjali župnijsko<br />
življenje. Tako je o svojem očetu,<br />
inženirju Antonu Suhadolcu, ki je gradil<br />
cerkev, spregovoril njegov sin, arhitekt<br />
Matija Suhadolc. Akademik dr. Janko<br />
Kos pa je med drugim obujal spomine,<br />
kako je njegov oče, akademski kipar Tine<br />
Kos, klesal kip Žalostne Matere Božje. O<br />
zgodovini okoliša, Plečnikovih načrtih<br />
in arhivskem gradivu pa so spregovorili<br />
strokovnjaki dr. Franci Lazarini, dr. Peter<br />
Krečič in mag. Marija Čipić Rehar. Poleg<br />
nekaterih župljanov so o župnijskem življenju<br />
spregovorili tudi frančiškani, še posebej<br />
o pomenu in vlogi treh markantnih<br />
bežigrajskih župnikov. Prvega župnika p.<br />
Kazimirja Zakrajška, ki se je posvetil tudi<br />
ustanovitvi župnije in gradnji cerkve, je v<br />
filmu odlično upodobil dramski igralec<br />
Ivo Ban, medtem ko celotno zgodbo filma<br />
pripoveduje in povezuje dramska igralka<br />
Klara Kastelec ob spremljavi glasbe, ki sta<br />
jo za film naredila Nada in Dečo Žgur.<br />
SPRAVNI VIDIK<br />
Mogoče je pri vsej zgodbi s filmom<br />
»Plečnikov skriti biser« pomembnejše<br />
od nedavnega priznanja s<br />
strani MOL to dejstvo, da je bila<br />
10. septembra 2021 premiera filma<br />
prav na mestu, kjer je nekoč stala<br />
Plečnikova cerkev, in sicer na Gospodarskem<br />
razstavišču. Po težkih<br />
in bolečih zgodovinskih dogodkih<br />
je tako na simbolni ravni premiera<br />
vnesla tudi vidik sprave.<br />
Film režiserja Matjaža Feguša –<br />
»Plečnikov skriti biser« je na ogled<br />
na spletu, za tujce je podnaslovljen<br />
z angleškimi podnapisi. Prav tako<br />
je na ogled predstavitveni video<br />
»Plečnikova cerkev sv. Cirila in Metoda<br />
za Bežigradom« v slovenskem,<br />
angleškem, nemškem, italijanskem,<br />
hrvaškem, madžarskem, češkem in<br />
slovaškem jeziku.<br />
FILM<br />
SI LAHKO OGLEDATE<br />
NA YOUTUBU<br />
ODMEVI<br />
Film je bil deležen zelo pozitivnih<br />
odzivov med gledalci in tudi samimi<br />
strokovnjaki, še posebej potem, ko je<br />
bil predvajan na Televiziji Slovenija ob<br />
začetku Plečnikovega leta, in sicer na<br />
sam arhitektov smrtni dan, 7. januarja.<br />
Zanimivo je tudi to, da je film dobil<br />
tudi svojo tiskano verzijo, monografijo<br />
»Plečnik – živim in mrtvim«. V njej je<br />
na več kot štiristo straneh, ob prispevkih<br />
dr. Francija Lazarinija, dr. Tine<br />
Potočnik, dr. Tanje Simonič Korošak,<br />
p. dr. Silvina Krajnca in producenta filma,<br />
prikazan tudi bogat arhivski material:<br />
Plečnikovi načrti, fotografije Petra<br />
Nagliča in mnoge druge. Kot zadnje<br />
dejanje celotnega projekta pa osemminutni<br />
video »Plečnikova cerkev sv.<br />
Cirila in Metoda za Bežigradom«, ki ga<br />
je tudi v sedmih tujejezičnih verzijah<br />
pripravil režiser Matjaž Feguš. <br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
28<br />
AKTUALNO<br />
PETER MERŠE<br />
Pod Svobodo<br />
se uvaja verbalni delikt<br />
Komentar<br />
Ob obletnici konca druge svetovne vojne in dneva Evrope, ko se spominjamo<br />
nastanka Evropske unije, ki je prekinila vojne v Evropi, Slovenci od oblasti poslušamo<br />
poveličevanje totalitarizma. Slovenija v praksi znova dobiva razvpiti verbalni delikt.<br />
Ne le kulturna ministrica, ki<br />
praznuje obletnico ustanovitve<br />
komunistične partije,<br />
tudi premier Robert Golob<br />
(56) meni, da je samo »partizanščina«<br />
del zgodovine, na katero smo<br />
resnično lahko ponosni, ne pa tudi osamosvojitev,<br />
ki nas je Slovence rešila totalitarizma<br />
jugoslovanskega komunizma<br />
ter nas pripeljala med polnopravne<br />
narode s samostojno državo.<br />
Predsednica državnega zbora Urška<br />
Klakočar Zupančič (45) pa je šla<br />
še korak dlje in totalitarne prakse<br />
verbalnega delikta začela uvajati kar<br />
prek policije. Težko si je drugače razlagati<br />
globo v višini 250,38 EUR, ki jo<br />
je za svoje besede v oddaji Faktor na<br />
TV 3 prejel psihoanalitik Roman Vodeb<br />
(59). Policija je Vodeba kaznovala<br />
za izraženo kritično analizo osebnosti<br />
Klakočar Zupančičeve.<br />
Vodeb naj bi se, tako policija, s svojimi<br />
komentarji vedel na »nesramen<br />
in žaljiv način, s takšnim ravnanjem<br />
pa pri Urški Klakočar Zupančič vzbudil<br />
občutek ponižanosti in prizadetosti,«<br />
zoper njega pa so tako uporabili<br />
kar zakon o varovanju javnega reda in<br />
miru, in sicer člen, ki prepoveduje izzivanje,<br />
spodbujanje k pretepu, drzno<br />
vedenje in zasledovanje.<br />
Za dodatno ironijo dogodka velja izpostaviti,<br />
da je ob svoji izvolitvi na mesto<br />
predsednice Državnega zbora prav<br />
Klakočar Zupančičeva požugala premierju<br />
Golobu, češ da bo prva povzdignila<br />
glas, če bi ta slučajno nad protestnike<br />
poslal policijo. No, zdaj policijo na svoje<br />
kritike pošilja kar sama, kar je unikum,<br />
ki ga s strani najvišjih politikov nismo<br />
videli še nikjer v demokratični Evropi.<br />
AVTORITARNOST POLITIKOV<br />
Ko smo v času katere izmed prejšnjih<br />
vlad s strani raznoraznih komentatorjev,<br />
protestnikov in analitikov poslušali<br />
zelo hude obtožbe, nikomur izmed<br />
politikov, razen v enem primeru šefu<br />
policistov, ni prišlo na misel, da bi na<br />
kritične besede poslal policijo, pa je bila<br />
vlada domnevno avtoritarna. Tega jo je<br />
med drugim obtoževala prav aktualna<br />
predsednica državnega zbora in se na<br />
tak način celo izstrelila v politiko.<br />
Zaradi žaljivih tvitov se je pred sodiščem<br />
v času prejšnje vlade znašel premier,<br />
pa še ta na podlagi zasebne tožbe.<br />
Prav slednja je namreč sredstvo, ki ga<br />
Boks predsednice DZ pred kamerami.<br />
imajo na razpolago politiki, če ocenijo,<br />
da jih je nekdo blatil ali po krivem posegel<br />
v njihovo dobro ime.<br />
Pri tem morajo biti politiki tisti,<br />
ki imajo bistveno tršo kožo kot drugi<br />
ljudje, saj se morajo zavedati, da bodo<br />
na svojem položaju pač deležni tudi<br />
kritik, nekaterih morda tudi manj prefinjenih<br />
in okusnih. Tega se, kot pravi,<br />
zaveda tudi Klakočar Zupančičeva, ko<br />
je pred dnevi izjavila, da morajo biti<br />
»politiki pripravljeni na soočenje z<br />
drugačnimi, velikokrat zelo različnimi<br />
mnenji.« A v isti sapi znova izrazi svojo<br />
nedemokratično držo, ko Ruparjevim<br />
(62) protestnikom odreka legitimnost,<br />
vrata Državnega zbora pa zapira svobodi<br />
govora oz. njeni domnevni zlorabi,<br />
kot se je nato popravila.<br />
In da Vodeb utegne postati le prvi<br />
in nikakor ne osamljen primer, priča<br />
tudi njena ocena, da je tudi Ruparjeva<br />
izjava, da bi zaradi zagovarjanja uved-<br />
Ko smo v času katere izmed<br />
prejšnjih vlad poslušali zelo<br />
hude obtožbe, nikomur izmed<br />
politikov ni prišlo na misel,<br />
da bi nad kritične besede<br />
poslal policijo, čeprav je bila<br />
vlada domnevno avtoritarna.<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
AKTUALNO<br />
29<br />
Wikipedia<br />
V času prejšnje vlade se je zgodil<br />
podoben primer kot tokrat Vodebu.<br />
Za tvit, da po Ljubljani hodijo organizirane<br />
tolpe, ki na nič hudega<br />
sluteče ljudi mečejo solzivec, s čimer<br />
je mislil policijo, je nekdanji predsednik<br />
Državnega zbora Pavel Gantar<br />
(73, na gornji fotografiji) prav tako<br />
prejel globo policije v višini 250,38<br />
EUR na podlagi istega člena Zakona<br />
o javnem redu in miru.<br />
Gantar globe ni plačal, temveč<br />
je podal zahtevo za sodno varstvo,<br />
na podlagi katere je septembra lani<br />
okrajno sodišče v Novem mestu<br />
ustavilo prekrškovni postopek. Že<br />
januarja lani, ko je bila globa izdana,<br />
pa smo v Domovini 34 opozorili<br />
na neprimernost takšne globe v<br />
kolumni z naslovom Kje je bil Olaj,<br />
ko je prebral Gantarjev tvit.<br />
Posnetek zaslona<br />
Romana Vodeba (59) je policija zaradi političnega komentarja na televiziji oglobila z 250 evri.<br />
be evtanazije svetovalka predsednice<br />
republike lahko svetovala kar vodji nacistične<br />
Nemčije, kaznivo dejanje.<br />
Skrbi tudi apatičnost novinarskih<br />
združenj. Z jasno obsodbo se je oglasilo<br />
le Združenje novinarjev in publicistov<br />
(ZNP) ter nekaj posameznikov na družbenih<br />
omrežjih. Širšega protesta proti<br />
dejanskemu uvajanju verbalnega delikta,<br />
kot smo ga poznali v totalitarističnih<br />
časih, pa ni zaznati, čeprav je jasno, da<br />
spremljamo zlorabo policije v politične<br />
namene utišanja kritikov aktualne vladne<br />
politike, ki si je, kako ironično, nadela<br />
ime Svoboda. Sicer pa, saj veste, zdaj, ko<br />
je svoboda, moramo paziti, kaj govorimo.<br />
PRITEGOVANJE POZORNOSTI<br />
Besede, ki jih je o Urški Klakočar Zupančič<br />
izrekel Roman Vodeb, resda niso<br />
najbolj prijazne in vljudne. Osebno mi<br />
je pod častjo o komerkoli govoriti na<br />
tak način. Ampak v svobodi govora ima<br />
pač vsakdo pravico, da pove svoje mnenje,<br />
četudi je vulgarno in robato. Sploh<br />
politiki bi morali imeti do te mere trdo<br />
kožo, da takšno robato kritiko tudi prenesejo,<br />
sicer nimajo v politiki kaj iskati.<br />
Kot novinar, demokrat in svoboden posameznik<br />
bom svobodo izražanja mnenja,<br />
četudi se z njim ne strinjam, branil,<br />
kolikor bo v moji moči.<br />
Če bi se Urška Klakočar Zupančič<br />
obnašala zrelo in modro, bi Vodebove<br />
FACEBOOK Roman-Vodeb<br />
izjave enostavno ignorirala. Oddajo bi si<br />
ogledalo nekaj tisoč ljudi in danes bi vsi<br />
že zdavnaj pozabili, kaj je tedaj povedal<br />
Vodeb. Zaradi njene oblastne samopašnosti<br />
pa vendarle velja še enkrat izpostaviti<br />
besede, zaradi katerih se je t. i. borka<br />
za svobodo spravila na kritičnega psihoanalitika,<br />
in razmisliti o njihovi vsebini.<br />
Vodeb si je tako kazen za verbalni<br />
delikt prislužil za izjave: »Tale Urška<br />
je kot podivjana kobila, ki je ne moreš<br />
osedlati, ker toliko rita, da je noben jezdec<br />
ne ukroti.« »Sporoča predvsem to,<br />
da je nezrela, da je na voljo, da ne zna<br />
obvladat seksualnega impulza, nezavedno<br />
sporoča podatke, ki dajejo moškemu<br />
misliti, da je ta ženska na voljo, ker<br />
je nepreskrbljena, v smislu organa, ki<br />
na njenem telesu manjka.« »Ženska, ki<br />
se takole lepotiči oziroma narcistično<br />
izpostavlja, buhti od pohote, ona se tam<br />
nastavlja kot seksualni objekt.« »Ampak<br />
tale Urška, ta je pa kronično razštelana.«<br />
Vam, dragi bralci, pa prepuščam<br />
presojo, kaj je v teh besedah po mnenju<br />
policije kršilo javni red in mir – vsaj<br />
dokler še imamo toliko svobode, da te<br />
stvari lahko zapišemo, v upanju, da<br />
se bomo čez leta osmega oz. devetega<br />
maja še vedno spominjali po koncu 2.<br />
svetovne vojne in ustanovitvi Evropske<br />
unije in ne kot dneva, ko je bila pokopana<br />
demokracija in svoboda govora<br />
na Slovenskem.<br />
<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
30<br />
DRUŽBA<br />
Ključno je privzgojiti<br />
zmožnost razločevanja<br />
med ideologijo spola<br />
in posameznikom v stiski.<br />
SHUTTERSTOCK<br />
PETER MERŠE<br />
TRANSSPOLNI učitelji tudi pri nas<br />
Število oseb, ki se identificirajo kot transspolne, se tudi med mladimi<br />
v Sloveniji že nekaj let povečuje. Z nekajletnim zamikom pa transspolne osebe,<br />
ki jih je daleč največ v generaciji Z, torej rojeni po letu 1997,<br />
začenjajo vstopati v poklicno življenje in s tem tudi v pedagoško stroko.<br />
Prvi takšen primer pri nas se je<br />
letos zgodil v eni izmed mariborskih<br />
osnovnih šol, v kateri<br />
so imeli na 14-dnevni študijski<br />
praksi študenta, ki se identificira kot<br />
ženska in se temu primerno tudi oblači.<br />
Študent pedagogike in poučevanja<br />
anglistike mariborske univerze, ki<br />
se identificira kot ženska in uporablja<br />
ime Lucienne Beatrice Krstova, je<br />
aprila opravljal 14-dnevno pedagoško<br />
prakso pri pouku angleščine na eni<br />
izmed mariborskih osnovnih šol. Kot<br />
nam je zaupala ravnateljica osnovne<br />
šole, je praksa potekala enako kot<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023<br />
pri drugih študentih, vselej v prisotnosti<br />
strokovnih sodelavcev šole oz.<br />
mentorice. Praktikanta so učenci, kot<br />
pravi, dobro sprejeli, zanj pa so imeli<br />
kopico vprašanj.<br />
Težav na šoli naj ne bi imeli niti s<br />
starši otrok, le eden izmed staršev, ki<br />
ima otroka na podružnični šoli, naj bi<br />
spraševal, kaj se dogaja, potem ko je informacija<br />
o transspolnem praktikantu<br />
zaokrožila po družabnih omrežjih.<br />
Ravnateljica izkušnjo opisuje kot<br />
pozitivno šolo življenja, preko katere<br />
se vsi lahko učimo o drugačnosti, s katero<br />
se sicer vsakodnevno srečujemo.<br />
PREDAVANJE O TRANZICIJI<br />
Nekoliko manj dobrohotno so situacijo<br />
sprejela družabna omrežja, na katerih je<br />
po nekaj dneh završalo, da je nesprejemljivo,<br />
da takšna oseba poučuje otroke<br />
v šoli. Najbolj problematična naj bi bila<br />
zapis skrbnika skupine Svet roditeljev<br />
Slovenije na Facebooku, da hodi po šoli<br />
»našminkan, z brki in brado, da s svojim<br />
videzom povzroča razburjenje in zgražanje<br />
ter da šola ne bi smela biti prostor<br />
za takšno izkazovanje,« ter mnenje predstavnika<br />
rumenih jopičev, da te osebe ne<br />
bi smele niti poučevati otrok niti biti v
Komentar<br />
DRUŽBA<br />
31<br />
njihovi bližini. To mentorica praktikanta<br />
opiše: »Grozno, kako se je okolica spravila<br />
nanjo.« Prav tako ne držijo navedbe o<br />
brkih in bradi ter to, da je Luci, kot so ga<br />
klicali, vedno urejen in naličen. Kljub vsemu<br />
je ostal pokončen in nasmejan ter še<br />
vedno govoril z učenci.<br />
Z učenci pa ni bil le pri pouku<br />
angleščine, ampak tudi pri biologiji,<br />
kjer je ob prisotnosti učiteljice biologije<br />
pripravil predavanje o transspolnosti<br />
in tranziciji, ki je dalo misliti tudi<br />
sami učiteljici biologije. Zaupala nam<br />
je, da ima tudi sama zdaj boljši vpogled<br />
v človekov spol ter hormonski sistem,<br />
na podlagi česar namerava v prihodnje<br />
prilagoditi svoj pouk na to temo. Po<br />
pričevanju za Žurnal24 naj bi se štiri<br />
dekleta po predavanju zjokala, ker naj<br />
bi bila tudi sama v stiski.<br />
Tudi sami smo želeli iz prve roke<br />
izvedeti, kaj točno je Luci predaval<br />
učencem, vendar stika z njim nismo<br />
uspeli vzpostaviti. Izvedeli pa smo, da<br />
je šlo predvsem za njegovo osebno izkušnjo<br />
spolne tranzicije in hormonske<br />
terapije, kako se je na to odzvala okolica<br />
ter kdaj in kako je bila transspolnost<br />
zaznana. Luci naj bi bil še vedno precej<br />
na začetku same tranzicije, ki sicer<br />
traja več let, pogosto do deset.<br />
VSE VEČ TRANSSPOLNIH<br />
Tudi če bi želeli, Luci v šoli ne bi smeli<br />
zavrniti, saj, kot opozarja ravnateljica,<br />
pravica do izobraževanja pomeni tudi<br />
pravico do opravljanja obvezne pedagoške<br />
prakse. Doda, da se bomo v prihodnje<br />
vse pogosteje srečevali s tem, kar<br />
se danes zakonsko sprejema, zato se je<br />
treba na to pripraviti. »Imeli bomo in<br />
že imamo zaposlene, ki imajo prepričanja<br />
in življenjski slog, ki je drugačen od<br />
tradicionalnega,« opozori ravnateljica<br />
mariborske šole. Za svojega študenta se<br />
je postavila tudi Univerza v Mariboru.<br />
Tudi druga ravnateljica, s katero<br />
smo spregovorili o tej temi, opozarja,<br />
da kandidata za zaposlenega ne sme<br />
zavrniti samo na podlagi dejstva, da<br />
je transspolna oseba. »Ne bi si tudi<br />
upala reči, da zaradi tega ne bo dober<br />
učitelj,« še doda, a opozori na to, da so<br />
mladi danes bombardirani z informacijami<br />
o spolni identiteti ravno v času,<br />
ko spolno identiteto iščejo.<br />
Tudi na njihovi šoli so že imeli primere<br />
učencev, ki so se identificirali z<br />
drugim spolom. Pri tem opaža, da je to<br />
pogosto povezano s tem, da starši otroka<br />
ne sprejemajo, in z velikimi težavami<br />
v osebnem življenju.<br />
VZGOJA ZA RAZLOČEVANJE<br />
Staršem se vse pogosteje zastavlja<br />
vprašanje, kako ravnati, če je učitelj<br />
njegovega otroka transspolen. V resnici<br />
niti ni treba čakati na to, da v učilnico<br />
vstopi transspolni učitelj, saj so vaši otroci<br />
s tovrstnimi vsebinami masovno<br />
soočeni že danes na družabnih omrežjih.<br />
Kako naj se torej odzovejo starši?<br />
Ključno je privzgojiti zmožnost<br />
razločevanja med ideologijo spola in<br />
posameznikom, ki se je znašel v stiski,<br />
ker ne more sprejeti svojega telesa<br />
takšnega, kot je. Pomembno je tudi<br />
privzgojiti pozitiven odnos do telesa in<br />
minimizirati izpostavljenost ideologiji,<br />
ki bi lahko zapeljala vašega otroka.<br />
Zavedati se moramo, da transspolne<br />
osebe v šolskem prostoru vse bolj postajajo<br />
realnost, opozori Mojca Belcl Magdič,<br />
strokovnjakinja s področja teorije<br />
spolov. Ne glede na to pa morajo starši od<br />
šole zahtevati, da se tak učitelj vede profesionalno<br />
in svoje spolne tranzicije ne<br />
meša v svoje poučevanje. Če se pojavljajo<br />
vprašanja – kar je pričakovano – pa je pomembno<br />
zagotoviti, da tak učitelj takrat<br />
v razredu ni sam in da učenci dobijo na<br />
vprašanje uravnotežen pogled, lahko tudi<br />
od kakšnega zunanjega gosta, če šolsko<br />
osebje za kaj takšnega ni usposobljeno.<br />
Šola po slovenski zakonodaji ne sme zavrniti transspolnega učitelja.<br />
Fotomontaža CITRUS<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
32<br />
DRUŽBA<br />
Glede transspolnih učiteljev je<br />
psiholog dr. Andrej Perko (70, na<br />
gornji fotografiji) odločen: »Jaz otrok<br />
v takšno šolo, kjer uči transspolni<br />
učitelj, ne bi poslal. Hote ali nehote<br />
tak učitelj dela reklamo za spolno<br />
tranzicijo,« opozori in doda, da se<br />
zaveda, da tukaj trčijo skupaj pravice<br />
transspolne osebe, v tem primeru<br />
učitelja, da opravlja svoje delo, in<br />
pravice staršev, da vzgajajo svoje otroke<br />
glede na svoje vrednote.<br />
Kot dodaja, se v tem boju starši<br />
lahko le združijo, če želijo kaj doseči,<br />
sam posameznik pa lahko otroka<br />
le izpiše iz šole in ga šola doma. Za<br />
otroke, ki imajo krizo identitete oz.<br />
niso zadovoljni s svojim telesom, česar<br />
je v dobi Instagrama vse več, je<br />
lahko takšen učitelj dodatna vzpodbuda,<br />
da se loti spolne tranzicije.<br />
Tematika je namreč izjemno kompleksna,<br />
razlogi, zakaj se nekdo ne počuti<br />
dobro v svojem spolu, pa zelo različni:<br />
od spolne disforije, ki se običajno<br />
pojavi že v otroštvu in lahko govorimo<br />
o resnem kliničnem stanju, do različnih<br />
okoliščin, zaradi katerih se takšna želja<br />
pokaže v najstništvu, najpogosteje v začetku<br />
pubertete, lahko pa tudi kasneje, v<br />
dvajsetih letih življenja. V teh primerih<br />
običajno ne gre za primere spolne disforije,<br />
ampak je ta želja lahko posledica avtizma,<br />
anksioznosti, depresije, travme,<br />
spolne zlorabe ali stresa zaradi telesnih<br />
sprememb, ki jih prinaša puberteta.<br />
Znan kanadski klinični psiholog<br />
dr. Jordan Peterson (60) dodaja še, da je<br />
vzrok za željo po spremembi spola lahko<br />
tudi osamljenost, izključenost iz družbe<br />
in narobe razumljena istospolna usmerjenost.<br />
Pri večini teh primerov je tako ključna<br />
psihološka podpora, ne pa povzročanje<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023<br />
škode na telesu, kar se običajno zgodi po<br />
hormonski terapiji, zaviralcih pubertete<br />
in zagotovo po operacijski odstranitvi<br />
dojk, penisa, testisov, maternice.<br />
Prav zato ker se pogosto tudi zgoraj<br />
omenjene vzroke zdravi s spolno<br />
tranzicijo, je v zadnjem desetletju<br />
prišlo do več stokratnega porasta števila<br />
transspolnih pacientov. Mnogi pa<br />
svojo odločitev za tranzicijo, ki je nepovraten<br />
proces, kasneje obžalujejo.<br />
Tudi s tem vidikom je, tako Belcl Magdičeva,<br />
šola dolžna soočiti učence,<br />
če obravnavajo to temo, starši pa so<br />
dolžni to od nje zahtevati.<br />
POGOVOR Z OTROKI<br />
Vsi sogovorniki se strinjajo, da je ključno,<br />
da se starši o teh temah z otroki pogovarjajo.<br />
Zato ni treba čakati na to, da bo v šolo<br />
prišel transspolni učitelj, saj je že v okolju<br />
dovolj priložnosti, ki so lahko sprožilec za<br />
pogovor, denimo filmi, kjer se tovrstne<br />
vsebine pojavljajo vse pogosteje, vsebine<br />
na spletu in socialnih omrežjih, s katerimi<br />
se otroci dnevno srečujejo.<br />
Zato je ključno, da se starši pred<br />
tem o teh temah dobro poučijo in spoznajo<br />
pasti ter izzive, ki jih pogovor o tej<br />
tematiki prinaša.<br />
Pri vzgoji in pogovoru z otrokom<br />
je ključno, da privzgojimo pozitiven in<br />
spoštljiv odnos do človeka pred njim in<br />
da se tudi sami otresemo predsodkov, ki<br />
se pogosto še vedno pojavljajo. Otrok se<br />
mora naučiti ločevati med človekom in<br />
ideologijo, ki zanika, da smo si moški in<br />
ženske različni in da razlike med nami<br />
niso samo na ravni kulture. Cilj vzgoje je,<br />
da otrok loči med ideologijo, ki zanika,<br />
da sta spola dva in da je spol biološka danost,<br />
ter človekom, ki ima neko stisko –<br />
ali je to spolna disforija ali kakšne druge<br />
okoliščine, zaradi katerih ne more sprejeti<br />
svojega telesa takšnega, kot je.<br />
Vzporedno s tem je ključno, da pri<br />
otrocih privzgajamo pozitiven odnos<br />
do njihovega lastnega telesa, da sprejmejo<br />
svoj biološki spol kot danost in z<br />
njim tudi vse telesne spremembe, ki z<br />
njim pridejo v puberteti.<br />
Psiholog dr. Andrej Perko (70) staršem<br />
še svetuje, da svojim otrokom jasno<br />
predstavijo svoja stališča in vrednote,<br />
ki naj jih tudi živijo, da si otroci ob njih<br />
oblikujejo identiteto. Z otroki se pogovarjajmo,<br />
kaj je normalno in kaj ne. Zato<br />
pa je pomembno, da starši svoje stališče<br />
tudi jasno ustvarijo. V puberteti so namreč<br />
vrednote, ki jih otrok prinaša iz<br />
matične družine, na preizkušnji, zato je<br />
pomembno, da imajo otroci čim boljšo<br />
Za tiste, ki bi po branju tega članka<br />
radi spoznali še več, v branje priporočamo<br />
knjige:<br />
• Leila Miller: Čudovito ustvarjeni<br />
(Družina, 2022),<br />
• Alburquerque Frutos: Teorija<br />
spola: nameni in izzivi<br />
(Salve, 2019),<br />
• Austen Ivereigh: Kako zagovarjati<br />
vero brez povzdigovanja<br />
glasu (Družina, 2022).<br />
Za branje v angleščini, ki posebej<br />
odgovarja prav na ta vprašanja,<br />
pa priporočamo:<br />
• Abigail Shrier: Irrreversable damage<br />
(Regnery Publishing, 2020),<br />
• Jason Evert: Male, Female,<br />
Other? A catholic guide to Understanding<br />
Gender (Totus Tuus<br />
Press/Chastity Project, 2022).<br />
Za zadnjo je že v pripravi tudi<br />
prevod v slovenščino.<br />
podlago in trdne vrednote, ki bodo verjetno<br />
kdaj tudi izzvane.<br />
Pomembno se je tudi gibati v krogih<br />
ljudi, kjer ni, kot Perko pravi temu<br />
pojavu, mentalne okužbe, in se izogibati<br />
krogom, kjer se ta pojavlja.<br />
PAMETNI TELEFONI<br />
Če želimo obvarovati otroka, je ključno<br />
tudi, da ta čim manj časa preživi na<br />
družabnih omrežjih in čim manj časa<br />
uporablja pametni telefon. Najbolje je,<br />
da otroštvo preživi brez pametnega telefona,<br />
še svetuje Perko in doda, da je skrb,<br />
da bi bili otroci zaradi tega izločeni, odveč.<br />
»Prav nasprotno, poleg tega pa je to<br />
boljše tudi za njihovo duševno zdravje.«<br />
Tudi večina deklet, ki so dale skozi<br />
vsaj del spolne tranzicije in nato spoznale,<br />
da je šlo za napako, opozarjajo, da so se za<br />
spremembo spola večinoma navdušile na<br />
družabnih omrežjih. V večini primerov<br />
gre za nekoliko osamljene posameznike,<br />
neredko z motnjo avtističnega spektra, ki<br />
so iz družbe nekoliko izločeni.<br />
Na družabnih omrežjih nato najdejo<br />
posameznike, ki pravijo, da se soočajo<br />
s podobnimi težavami in da so jih<br />
rešili z novo spolno identiteto, večina<br />
pa poroča tudi o tem, da se je njihovo<br />
duševno zdravje izboljšalo z zmanjšanjem<br />
uporabe družabnih omrežij.<br />
Posebej viden porast števila posameznikov,<br />
ki se identificirajo kot transspolne<br />
osebe, je prišel z epidemijo<br />
kovida 19, ko je bilo zaradi epidemioloških<br />
omejitev manj druženja otrok v<br />
živo, ti pa so več časa preživeli na spletu<br />
in družabnih omrežjih.
Kolumna<br />
TINO<br />
MAMIĆ<br />
A<br />
Noe ni samo prvi vinogradnik,<br />
marveč tudi prvi Zemljan,<br />
ki je pregloboko pogledal<br />
v kozarec. Roko na srce, Noe<br />
ni samo prednik Armencev, ampak<br />
tudi Slovencev. Noetov tretji sin Jafet<br />
je namreč praoče Indoevropejcev, drugorojeni<br />
Ham je prednik Afričanov in<br />
Arabcev, prvorojeni Sem pa Semitov.<br />
<strong>Zakaj</strong> potomci Sema, Judje, ne marajo<br />
potomcev Hama, Arabcev, izvemo že v<br />
Svetem pismu. Noe se je napil in v šotoru<br />
nag obležal. Ham se mu je posmehoval,<br />
Sem in Jafet pa sta njegovo goloto<br />
pokrila. Ko se je Noe streznil, je zato<br />
Hama preklel in mu rekel, da bo hlapec<br />
bratoma. Armenci po svoji mitologiji<br />
izhajajo iz Hajka, Noetovega prapravnuka.<br />
Da so Armenci eden najstarejših<br />
narodov na svetu, pa seveda ne trdi<br />
samo mitologija, ampak tudi znanost.<br />
Arheološka, zgodovinska in jezikoslovna.<br />
Armenščina je star jezik, ki je precej<br />
blizu indoevropščini, iz katere so nastali<br />
evropski in azijski jeziki.<br />
PREROKBA<br />
Armenci pripovedujejo staro zgodbo,<br />
prerokbo: Ko se bo stopil večni sneg na<br />
Araratu, bodo pod njim našli Noetovo<br />
barko in takrat bo nastopil konec sveta.<br />
Morda se bo to, vsaj za del Zemljanov,<br />
tudi izpolnilo, saj globalno segrevanje<br />
grozi z dvigom morja, ki bi lahko potopilo<br />
velik del naseljenega sveta ...<br />
Eno samo šilce konjaka<br />
je torej stalo vsaj 50 evrov.<br />
NOJ, ki pije konjak<br />
PISMO IZ ARMENIJE (2)<br />
Erevan je prestolnica, v kateri ima vinska klet višji stolp od mestne hiše v njeni<br />
neposredni bližini. Imenuje se po Noetu, njegova barka je namreč pristala na gori Ararat.<br />
Ko so stoletne vode odtekle, pa je zasadil vinograd. Kam daleč stran od Ararata očak<br />
Noe v času, ko ni bilo ne vozil ne cest, seveda ni mogel. Zato lahko Armenci med vsemi<br />
narodi na Zemlji najbolj argumentirano trdijo, da je najstarejše vino armensko.<br />
Tega jim seveda vsi ne priznajo zlahka, sosednji Gruzinci, denimo, dokazujejo,<br />
da so arheologi pri njih odkrili veliko starejše vinske amfore od armenskih.<br />
VESOLJNI POTOP<br />
Arheologi, ki so prečesali Ararat, velikanske<br />
barke ali arke niso našli. Tudi z<br />
laserji in skenerji, ki so prebili sloje večnega<br />
snega na vrhu gore, ne. Bližnji<br />
vinogradi pa tudi niso ravno prepričljiv<br />
dokaz. A arheološke raziskave<br />
pred kakimi 30 leti so legendi dale<br />
zgodovinski okvir. Znanstveniki<br />
so ugotovili, da je Črno morje bilo<br />
nekoč sladkovodno jezero. Zaradi<br />
pritiska Sredozemskega morja, ki je<br />
bilo višje od Črnega, se je med njima<br />
počasi naredila razpoka in slana<br />
voda je zalila jezero in kotlino. Za<br />
mnoge prebivalce obal jezera je to<br />
bil vesoljni potop. Rešitev Noetove<br />
družine s čolnom pa se je spremenil<br />
v mit. Vse lepo in prav je tako veljalo<br />
do nekaj let nazaj. Novo odkritje<br />
na podlagi stalaktitov, kapnikov, ki<br />
rastejo v višino v neki kraški jami na<br />
severu Turčije, je postavilo hipotezo<br />
na glavo.<br />
Ugotovili so, da je bilo v resnici<br />
Črno jezero višje od Sredozemskega<br />
morja in je voda iz Črnega jezera<br />
prebila Bospor v Sredozemsko morje.<br />
Ko se je višina izenačila, pa je več<br />
kot 2.000 let trajalo, da se je izenačila<br />
tudi slanost vode. Vesoljni potop torej<br />
ni mogel nastati na podlagi tega<br />
dogodka. Zdaj pa le počakajmo, kaj<br />
bodo znanstveniki ugotovili naslednjič.<br />
Sicer pa je podobnih mitoloških in zgodovinskih<br />
poročil o katastrofalnemu potopu<br />
kakih 500, kar nakazuje, da je mogoče<br />
vesoljni potop bil »samo« ena od poplav<br />
Evfrata ali Tigrisa.<br />
Slovenca, kaj šele Primorca, seveda<br />
nadvse zanima, kakšno vino je pil<br />
Noe. Zato ni bilo težko seči v denarnico<br />
in odšteti razmeroma visok znesek za<br />
vstopnino v vinsko klet, imenovano po<br />
Noetu. V armenščini Noy. Na spletu so<br />
za 15.000 armenskih dramov, preračunano<br />
35 evrov, obljubljali degustacijo vin<br />
in znamenitega armenskega konjaka.<br />
Čeprav je imela velikanska klet mestoma<br />
izgled, kot da je plastična, kot bi bila del<br />
kake atrakcije sredi Gardalanda, pa so<br />
Stoletni armenski konjak Noy (Noe) v kleti iz leta<br />
1877. Dovoljenje, da lahko uporabljajo francoski<br />
naziv konjak imajo od 1899 naprej. Bodo pa<br />
leta 2032 morali Armenci ta izraz opustiti zaradi<br />
dogovora z EU, česar vodička ni razkrila. Čez<br />
devet let bo tako stoletni konjak postal vinjak.<br />
33<br />
podzemna nadstropja polna starih lesenih<br />
sodov prava paša za oči. Na dnu sta<br />
nas čakali mizici za poskušanje. Malo nejeverno<br />
smo pogledali, ko so nam natočili<br />
konjak iz steklenic letnika 1913 in 1924,<br />
posebej, ker naj bi ena sama steklenka<br />
v trgovini stala 2.500 evrov. Torej je šilce,<br />
ki smo ga spili, vredno vsaj 50 evrov.<br />
Dvoje šilc pa še precej več. Torej več od<br />
same vstopnine ...<br />
Prepričan sem, da so številni predsedniki,<br />
ki so obiskali klet Noy, med njimi<br />
tudi predsednik Uefe Aleksander Čeferin,<br />
na katerega spominja sodček z<br />
»njegovim« konjakom, denimo, pili tudi<br />
stoletni konjak. Tako kot sta ga bojda redno<br />
pila tudi Winston Churchill in Josif<br />
Stalin. Kakorkoli že, 110-letni konjak je<br />
bil dober in nadvse sladek. Osebno pa<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
34<br />
PISMO IZ ARMENIJE (2)<br />
Pogled iz središča Erevana, ki se je po sovjetski okupaciji 1920 urbanistično razvil v eno najlepših mest v obdobju socialistične arhitekture. Veliko parkov,<br />
široki bulvarji, fontane in, seveda, monumentalni spomeniki na najbolj vidnih točkah. Bližnji Ararat, armenska sveta gora, ki z večnim snegom daje mestu<br />
značilno podobo, je ugasli vulkan z dvema vrhovoma Sis (3925 m) in Masis (5165 m). Armenci niso tako navdušeni planinci kot Slovenci, zato je bolečina,<br />
ker je gora okupirana s strani Turčije, mogoče malce blažja. Nižji od stolpov je mestni, temnejši namreč pripada vinski kleti.<br />
Obzidani samostan Geghard<br />
s cerkvijo, vklesano v živo<br />
skalo, je še vedno priljubljena<br />
romarska točka. Nastal je že<br />
v 4. stoletju. Žal so ga v času<br />
mongolskih vpadov opustošili<br />
in je njegova današnja podoba<br />
šele iz 13. stoletja.<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
PISMO IZ ARMENIJE (2)<br />
35<br />
V prazgodovinski jami Areni v južni<br />
Armeniji so našli najstarejši čevelj<br />
in najstarejšo vinsko klet na svetu.<br />
Sistem povezanih amfor je predstavljal<br />
pravi prazgodovinski stroj za izdelavo<br />
vina. Naredili so ga pred več kot 6.000<br />
leti. Zgodovina torej pritrjuje biblijski<br />
zgodbi o Noetu kot prvem vinogradniku.<br />
Roko na srce je treba omeniti tudi<br />
to, česar vodička v jami ni povedala:<br />
Dokazi za obstoj vina iz grozdja so še<br />
za 2.000 let starejši, našli pa so jih<br />
arheologi v Armeniji in Gruziji.<br />
sta mi bila bolj všeč konjaka »mladeniča«<br />
na koncu ogleda, ki sta imela samo<br />
10 in 20 let. Nismo pa v vinski kleti poskusili<br />
vina. Vodička je namreč rekla, da<br />
ga sploh ne prodajajo več. Da pa so začeli<br />
poleg konjaka izdelovati tudi – vodko.<br />
Kar niti ni čudno, saj je velika večina turistov<br />
v državi Rusov, v Rusiji pa živi tudi<br />
največja armenska izseljenska skupnost,<br />
ki šteje več kot dva milijona ljudi, po nekaterih<br />
ocenah skorajda tri milijone. To<br />
pa je že toliko, kot je število Armencev<br />
v Armeniji. Kakšno vino je pil očak Noe<br />
tako nismo izvedeli. Posodobljeni Noy<br />
očitno pije samo še – konjak ...<br />
Prazgodovinski čevelj, star 5.500 let, v nacionalnemu<br />
zgodovinskemu muzeju v Erevanu. Nosila ga je ženska<br />
s podplatom velikosti današnje številke 37. Namesto<br />
z nogavico ga je zapolnila s slamo. Čeveljc dame<br />
iz armenske jame Areni verjetno ni pripadal Noetovi soprogi<br />
(imena zagotovo ne poznamo, po razlagi nekega<br />
judovskega učenjaka pa gre za Noetovo sestrično<br />
Naamah), ker se je potop verjetno zgodil v času poljedelske<br />
revolucije pred kakimi 10.000 leti.<br />
Replike čevlja se lahko obiskovalec dotakne.<br />
NAJVEČJI<br />
JEZUS NA SVETU<br />
Lastnik kleti s stolpom, ki je višji od<br />
mestnega, je armenski milijonar Gagik<br />
Tsarukyan (66). Ameriški veleposlanik<br />
je dejal, da je Donald Trump v primerjavi<br />
z njim asket. Lastnik cele vrste<br />
podjetij in ustanovitelj konservativne<br />
stranke je eden najvplivnejših ljudi v<br />
regiji. Lani je napovedal, da bo zgradil<br />
največji kip Jezusa na svetu, ki bo<br />
dvakrat višji od kipa v Riu de Janeiru.<br />
Načrtu so se uprli arheologi, pa tudi<br />
Armenska apostolska cerkev, ki se v<br />
primerjavi s katoličani nadvse izogiba<br />
upodabljanju Jezusove podobe, kaj šele<br />
tridimenzionalnega, 77 metrov visokega<br />
snežno belega kipa.<br />
<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
36<br />
SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />
»Naslednjič bomo kadavre<br />
pripeljali PRED PARLAMENT«<br />
JAKOB VID<br />
ZUPANČIČ<br />
FACEBOOK<br />
@ZBORNICAKGZS<br />
Tako so zagrozili kmetje, ki so v Gorjah pri Bledu protestirali zaradi pokola ovac.<br />
Volk je namreč v neposredni bližini Bleda pobil sedem ovc in jagnjet.<br />
Udeleženci protesta so državo pozvali, naj ukrepa in odredi odstrel volkov.<br />
V<br />
nadaljevanju o tem, koliko<br />
sploh je volkov v Sloveniji,<br />
koliko na Gorenjskem, kaj o<br />
odstrelu menijo nevladne organizacije<br />
ter koliko napadov volkov<br />
smo imeli v Sloveniji.<br />
OGRAJA GA NI USTAVILA<br />
Lokacija napada na Bledu ni ravno<br />
odročna. Nahaja se 450 m stran od veslaškega<br />
centra, v katerem je bila v noči<br />
napada do druge ure zjutraj glasna zabava.<br />
Pašnik se nahaja le 150 m stran<br />
od železniške postaje Bled. Ograjen je s<br />
130-centimetrsko ograjo, ki je bila pred<br />
kratkim obnovljena.<br />
V Gorjah je prišlo zaradi tega incidenta<br />
do protesta, aktivno pa se je<br />
vanj vključil tudi župan te občine Peter<br />
Torkar. Kmet, ki mu je volk poklal<br />
ovce, je njihove kadavre <strong>prinese</strong>l na<br />
121–168<br />
volkov je bilo v sezoni<br />
2020/21 v Sloveniji<br />
protest. »Naslednjič jih bomo pripeljali<br />
pred parlament,« je povedal Torkar.<br />
Po njegovih besedah so se volkovi že<br />
povsem približali naseljem, zahteva<br />
protestnikov pa je bila predvsem ta,<br />
naj država le reagira »ter začne ščititi<br />
državljane, da bodo varno prebivali v<br />
svojih domovih na podeželju«. Torkar<br />
je glede nasprotnikov odstrela dejal,<br />
da »naj pridejo komentatorji k nam,<br />
bomo skupaj poslušali tuljenje in se<br />
sprehodili po gozdu. Lahko je govoriti<br />
nekomu, ki ni prizadet.«<br />
Kot je za N1 povedala domačinka<br />
Lara Tišler, je situacija katastrofalna,<br />
ljudje si ne upajo več iz hiš, ne upajo<br />
sprehajati svojih psov ali biti zunaj z<br />
otroki. Po njenih besedah se je pred<br />
enim mesecem na njihovem dvorišču<br />
pojavil volk in tulil.<br />
Protestnike je podprl tudi predsednik<br />
Kmetijsko-gozdarske zbornice<br />
Roman Žveglič, ki je dejal, da mirna<br />
opozorila in strokovna poročila o tem,<br />
da je volkov preveč, očitno v tej državi<br />
ne zaležejo. Civilno nepokorščino bo<br />
tako treba nadaljevati, da se bo »oblastnike<br />
udarilo po prstih«.<br />
Žveglič je sicer zavrnil možnost<br />
krivolova, a se »ob dejanjih iz obupa<br />
lahko zgodi marsikaj«. Da se tovrstnim<br />
dejanjem izognemo, pa je potrebno, da<br />
država reagira in upošteva opozorila<br />
ter strokovna poročila o prenaseljenosti<br />
volkov.<br />
O odstrelu volka je bilo sicer v<br />
zadnjem času manj govora. Je pa pred<br />
kratkim prišlo do odločbe, ki je dovoljevala<br />
odstrel 230 medvedov. Dovoljenje<br />
Ministrstva za okolje je bilo deležno<br />
burnih odzivov, med drugim je celo<br />
predsednik vlade ministra Brežana<br />
pozval, naj vse letošnje odločbe o odstrelih<br />
zamrzne.<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />
37<br />
Volk je drobnico napadel v ogradi, ki je 40 m<br />
oddaljena od blejske kmetije.<br />
NARAVOVARSTVENIKI<br />
ZA OGRAJE<br />
Na koncu sicer do zamrznitve ni prišlo,<br />
je pa bil organiziran posvet o upravljanju<br />
z divjimi zvermi. Enega od sodelujočih<br />
na posvetu, društvo za dobrobit živali<br />
Anima, smo povprašali o njegovem<br />
stališču do samih odstrelov, a žal za<br />
časa pisanja članka njihovega odgovora<br />
nismo prejeli. Na posvetu pred nekaj<br />
dnevi so povedali, da ne nasprotujejo<br />
odstrelu tistih posameznih medvedov<br />
in volkov, ki napadejo človeka ali povzročijo<br />
škodo, so pa proti tako imenovanemu<br />
kvotnemu odstrelu, torej zmanjševanju<br />
populacije in odstrelu tistih<br />
zveri, ki niso nikomur storile ničesar<br />
hudega. Poudarili so tudi, da bi morali<br />
najprej udejanjiti vse ostale ukrepe, kot<br />
so zaščitne ograje, varovanje čred s pastirji<br />
in pastirskimi psi.<br />
Zavod RS za varstvo narave<br />
soglaša z odstrelom, a le<br />
medvedov, glede volkov pa<br />
»od primera do primera«.<br />
Na naša vprašanja pa so<br />
odgovorili v Zavodu republike<br />
Slovenije za varstvo<br />
narave (ZRSVN). Kot so poudarili,<br />
so strokovna, in ne<br />
politična organizacija, tako<br />
da so njihova stališča strokovna<br />
mnenja. V postopku<br />
priprave odločbe za odstrel<br />
zveri (med katere trenutno<br />
spadajo medved, volk in<br />
ris) na celotnem ozemlju<br />
Slovenije Zavod sodeluje s<br />
pisnim stališčem na strokovno<br />
mnenje, ki ga izdajo<br />
v Zavodu za gozdove Slovenije.<br />
Zavod za varstvo narave<br />
tako v svojem stališču<br />
prvenstveno zasleduje cilj<br />
ohranjanja dobrega stanja<br />
populacije in številčnosti<br />
velikih zveri na našem<br />
ozemlju, kar omogoča dolgoročno<br />
preživetje velikih<br />
zveri in sobivanja človeka<br />
z njimi.<br />
V pisnem stališču so<br />
se za leto 2023 strinjali z<br />
odstrelom 230 medvedov.<br />
Glede volkov pa se po navedbah Zavoda<br />
odstrel določa od primera do primera.<br />
Odločitev za odstrel temelji na<br />
Smernici za dokazovanje pogojev za<br />
odvzem volka iz narave z odstrelom, ki<br />
jo je leta 2020 sprejel tedanji minister<br />
za okolje in prostor. Trenutno v Zavodu<br />
odstrela risa ne podpirajo, saj je ta<br />
vrsta pri nas tako močno ogrožena, da<br />
je njeno dolgoročno preživetje vprašljivo,<br />
so še povedali.<br />
Glede števila volkov v Sloveniji, pa<br />
tudi njihovega števila na Gorenjskem,<br />
kjer se je včerajšnji napad zgodil, smo<br />
se obrnili na asistenta na oddelku<br />
za biologijo, katedri za ekologijo in<br />
varstvo okolja ljubljanske Biotehniške<br />
fakultete, Huberta Potočnika.<br />
Zadnji podatki o velikosti populacije<br />
volkov so iz sezone 2020/21, ko je<br />
bil izveden monitoring. Tudi v letošnji<br />
sezoni (2022/23) se izvaja monitoring,<br />
a se rezultati še zbirajo, končne ocene<br />
pa bodo znane do jeseni. Za sezono<br />
2020/21 je jasno, da je bilo v Sloveniji<br />
takrat nekje med 121 in 168 volkov,<br />
vključujoč tudi volkove, katerih teritorij<br />
sega na Hrvaško.<br />
Od leta 2018 dalje so se tropi pojavili<br />
tudi na Gorenjskem, trenutno<br />
so tam trije. V posamezni družini se<br />
pojavlja od 4 do 7 odraslih volkov in<br />
mladiči. Na območju Bleda, Bohinja,<br />
Pokljuke in Jelovice sta trenutno prisotna<br />
2 tropa.<br />
Žal težko ocenimo, koliko je napadov<br />
volkov, a za leto 2022 lahko<br />
rečemo, da je teh dogodkov nekaj 10,<br />
po Potočnikovih besedah okrog 40.<br />
S strani države je bila do sedaj sicer<br />
izdana odločba za odstrel volkov križancev<br />
na meji z Italijo, na območju<br />
Trbiž/Rateče. Odstrel je bil predviden<br />
za vseh 9 volkov, vključno z eno volkuljo,<br />
ki je marca letos nato bila ubita.<br />
Ta trop križancev oziroma njegov ostanek<br />
bo najverjetneje razpadel ali pa<br />
se bo razpršil in naselil na radiju 100<br />
do 200 kilometrov.<br />
VOLKOVI NA BLEDU<br />
Na blejskem območju sta po Potočnikovih<br />
besedah oba tropa prisotna šele<br />
5 let. Za njiju še ni bilo dovoljenja za<br />
odvzem oziroma odstrel. Težko bi rekli,<br />
zakaj do odločbe še ni prišlo, je dejal<br />
sogovornik. V zadnjih 10 letih je stanje<br />
volkov (predvsem, kar se tiče števila)<br />
ugodno. Zakonodaja določa pogoje, pod<br />
katerimi do odstrela lahko pride, po<br />
navadi sta to varstvo pri tveganjih za<br />
ljudi in zmanjševanje večje gospodarske<br />
škode, pravi Potočnik. Zaenkrat še<br />
ni bilo primera na gorenjskem območju,<br />
kjer bi se kazala resnejša nevarnost za<br />
ljudi. Treba je oceniti, kako preprečiti<br />
gospodarsko škodo, poleg ostalih ukrepov<br />
pa je treba kot možnost vzeti tudi<br />
odstrel, je še dejal.<br />
Pogovarjali smo se tudi z Matevžem<br />
Pretnerjem, predstavnikom<br />
Zveze slovenske podeželske mladine<br />
(ZSPM). Po njegovih besedah je volk<br />
na Gorenjskem prisoten zaradi njegove<br />
narave, mora se namreč premikati,<br />
saj sledi hrani. Glede upravljanja z<br />
volkom pa še vedno čakajo na strategijo<br />
s strani ministrstva.<br />
Odstrel volkov se lahko izdaja<br />
samo v primeru napadov, in sicer z odločbo,<br />
a sam postopek po Pretnerjevih<br />
besedah traja predolgo. V ZSPM si prizadevajo,<br />
da bi te postopke skrajšali na<br />
24 ur po napadu volka, saj kasneje že<br />
obstaja nevarnost, da nam volka ne bo<br />
uspelo identificirati ali pa bomo po pomoti<br />
ustrelili napačnega.<br />
O problematiki sobivanja ljudi na podeželju<br />
z divjimi zvermi smo med drugim<br />
pisali v Temi tedna v Domovini 96. <br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
38 AKTUALNO<br />
Društvo očetov je IZGUBILO STATUS<br />
DELOVANJA v javnem interesu<br />
Po razvezi 90 % skrbništev dobijo matere, ki otrokom tudi velikokrat omejujejo stike z očetom.<br />
Evropsko sodišče je pritrdilo skupinski tožbi očetov. Vladna koalicija skuša zdaj društvu<br />
razvezanih očetov odvzeti status nevladne organizacije v javnem interesu.<br />
V<br />
Portorožu je potekala Šola<br />
družinskega prava in konferenca<br />
sodnikov Evropskega<br />
sodišča za človekove pravice<br />
(ESČP). Udeležence sta nagovorili tudi<br />
ministrica za pravosodje Dominika<br />
Švarc Pipan (44) in predsednica Državnega<br />
zbora Urška Klakočar Zupančič<br />
(45). Do izjav na konferenci je bilo<br />
kritično Društvo za otroke, očetovstvo<br />
in resnico (Door), ki se bori za vpeljavo<br />
zakonodaje o sostarševstvu in odpravo<br />
dolgih ločitvenih postopkov. S tem<br />
naj bi omogočili enakopravnost pri<br />
pridobitvi skrbništva pri razvezanih<br />
starših, tako da bi bilo skrbništvo po<br />
razvezi avtomatično skupno.<br />
Door je konec aprila od ministrstva<br />
za delo prejel odločbo o odvzemu statusa<br />
nevladne organizacije (NVO) v javnem<br />
interesu, saj naj ne bi izpolnjeval<br />
pogojev, kot so kontinuirano izvajanje<br />
pomoči otrokom in staršem, partnerstvo<br />
v mednarodnih projektih ali periodično<br />
izdajanje strokovnih vsebin.<br />
PIA KOS<br />
Po podatkih iz leta 2018 naj bi bilo<br />
v primeru razvez 90 % skrbništev dodeljenih<br />
materam, te pa naj bi pogosto<br />
tudi omejevale očetove stike z otroki,<br />
denimo, z izmišljenimi trditvami o nasilju.<br />
Aprila 2019 je ESČP v skupinski<br />
tožbi slovenskega očeta z društvom<br />
Door razsodilo, da je šlo za pomanjkljivo<br />
delo Centra za socialno delo (CSD)<br />
in slovenskega sodišča, ki pritožniku<br />
nista omogočila stikov z njegovimi<br />
otroki. Sodba je tako pokazala na nepravilnosti<br />
delovanja CSD na račun očetov,<br />
ki se znajdejo v bojih za skrbništvo<br />
in dolgotrajnih ločitvenih postopkih,<br />
na katere opozarja Door.<br />
ODLOČEVALCI NE SODELUJEJO<br />
Društvo Door je na dan portoroške<br />
konference na ministrico Švarc Pipan<br />
in direktorico Centra za izobraževanje<br />
v pravosodju Blanko Javorc Završek naslovilo<br />
dopis, v katerem so izpostavili,<br />
da je izobraževanje med slovenskimi<br />
poklicnimi udeleženci pomanjkljivo.<br />
Potrebovali bi tudi priznane mednarodne<br />
strokovnjake, kajti »brez dotoka<br />
sveže studenčnice stoječa voda postane<br />
nepitna«. Društvo je letos soorganiziralo<br />
drugo konferenco o uravnoteženem<br />
starševstvu v Novem sadu, ki se je je<br />
udeležila vrsta mednarodno priznanih<br />
strokovnjakov različnih narodnosti.<br />
Hkrati opozarjajo, da ustrezne rešitve<br />
ni mogoče pripraviti brez udeležbe<br />
staršev, vlado pa vabijo k sodelovanju:<br />
»Starši, zbrani v Door, nismo ne prestopniki<br />
ne zločinci. Smo zgolj starši, ki<br />
se zavedamo pomembnosti sodnih odločitev<br />
za zdrav razvoj naših otrok.«<br />
K sodelovanju z društvom naj bi konec<br />
januarja pozvala tudi predsednica<br />
republike Nataša Pirc Musar (55), a<br />
odziva zaenkrat še ni bilo. V društvu<br />
menijo, da se zaradi takšnega pristopa<br />
stanje v družinskih postopkih v Sloveniji<br />
ni izboljšalo vsaj od leta 2008, ko<br />
naj bi razvezni postopki trajali tudi<br />
šest let in več. Opozarjajo tudi na pogost<br />
pojav odtujitvenega sindroma<br />
FACEBOOK UKZ<br />
Klakočar Zupančičeva (45) je na Konferenci<br />
sodnikov ESČP o družinskem pravu v<br />
Portorožu spregovorila o dolžnosti spoštljive<br />
komunikacije kot mehanizmu za preprečevanje<br />
nasilja.<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
DRUŽBA<br />
39<br />
Facebook @iztok.ivancic<br />
V Door pravijo, da je navedba o<br />
dvakratni obsodbi predsednika<br />
društva neresnična in neokusna ob<br />
dejstvu, da v Door ne poznajo niti<br />
enega primera, v katerem bi katerokoli<br />
slovensko sodišče v ločitvenih<br />
postopkih obsodilo katero od mater<br />
zaradi krive ovadbe.<br />
Predsednik društva DOOR Iztok Ivančič<br />
(desno) na sestanku z državnim sekretarjem<br />
na Ministrstvu za pravosodje, dr. Sebastjanom<br />
Zbičajnikom, septembra lani.<br />
(ang. PAS oz. Parental alienation syndrome)<br />
kot oblike psihičnega nasilja<br />
nad otrokom, ki naj bi ponavadi izviral<br />
pri staršu skrbniku.<br />
RTV IN MESEC<br />
V enem od aprilskih Dnevnikov so poročali,<br />
da društvu grozi izguba statusa<br />
nevladne organizacije v javnem interesu.<br />
Na Ministrstvu za delo, družino,<br />
socialne zadeve in enake možnosti so<br />
takrat preučevali poziv, naj se društvu<br />
omenjeni status odvzame, nekaj dni<br />
potem pa so v Door prejeli odločbo o<br />
odvzemu. RTV navaja, da je Door za<br />
status zaprosil leta 2020, a jih je tedanje<br />
Ministrstvo za delo zavrnilo zaradi neizpolnjevanja<br />
pogojev, leto in pol potem<br />
pa jim je status podelilo. Minister za<br />
delo Luka Mesec (35) je za RTV Slovenija<br />
ocenil, da je pri tem šlo za »eklatantno<br />
politično odločitev«.<br />
»Predsednik ni član nobene politične<br />
stranke. V Door tudi ne preverjamo<br />
politične pripadnosti staršev, članov<br />
društva. Podporo za svoje vsebine iščemo<br />
pri vseh parlamentarnih strankah<br />
in tudi poslancih v Evropskem parlamentu,«<br />
odgovarjajo v Door. Društvo<br />
vztraja, da izpolnjuje vse pogoje in da<br />
načina, obsega in vsebine dela niso<br />
spreminjali od pridobitve statusa. Dodajajo,<br />
da je prav poteza trenutnega ministrstva<br />
eklatantno politična. Na odločbo<br />
o odvzemu statusa so se pritožili,<br />
a od ministrstva niso prejeli odgovora.<br />
V Dnevniku so poročali tudi, da je<br />
Door leta 2021 sodeloval v programu<br />
izobraževanja za socialne delavce pri<br />
Socialni zbornici Slovenije. Ob tem so<br />
televizijci izpostavili, da »v oči bode<br />
podatek, da je bil predsednik društva v<br />
preteklosti dvakrat pravnomočno pogojno<br />
obsojen zaradi družinskega nasilja,<br />
čeprav v društvu pravijo, da so v<br />
prvi vrsti tistih, ki obsojajo družinsko<br />
<strong>nasilje</strong>«. V Door odgovarjajo, da je navedba<br />
o dvakratni obsodbi predsednika<br />
društva »neresnična in neokusna<br />
ob dejstvu, da v Door ne poznajo niti<br />
enega primera, v katerem bi katerokoli<br />
slovensko sodišče v ločitvenih postopkih<br />
obsodilo kakšno mater zaradi krive<br />
ovadbe«. Predsednik Doora Iztok Ivančič<br />
je bil po navedbah društva za RTV<br />
res dvakrat obsojen, a je bila sodba iz<br />
leta 2008 izbrisana iz kazenske evidence,<br />
aktualna iz leta 2020 pa se nanaša<br />
na kaznivo dejanje zalezovanja. Ivančič<br />
zatrjuje, da je bil obsojen na podlagi<br />
lažne obtožbe bivše soproge.<br />
Mesec je za RTV komentiral, da<br />
»je to nesprejemljivo in da ljudje, ki so<br />
obsojeni zaradi družinskega nasilja,<br />
ne morejo poučevati drugih, kako naj<br />
se družinsko <strong>nasilje</strong> rešuje. Naj vsak<br />
najprej počisti pred svojim pragom.«<br />
Door pa odgovarja: »Če se ministru<br />
Mescu zdi sporno, da društvo staršev,<br />
ki opozarja na sistemski problem ločitvenih<br />
postopkov, vodi nekdo, ki je padel<br />
v kolesje tega sistema, je toliko bolj<br />
sporno, tudi nekredibilno, da ministrstvo<br />
za družino vodi človek, ki ni starš.«<br />
UPANJE UMIRA<br />
Pred nekaj leti se je odločanje o tej problematiki<br />
s CSD-jev večinoma preneslo<br />
na sodišča. Ministrica Švarc Pipan je na<br />
portoroški konferenci dejala, da je težava<br />
v izvajanju obstoječe zakonodaje, ki<br />
je sicer ustrezna. Kot razlog je navedla<br />
tudi kronično pomanjkanje sodnih izvedencev,<br />
v Door pa ocenjujejo, da je to<br />
v naslednjih petih letih nerešljiv problem<br />
in da se ministrica tega zaveda.<br />
Predstavnik vrhovnega sodišča Matej<br />
Čujovič je izjavil, da dolgotrajnih<br />
postopkov ne povzroča delo sodišč,<br />
temveč želje strank, kar je po mnenju<br />
društva napačno.<br />
Klakočar Zupančičeva je na konferenci<br />
spregovorila o dolžnosti spoštljive<br />
komunikacije kot mehanizmu za<br />
preprečevanje nasilja in o tem, da<br />
bi morali biti sodniki in sodnice pogumni<br />
ter v prid otrokove dobrobiti<br />
skrajšati dolgotrajen postopek, ko je<br />
to potrebno. V Door so pristavili, da je<br />
iluzorno pričakovati, da bodo sodnice<br />
kar naenkrat postale pogumne. Izjave<br />
na portoroški konferenci v Dnevnikovem<br />
prispevku po mnenju Door nakazujejo,<br />
da izboljšave sistema v naslednjih<br />
5–10 letih niso na vidiku, tudi<br />
če sedanje stanje »otroke staršev v<br />
ločitvenih postopkih dobesedno meče<br />
v prepad odraščanja brez prisotnosti<br />
enega od staršev. Kasneje jih pogosto<br />
najdemo v statistiki mladostne delinkvence,<br />
kriminalitete in iskalcev psihiatrične<br />
pomoči.«<br />
<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
40<br />
SVET<br />
ROBOTSKI PSI v policiji in v vojski<br />
Avstralska vojska je nedavno v svojo ekipo sprejela novega člana: robotskega psa, ki ga lahko vojaki<br />
nadzorujejo z mislimi. To sicer ni prvi robotski pes, ki ga uporabljajo državni organi po svetu.<br />
Pred kratkim se je v newyorško policijo (NYPD) vrnil štirinožec, ki ga je ustvarilo podjetje Boston Dynamics,<br />
ki je znano po svojih spretnih štirinožnih in dvonožnih robotih.<br />
PIA KOS<br />
Robotske pse v policijskih enotah<br />
poznajo tudi drugod v<br />
ZDA, v Singapurju in v Južni<br />
Koreji. Podjetje Ghost Robotics,<br />
ki je zaslužno za robotskega psa<br />
avstralskih obrambnih sil, je pomagača<br />
opremilo s tehnologijo za branje<br />
uma. Gre za biosenzorično naglavno<br />
opremo, prek katere robot analizira<br />
možganske valove vojakov, nato pa<br />
informacije iz vidne skorje prenese na<br />
robotskega psa. Treniranje vojakov, da<br />
se naučijo nadzora robota, naj ne bi<br />
bilo dolgotrajno; proces naj bi bil lahek<br />
in intuitiven. Ne gre za telepatijo, temveč<br />
za usmerjanje vidne pozornosti,<br />
ki jo lahko prek možganske aktivnosti<br />
zazna naglavna tehnologija. Tehnologija<br />
lahko dekodira vojakove signale v<br />
preproste ukaze, ki jih lahko razume<br />
robotski pes. Naglavna oprema s prevajanjem<br />
možganskih signalov tako<br />
nadomešča tradicionalni daljinec, ki<br />
bi upravljal stroj.<br />
POMISLEKI O MEHANIZACIJI<br />
Policijske enote v ZDA, Singapuru in<br />
Južni Koreji uporabljajo robotske pse<br />
predvsem v človeku nevarnih situacijah,<br />
kot so deaktivacija bomb, nadzor<br />
množic ter iskalne in reševalne operacije.<br />
Južnokorejska policija je pričela<br />
uporabljati mehanske pse, opremljene<br />
s kamerami in senzorji za zaznavo<br />
sumljivega vedenja, že leta 2018. V<br />
Singapuru so takšne robote uporabljali<br />
za pomoč policiji pri patruljiranju.<br />
K newyorški policiji se je po nekaj<br />
letih vrnil štirinožec podjetja Boston<br />
Dynamics. Tamkajšnjim enotam naj<br />
bi pomagal pri preiskovanju sumljivih<br />
paketov ali pri operacijah v nevarnih<br />
okoljih, ne bo pa, kot pravijo, zamenjal<br />
policistov.<br />
NYPD je zaradi vpeljave mehanskega<br />
psa požel precej kritike in javnega<br />
neodobravanja, predvsem zato, ker je<br />
bila newyorška policija že večkrat obtožena<br />
brutalnosti in pretirane uporabe<br />
sile. Nekateri kritiki menijo, da<br />
bi lahko tovrstno nečloveško orodje<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Podjetje Boston Dynamics od junija 2020<br />
prodaja svojega robota Pikija (ang. Spot),<br />
ki je namenjen predvsem zbiranju podatkov,<br />
lahko pa tudi prenaša do 14 kg tovora.<br />
Interakcijo z okolico mu omogoča dodatna<br />
robotska roka.<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
SVET<br />
41<br />
Robotski varnostniki švicarskega<br />
podjetja Ascento so poskusno pol leta<br />
služili v podjetju Securitas AG. En robotski<br />
bi lahko nadomestil več človeških<br />
varnostnikov.<br />
Posnetek zaslona<br />
Pikijev dvonožni prijatelj Atlas je še<br />
v fazi razvoja.<br />
Instagram @bostondynamicsofficial<br />
uporabljali za ustrahovanje, drugi pa<br />
opozarjajo na tveganja, ki jih takšen<br />
robot predstavlja v primeru napake in<br />
neučinkovitega nadzora. Izpostavljajo<br />
predvsem etične pomisleke glede uporabe<br />
robotov v policiji, saj menijo, da<br />
bi utegnila povzročiti izgubo človeške<br />
odgovornosti. Župan Eric Adams (62)<br />
je na tiskovni konferenci naslovil tudi<br />
skrbi meščanov: »Tehnologija je tukaj<br />
in ne smemo se je bati.« »Le nekaj glasnih<br />
ljudi ji je nasprotovalo, zato smo<br />
stopili korak nazaj, a to ni način, na<br />
katerega delujemo. Sam delujem tako,<br />
da gledam na to, kaj je najboljše za<br />
mesto,« je komentiral umik in ponovno<br />
vpeljavo robota.<br />
ŠVICARSKI VARNOSTNIKI<br />
V Švici je varovalno podjetje Securitas<br />
AG nedavno vpeljalo robotske varnostnike<br />
in jih pol leta tudi testiralo na<br />
različnih lokacijah po državi. Za strojne<br />
varnostnike, ki sicer niso »psi«, je<br />
zaslužno zagonsko podjetje Ascento.<br />
Ascentovi mehanski varnostniki so<br />
avtonomni dvonožci s kolesi in glavo,<br />
ki združujejo računalnik, baterijo, senzorje<br />
in umetno inteligenco. Robot se<br />
NYPD je zaradi vpeljave<br />
mehanskega psa požel<br />
precej kritike in javnega<br />
neodobravanja, predvsem<br />
zato, ker je bila newyorška<br />
policija že večkrat obtožena<br />
brutalnosti in pretirane<br />
uporabe sile.<br />
orientira po okolici in je pri tem precej<br />
uspešen: sposoben se je premikati po<br />
različnih terenih, celo po stopnicah in<br />
snegu. Njegove kamere zaznavajo osebe<br />
in vozila ter ustvarjajo 360-stopinjske<br />
slike okolice, informacije pa v realnem<br />
času prenaša do nadzornega centra.<br />
Proizvaja tudi dnevna varnostna poročila.<br />
Novi varnostniki naj bi omogočili<br />
pokrivanje znatno večjih območij, ki<br />
bi sicer zahtevala več varnostnikov, z<br />
enim samim. Podjetje trenutno razpravlja<br />
o večjem in robustnejšem pomagaču.<br />
Čeprav naj bi bili stroški visoki, v<br />
Ascentu ocenjujejo, da so nižji od stroškov<br />
človeškega varnostnika. <br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
42<br />
AKTUALNO<br />
Fotomontaža CITRUS<br />
ROK ČAKŠ<br />
POSNETEK<br />
ZASLONA<br />
Toliko prestrašenih ljudi,<br />
kot jih pri iskanju strokovnih<br />
izjav srečujem pod Svobodo,<br />
jih nisem še nikoli.<br />
STRAH v Svobodi<br />
Konec aprila sva ob obletnici volitev z Antišo Korljanom v Odmevih modrovala o tem,<br />
kaj je leto dni po zamenjavi oblasti v Sloveniji drugače. Novinarski kolega, ki je korektno<br />
ocenil, da se marsikateri vzorci vladanja, ki jih je prejšnja opozicija pri Janezu Janši (64)<br />
tako kritizirala, niso spremenili, je v naslednji sapi izrekel nekaj, kar me je zmotilo takrat<br />
in mi ne da miru še danes.<br />
Svoje razmišljanje je namreč<br />
zaokrožil z ugotovitvijo, da pa<br />
vendarle sva zdaj s kolegom na<br />
nacionalni televiziji kritična<br />
do oblasti, pa nimava strahu, da bi se<br />
lahko jutri nama ali najinim bližnjim<br />
to maščevalo.<br />
Takrat se v oddaji z njim nisem<br />
spustil v polemiko. Najbolj zato, ker se<br />
v skopo odmerjenem času osredotočam<br />
predvsem na komentiranje izbrane tematike,<br />
in ne na soočanje s stališči drugega<br />
gosta. Pa vendar z nekaj distance<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023<br />
menim, da bi se, poznavajoč realno<br />
situacijo, ob njegovo mimobežno pripombo<br />
takrat vendarle moral obregniti.<br />
Morda njega in mene ni strah, ker imava<br />
kot novinarja z nekaj kilometrine že<br />
razmeroma debelo kožo in najbrž oba<br />
karierno in eksistencialno nisva odvisna<br />
od dobre volje politikov. Ampak<br />
toliko prestrašenih ljudi, kot jih pri svojem<br />
delu, ko gre za javno izražanje sicer<br />
kredibilnih, tehtnih in strokovno podkovanih<br />
stališč, srečujem pod Svobodo,<br />
jih nisem še nikoli.<br />
Naj ponazorim. Ko novinarji iščemo<br />
vire z insajderskimi, poznavalskimi<br />
uvidi v obravnavane tematike,<br />
vzpostavljamo stike s številnimi strokovnjaki<br />
tako znotraj (para)državnih<br />
sistemov kot v zasebnem sektorju. In ti<br />
imajo marsikdaj povedati kaj objektivno<br />
pomembnega za javni interes. A kadar<br />
gre to navzkriž s početjem vladajoče<br />
politike ali bi se njihovi argumenti<br />
lahko razumeli kot kritika Golobovih,<br />
se s svojim mnenjem nikakor nočejo<br />
javno izpostaviti. Odzivajo se prestrašeno<br />
in so svoje uvide pripravljeni<br />
deliti le ob trdnem zagotovilu anonimnosti.<br />
Jasno, anonimni viri so prav<br />
tako del novinarstva kot tisti, ki so<br />
pripravljeni pred javnost stopiti z imenom<br />
in priimkom. Pa vendarle je slednjih<br />
po mojih izkušnjah pod Golobom<br />
občutno manj, kot jih je bilo pod Janšo,<br />
Šarcem in Cerarjem. Toliko strahu, kot<br />
ga je čutiti pod Svobodo, še ni bilo.<br />
TEPENI<br />
Ob razmišljanju, od kod ta refleks strahu<br />
pred vlado, ki vendarle sebe razglaša<br />
kot široko tolerantno, strpno in sprejemajočo,<br />
torej v vsem drugačno, kot naj<br />
bi po njihovem bila predhodna, Janševa,<br />
mi pred oči stopajo ravno podobe iz<br />
časa »diktature«, kakor levi politiki in<br />
mediji pri nas označujejo obdobja med
AKTUALNO<br />
43<br />
dvema levima vladama. Denimo podoba<br />
spoštovanega zdravnika dr. Milana<br />
Kreka, ki je med najhujšo zdravstveno<br />
krizo stoletja prevzel tisti trenutek<br />
verjetno najmanj privlačno funkcijo v<br />
državi – direktorja okorelega in na izzive<br />
epidemije nepripravljenega Nacionalnega<br />
inštituta za javno zdravje.<br />
Koliko bolj oportuno bi bilo tiste težke<br />
čase prevedriti v mišji luknji in iz nje<br />
brez bremena odgovornosti vsem soliti<br />
pamet, kako zdravstveno upravljati z<br />
epidemijo. Takšnih »pametnjakovičev«<br />
takrat ni manjkajo in danes, v »miru«,<br />
so za svojo kritizersko držo praviloma<br />
nagrajeni, Milan Krek (66) pa je bil nečastno<br />
razrešen svojih dolžnosti. Brez<br />
zahvale, kaj šele opravičila za napade in<br />
ekscese, ki jih je moral prenašati tako s<br />
strani opozicijskih politikov kot nekaterih<br />
medijev ter navadnih primitivcev<br />
tipa Zlatko Čordić (40). Ljudi s Krekovo<br />
izkušnjo, z etiketo »kužnih«, ker so »kolaborirali«<br />
z desnosredinsko vlado, je še<br />
veliko. Po spominu navajam še primer<br />
spoštovanega športnega psihologa dr.<br />
Mateja Tušaka, ki ga je takrat nastop na<br />
vladni novinarski konferenci stal medijske<br />
diskreditacije zaradi nekega posla<br />
v času epidemije, kakršnih je bilo na<br />
stotine. Poanta vseh teh javnih napadov<br />
je bila enaka: Če sodeluješ z Janšo, boš<br />
trpel posledice. In namenjena odvračanju,<br />
da še komu kdaj kasneje ne bi padlo<br />
na pamet pečati se s »tadesnimi«. Nenazadnje<br />
je bilo ravno tovrstni preventivi<br />
namenjeno slovito zbiranje seznamov<br />
zaposlenih v javnem sektorju iz obdobja,<br />
ko je bila na oblasti »napačna« stran.<br />
REFERENCA PLJUVANJA<br />
Sadove tako zasajenega zastraševanja<br />
žanjemo danes, ko ljudje svojih tehtnih<br />
in izdelanih stališč iz strahu pred<br />
posledicami ne izražajo, temveč tiščijo<br />
glavo v pesek in se brigajo le za svojo<br />
stvar ali posel. Dopuščam možnost, da<br />
se je podobno marsikdo počutil tudi<br />
pod Janševo vlado, kdo tudi utrpel<br />
kakšno »sankcijo«, ki je presegla zgolj<br />
zmerljivke s Twitterja. A kot vemo,<br />
kakemu Jaši Jenullu (40) ali Klakočar<br />
Zupančičevi (45), ki bi ju kdo navedel<br />
kot primer »kaznovanih«, danes ni hudega.<br />
Nasprotno, na zmerjanju Janše<br />
Soočenje komentatorjev Roka Čakša (<strong>Domovina</strong>,<br />
zgoraj) in Antiše Korljana (Primorske<br />
novice) na TV Slovenija je vodila Tanja Starič.<br />
z diktatorjem je nekdaj nepomembna<br />
sodnica zastavila politično kariero,<br />
kakršno bi sicer lahko le sanjala.<br />
Lahko govorijo o strahu pred maščevanjem,<br />
a praksa kaže, da je pljuvanje<br />
po Janši v tej državi kvečjemu referenca<br />
za nadstandardno politično ali<br />
drugo kariero v času levih na oblasti,<br />
ki nam, ne pozabimo, vladajo večino<br />
časa. Poznavajoč vse to je jasno, zakaj<br />
so ljudje zdaj, ko je Svoboda, raje tiho<br />
in se brigajo zase, in zakaj so toliko bolj<br />
glasni, ko nam vlada »diktatura SDS-<br />
-a«. Vsa čast izjemam, pogumnežem,<br />
ki jih, ko imajo kaj tehtnega povedati,<br />
v javnem prostoru srečamo ne glede<br />
na to, kdo vodi državo. To so resnični<br />
junaki naroda, mnenjski voditelji, ki<br />
voz slovenstva vlečejo v prihodnost.<br />
Številne med njimi gostimo v naših<br />
člankih in oddajah na Domovini, kot<br />
sta Vroča tema in Odmev tedna. Na<br />
tisoče ogledov tovrstnih oddaj priča<br />
o hrepenenju po zmagi poguma nad<br />
strahom, tudi v Svobodi. Ter lakoti po<br />
odkriti in jasni javni besedi. <br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
44<br />
DRUŽBA<br />
MILAN GREGORIČ<br />
TINO MAMIĆ<br />
Veliko Cerje<br />
KOT POMNIK MIRU<br />
Komentar<br />
Borut Korun je javno izjavil, da je bil pred leti na Velikem Cerju postavljen veličasten<br />
bel stolp, viden na vse strani, za katerega je tudi sam prispeval kar nekaj denarja,<br />
ki bi se moral imenovati Pomnik braniteljem slovenske zemlje, a se namesto tega imenuje<br />
Pomnik miru, o tigrovcih in njihovemu boju pa da je videti bore malo. Po njegovem<br />
so tigrovci s to krajo in s preimenovanjem kar nenadoma postali nekakšni borci za mir.<br />
Pobudo za postavitev pomnika<br />
tigrovcem na Velikem Cerju<br />
je dal v okviru društva TIGR<br />
Primorske Evstahij Pregelj,<br />
gradbeni tehnik, ki je sicer bil avtor in<br />
soavtor tudi drugih spominskih obeležij<br />
tigrovcem in drugim primorskim<br />
domoljubom (Nanos, Mala gora nad<br />
Ribnico, čedermaci idr.), ki jih je društvo<br />
začelo postavljati in na katere so<br />
komunisti »pozabili«. Upravni odbor<br />
društva je sprejel pobudo in hkrati<br />
sklep, da naj se pripravi program za<br />
postavitev dostojnega spomenika –<br />
muzeja TIGR-u in drugim primorskim<br />
domoljubom, z nazivom »Spomenik<br />
braniteljem zahodne meje«. Naloga je<br />
bila zaupana Preglju, ki jo je, kot sledi,<br />
tudi uspešno izpeljal in je tako ne samo<br />
pobudnik spomenika, ampak tudi njegov<br />
duhovni oče.<br />
OD SABOTINA DO TRSTELJA<br />
Najprej si je ogledal različne možne<br />
lokacije spomenika (Sabotin, Škabrijel,<br />
Trstelj idr.) in presodil, da je<br />
najprimernejša lokacija Veliko Cerje,<br />
to je 324 m visok vrh, ki se dviguje<br />
nad Lokvico na goriškem Krasu. Načrt<br />
projekta je nastal v sporazumu s primorskim<br />
arhitektom dr. Darkom Likarjem<br />
preko internega natečaja med<br />
primorskimi študenti na arhitekturi v<br />
Ljubljani, in sicer v obliki obrambnega<br />
stolpa, z uradnim nazivom »Arhitekturni<br />
projekt za osrednji spomenik<br />
upora Slovencev in spomenik domoljubni<br />
organizaciji TIGR«. Po projektu<br />
naj bi bilo »prvo nadstropje posvečeno<br />
1. svetovni vojni. Drugo se izpolni z eksponati<br />
odporništva – upora primorskih<br />
Slovencev in organizacije TIGR<br />
ter drugih ta čas delujočih organizacij.<br />
Tretje zajema eksponate iz druge<br />
svetovne vojne s poudarki na NOB in<br />
delovanje prekomorskih brigad. Četrto<br />
pa nastajanje nove države Slovenije<br />
in domovinsko vojno.« Upravni odbor<br />
društva je sprejel tako predlagano zasnovo<br />
spomenika kot tudi njegov naziv<br />
in lokacijo. Izdelava glavnega projekta<br />
pa je bila s soglasjem odgovornega projektanta<br />
dr. Darka Likarja zaupana arhitektu<br />
Mladenu Baši, načrt gradbene<br />
konstrukcije pa je izdelal inženir Stanislav<br />
Torkar. Ker leži Veliko Cerje na<br />
ozemlju občine Miren – Kostanjevica,<br />
je investitorstvo prevzela občina pod<br />
vodstvom župana Zlatka Marušiča, ki<br />
ima po Pregljevem mnenju velike zasluge<br />
pri pridobivanju zemljišča, potrebnih<br />
dovoljenj za objekt, pa tudi za<br />
samo graditev spomenika. Gradnja se<br />
je zaradi ekonomske krize in pomanjkanja<br />
finančnih sredstev zavlekla v<br />
dobro desetletje, kljub velikanskim<br />
naporom, ki so jih vanjo vlagali menjujoči<br />
se predsedniki društva, najprej<br />
Karlo Kocjančič, za njim Franjo Batagelj,<br />
Svito Vižintin, Marjan Bevk in tajnik<br />
društva Lucijan Pelicon.<br />
ZAPLETI IN SPORI<br />
Društvo je načrt in program spomenika<br />
predstavilo tudi veteranskim organi-<br />
Spomenik braniteljem slovenske zemlje na Velikem Cerju na zahodnem Krasu, nad Mirenskim Gradom.<br />
92 <strong>98</strong> 6. 18. 4. 5. 2023
DRUŽBA<br />
45<br />
Italijansko vojaško pokopališče Redipulja, napačno prevajano tudi Sredipolja, kjer leži 100.000 mrtvih iz prve svetovne vojne.<br />
Na slovesno odprtje kostnice, usmerjene proti Sloveniji, je leta 1938 prišel diktator Benito Mussolini.<br />
zacijam v Ljubljani, ki so ga sprejele in<br />
potrdile predlog društva, da naj bi bilo<br />
Veliko Cerje spomenik vsedržavnega<br />
pomena. So pa pri tem iz različnih,<br />
predvsem levičarskih krogov prihajale<br />
pripombe, da naj ne bi bilo videti, da gre<br />
za kako »razkazovanje militarističnih<br />
mišic«, pa da bo naziv »Spomenik braniteljem<br />
zahodne meje« kazal s prstom<br />
in prizadel naše zahodne sosede, ki naj<br />
bi se že pritoževali, »da bo z njim legla<br />
senca nad Gorico«. A ni pri tem nikogar<br />
motilo, da pa so naši zahodni sosedje<br />
kot agresorji postavili na slovenski<br />
zemlji svojim padlim tri ogromne kostnice<br />
(Redipulja Redipuglia, Oslavje,<br />
Kobarid). Zato je bil potem na veliko<br />
razočaranje predstavnikov društva naziv<br />
spremenjen v »Spomenik braniteljem<br />
slovenske zemlje«.<br />
Naslednji zaplet je povzročil Goriški<br />
muzej, ki je bil po dogovoru zadolžen<br />
za postavitev muzejskih eksponatov, a<br />
je brez posveta s sodelujočimi predložil<br />
novo zasnovo muzeja, ki je z drugačnimi<br />
Človek se ne more znebiti<br />
občutka, da je po smrti<br />
vodilnih članov društva novo<br />
vodstvo društva klecnilo in si<br />
z nazivom spomenika ne upa<br />
povedati našim sosedom,<br />
da smo se branili pred njimi.<br />
Pa tudi pred JLA.<br />
vsebinami po etažah radikalno posegla v<br />
že sprejeti koncept. S tem je sprožil oster<br />
odpor predstavnikov društva in koordinacije<br />
veteranskih organizacij, ki so mu<br />
zagrozili, da bodo v primeru odklonitve<br />
sodelovanja s strani Goriškega muzeja<br />
poverili nalogo postavitve muzejskih<br />
eksponatov Vojaškemu muzeju slovenske<br />
vojske v Ljubljani, kar bi bilo za Goriški<br />
muzej boleč poraz. In ne nazadnje<br />
se zadnje čase v tisku in na spletu (gl.<br />
mirenkras.si, Pomnik miru, 25. 4. 2023)<br />
pojavlja za Veliko Cerje nov naziv in sicer<br />
»Pomnik miru«, za katerega nimam<br />
vpogleda kdo, kje in kdaj ga je sprejel ali<br />
vsilil. Morda je to povezano s tragično<br />
usodo, ki jo je pred desetletjem doživelo<br />
društvo TIGR Primorske zaradi skoraj<br />
hkratne smrti njegovih ustanovnih oz.<br />
vodilnih članov (Karla Kocjančiča, Nadje<br />
Maganja, Cirila Pelicona, Franja Batagelja<br />
in Marjana Bevka). Pod njihovim<br />
vodstvom je namreč društvo ohranjalo<br />
pluralnost in kopalo tudi po nasilju in<br />
zločinih, ki jih je revolucionarno <strong>nasilje</strong><br />
zagrešilo nad primorskimi domoljubi,<br />
kar je bilo mnogim trn v peti.<br />
BORČEVSKA ORGANIZACIJA<br />
Vendar se je po njihovi smrti polastila<br />
društva leva struja in naredila iz njega<br />
bled privesek borčevske organizacije,<br />
kar je verjetno vplivalo tudi na omenjeno<br />
dogajanje okrog imena spomenika.<br />
Ob navedenem razpletu pa se je društvo<br />
tudi razbilo. Pomladna stran je iz njega<br />
izstopila in Vili Kovačič je na Krasu ustanovil<br />
vzporedno tigrovsko društvo<br />
Slovenski TIGR – 13. maj, ki je ostalo<br />
zvesto izvornemu programu, ki so ga<br />
društvu postavili in dosledno uresničevali<br />
njegovi tragično preminuli vodilni<br />
člani. Po podatkih predstavnikov<br />
občine Miren – Kostanjevica spomenik<br />
zaenkrat uporabljajo za različne občasne<br />
razstave, a etaže še niso muzejsko<br />
stalno opremljene, z izjemo prve, ki je<br />
kot predvideno že stalno opremljena<br />
z eksponati iz prve svetovne vojne. Za<br />
upati je, da bo tudi muzejsko opremljanje<br />
ostalih etaž ostalo zvesto izvornemu<br />
programu. Nov naziv spomenika<br />
(»Pomnik miru«) se sicer lepo sliši, a je<br />
povsem skregan ne samo z dogovorjenim<br />
uradnim nazivom (»Spomenik braniteljem<br />
slovenske zemlje«), ampak tudi<br />
s sprejeto zasnovo spomenika.<br />
Zato se strinjam s Korunom, da<br />
gre, prvič za krajo imena in drugič<br />
za potvarjanje vsebinskega sporočila<br />
spomenika. Kajti žrtve, ki jim je spomenik<br />
namenjen, so bili borci za obrambo<br />
slovenske zemlje in obstoj slovenstva,<br />
ne pa za mir. Prvo nadstropje<br />
je namreč posvečeno padlim slovenskim<br />
vojakom, ki so se na Soški fronti<br />
borili za slovensko zemljo. Drugo nadstropje<br />
je posvečeno boju Primorcev<br />
za obstoj slovenstva pod fašizmom.<br />
Tretje bi naj gostilo eksponate iz časa<br />
partizanskega osvobodilnega boja.<br />
Četrto pa je rezervirano za borce proti<br />
poskusu okupacije novoustanovljene<br />
slovenske države s strani JLA. Človek<br />
se ne more znebiti občutka, da je po<br />
smrti vodilnih članov društva novo<br />
vodstvo društva klecnilo in si z nazivom<br />
spomenika ne upa povedati našim<br />
sosedom, da smo se branili pred njimi.<br />
Pa tudi pred JLA.<br />
<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
46<br />
PISMO IZ EGIPTA<br />
ANDRAŽ ŠEST<br />
Kairske tržnice<br />
Stari Kairo je kot labirint. Prepleten iz tržnic in trgov, kjer si lahko kupiš vse,<br />
od gasilnega aparata in pralnega stroja do turističnega spominka.<br />
Kolumna<br />
Večina turistov ne zaide dlje<br />
od osrednje turistične tržnice,<br />
ki je del trga Khan El Khalili.<br />
Na njem doživijo tipične<br />
napade prodajalcev, lastnikov kavarn<br />
in čistilcev čevljev. Vsi nudijo najcenejše<br />
izdelke za najvišjo ceno. Ne glede<br />
na naše prepričanje o sposobnostih<br />
barantanja bo cena presegla tisto, ki<br />
jo plačaš v mojem okolišu. Ob obisku<br />
Khan El Khalilija si namesto turističnega<br />
nakupa raje oglejmo veliko lepo<br />
obnovljenih stavb starega Kaira, od<br />
mošej do lepo obnovljenih rezidenc,<br />
kot sta Bayt Al-Suhaymi ali muzej<br />
Gayer-Anderson.<br />
PRISTNI KAIRO<br />
Kdor bi rad spoznal, kaj je resnično labirint<br />
kairskih ulic in trgov, prestopi<br />
mejno turistično ulico Al Moez El din<br />
Allah Al Fatmi s prodajalnami izdelkov<br />
iz zlata in srebra. Potopimo se lahko v<br />
nepregleden labirint prodajaln, ki se<br />
razprostirajo na približno treh kvadratnih<br />
kilometrih. Mnogo turistov na to<br />
ulico ne stopi, toda strah je odveč. Ena<br />
izmed poti vodi v predel s tekstilnimi<br />
izdelki: sprva z majicami in kavbojkami,<br />
nato pa tudi oblekami znanih blagovnih<br />
znamk, ponarejenih seveda ter<br />
domačih proizvajalcev. Obhod nehote<br />
popelje v predel s prodajalnami oblek<br />
za dojenčke ali posteljnih garnitur. Ob<br />
iskanju določenega izdelka ni potrebno<br />
delati dolgih obhodov, ker so prodajalne,<br />
ki so specializirane za določene<br />
izdelke, strnjene v sklopu nekaj ulic. V<br />
njih lahko resnično barantate.<br />
Pot nato vodi v predel s tiskarnami,<br />
v katerem tiskajo vizitke za poroke,<br />
rojstva ali rojstne dneve, kjer se da<br />
kupiti vse, kar potrebujete za slavje, od<br />
dekoracij do svetlečega riža. Dobrega<br />
kupca to ne bo ustavilo, vsaka dobra<br />
poroka ali rojstni dan potrebuje dobro<br />
»feršterkarijo«. Blizu predela z oblačili,<br />
na cesti Al Azhar, prodajajo ojačevalce,<br />
mešalne mize, reflektorje in disko<br />
krogle. Gostje na svatbi bodo vsekakor<br />
lačni, zato se jim lahko ponudi jedi iz<br />
vozičkov in posod, ki jih kujejo okrog<br />
ulice Amir al Gyosh al Goani. Tam talijo<br />
železo in v uličnih delavnicah kujejo<br />
Ulični prodajalci na tržnici Tawfikiya v Kairu prodajajo vse – od delov za motorje do napihljivih blazin.<br />
pripomočke in opremo, ki služi za prodajo<br />
izjemnih egipčanskih falaflov in<br />
čorb. Omeniti moram, da je egipčanski<br />
falafel najboljši, falafel falaflov, mehak<br />
in hrustljav obenem, torej kralj falaflov.<br />
OPREMLJANJE STANOVANJA<br />
Oprema za stanovanje je nujna za vsak<br />
mladi par. Ob prečkanju ulice je območje,<br />
ki očara s prodajalnami z neštetimi<br />
vrstami blaga. Bale brokata, tvida, žameta,<br />
svile in satena kar vabijo k božanju in<br />
uživanju v rdeči, modri, zeleni, rumeni,<br />
sivi, črni barvi. Čipka, šifon in georgette<br />
kar same prepričujejo k takojšnjemu<br />
nakupu, ki bo pomagal k izdelavi nove<br />
obleke ali zavese. Nekaj korakov naprej<br />
so ulice s keramiko in kuhinjsko posodo<br />
različnih proizvajalcev in stilov. Toda<br />
obhod se ne bo končal na tem mestu,<br />
kajti čaka še predel s pripomočki za čiščenje<br />
in dodatki za dom. Ob nakupu se<br />
lahko najame dostavljalce z mini kombiji,<br />
ki bodo kupljene izdelke dostavili na<br />
dom, toda če ne boste dovolj hitri, vas<br />
bo dostava prehitela, tako kot je mene ob<br />
nakupu pralnega stroja. Če želijo, so Kairčani<br />
izjemno hitri in učinkoviti.<br />
Kaj pa pohištvo? Nakupovalna pot<br />
vodi naprej, mimo Muzeja islamske<br />
umetnosti, kjer predlagam ogled, saj<br />
je eden od najboljših kairskih muzejev.<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
PISMO IZ EGIPTA 47<br />
V ulici Sami Al Barodi je naprodaj pohištvo,<br />
ki ga v isti ulici tudi izdelujejo.<br />
Na koncu iste ulice je predel s prodajalnami<br />
z instrumenti, zato kitara ali boben<br />
za otroka ne bo odveč. Toda to še<br />
ni vse, malo naprej so prodajalne z žigi<br />
in vizitkami, kjer uredijo in natisnejo<br />
vse za vaše podjetje. Ne pozabimo, da<br />
stanovanje ne more biti brez luči. Eden<br />
izmed najbolj čarobnih delov mesta,<br />
predvsem če ga obiščete ponoči, so<br />
prodajalne luči, kjer vas stotine različnih<br />
svetil popeljejo v svet podoben<br />
galaksijam. V tem predelu se nakupuje<br />
bela tehnika in domače naprave, kot so<br />
pralni ter pomivalni stroji. Naj omenim,<br />
da se v uličnih prodajalnah dobi<br />
garancijo na kupljene izdelke.<br />
KOMERCIALNO SREDIŠČE<br />
Sredi kairskega predela Downtown<br />
kraljuje trg Ataba, eno izmed glavnih<br />
komercialnih središč v Kairu, nekoč<br />
Peta avenija Kaira, danes le še kaotična<br />
podoba nekdanjega blišča. Pot popelje<br />
ob krojačnicah do ulice Abd El Khalek<br />
Sarwat z draguljarnami in srebrarji. Na<br />
ulici stoji ena od najbolj znanih prodajaln,<br />
več kot sto let stara prodajalna<br />
srebra Atef Wassef Silver. V njej se boste<br />
resnično izgubili med tisoči kosi novih<br />
srebrnih izdelkov in starin. Le kdo<br />
si ne želi s potovanja prinesti tonskega<br />
vodnjaka, in to iz trgovine, ki jo obiskujejo<br />
papeži in predsedniki?<br />
Ataba je lahko zanimivost ali šok.<br />
Na tržnico se lahko stopi naravnost s<br />
podzemne železnice, kjer se sprva težko<br />
dojame kaos med prodajalci, ki prodajajo<br />
vse od knjig do rabljenih čevljev.<br />
Iz zvočnikov donijo ponudbe, prodajalci<br />
stojijo na podijih in privabljajo kupce,<br />
ki se v neskončnih masah zgrinjajo<br />
med policami in stojnicami. Tu je krog<br />
sklenjen, saj je blizu predel Bab el Sharia,<br />
v katerem so dolge vrste prodajaln<br />
in izdelovalnic čistil ter prehranskih<br />
dodatkov. Dolge vrste vodijo do nekaj<br />
Prodajalci trobelj, lepilnih trakov, žarometov in nalepk za avtomobile v ulici Mamar Green.<br />
Prodajalna tekstila s tehtnico iz petdesetih let, kjer se lahko za par funtov stehtate.<br />
izjemnih stoletnih slaščičarn. Pohod<br />
proti glavni železniški postaji na ulici<br />
Ramses vodi mimo predela s hrano, ki<br />
ponuja vse od čokolad do prehranskih<br />
dodatkov, od zelenjave do oreščkov, od<br />
barvitih začimb do cigaretnih škatel<br />
zloženih v piramide. To je predel, v katerem<br />
se nakupuje na veliko.<br />
Še malo in bomo pri meni doma<br />
na kavi. Pot bo vztrajno vodila mimo<br />
koptske katedrale, v bližini katere se<br />
prodaja oprema za gašenje, rezervne<br />
dele, elektroniko in čipe, čistilne stroje<br />
ter uniforme. Si želite biti gasilec? Brez<br />
težav si lahko omislite vso gasilsko<br />
opremo. Kmalu se bo pot zaključila ob<br />
mojem domu ob tržnici El Tawfikiya,<br />
na ulici Mamar Green, poimenovani<br />
po Judu, ki je zgradil večino okoliških<br />
stavb. Tržnica, ki so jo nekoč v glavnem<br />
zasedali prodajalci sadja in zelenjave,<br />
je danes glavni predel za nakup<br />
avtomobilske opreme in rezervnih delov.<br />
Egipčani si avtomobile radi okrasijo<br />
kot božično drevo, lahko si nabavijo<br />
še policijsko sireno in trobljo z zvoki<br />
krave ali robotske punčke iz »The Squid<br />
Game«. Na koncu se lahko dobimo<br />
še na kavi v eni od najstarejših kavarn<br />
v Kairu, El Šamsu, ali na pivu v katerem<br />
izmed lokalnih baladijev.<br />
To je Kairo, izkušnja in lep spomin,<br />
ki bo ostal.<br />
<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
48<br />
GLASBA<br />
Ocena<br />
Facebook: @PAZ.Vinko.Vodopivec<br />
Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec so leta 1953<br />
ustanovili primorski študenti v Ljubljani, ki jih je družila želja<br />
po petju in zabavi. Zboru so nadeli ime po enem največjih<br />
slovenskih cerkvenih in posvetnih skladateljev, Vinku Vodopivcu.<br />
Fotografija iz leta 1972, ko je zbor praznoval 20 let.<br />
FRANC KRIŽNAR<br />
Vizitka VODOPIVCEV<br />
Primorski akademski pevski zbor Vinko Vodopivec je tesno povezan z imenom duhovnika,<br />
skladatelja in zborovodje Vinka Vodopivca (1878–1952), enega največjih slovenskih<br />
cerkvenih in posvetnih glasbenih (po)ustvarjalcev. Njegova neuradna himna so<br />
postale prav Vodopivčeve Žabe. Z nekaj kratkimi prekinitvami zbor deluje že 70 let.<br />
Ta moški pevski zbor najbolj zaznamujejo<br />
Vodopivčeva dela,<br />
kot so Žabe oz. Žabja svatba,<br />
Žebljarska idr. Ustanovljen je<br />
bil novembra 1953 v nekdanji ljubljanski<br />
gostilni Činkole (Poljanska cesta<br />
17), od katere je danes ostal le še bar.<br />
Stala je v neposredni bližini Doma Ivana<br />
Cankarja (DIC), v katerem so bivali<br />
tudi študentje glasbe. Med njimi je bil<br />
Anton Nanut, ki je prvi prevzel vodenje<br />
zbora. Ustanovni peterici se je na prvi<br />
vaji v DIC-u priključilo še nekaj pevcev.<br />
V tednu dni je na novoustanovljeni Pevski<br />
zbor primorskih študentov štel že<br />
28 pevcev. Člani so bili in so še povečini<br />
primorski študentje v Ljubljani. Pred 70<br />
leti je bila to prva generacija osvobojene<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023<br />
Primorske. Od začetka do dandanes gre<br />
za zasedbo, ki poje »a cappella«, brez<br />
instrumentalne spremljave.<br />
VODENJE ZBORA<br />
Prvi nastop zbora je bil 24. aprila 1954 v<br />
rojstnem kraju Antona Nanuta, v Kanalu<br />
ob Soči. Način izbire kraja za nastop<br />
se je kdaj še ponovila, npr. ob 65-letnici<br />
zbora, ko so nastopili v rodni vasi<br />
takratnega dirigenta in umetniškega<br />
vodje Iztoka Kocena (37) (2014–2019), v<br />
Dolenji vasi pri Senožečah.<br />
Po letu dni (1954) in po smrti Vinka<br />
Vodopivca, so se preimenovali v PAZ<br />
Vinka Vodopivca. Sledili so vzponi<br />
in padci, do danes pa so se vodopivci<br />
razvili v enega od najkakovostnejših<br />
slovenskih moških pevskih zborov.<br />
Gre za neke vrste vokalni fenomen na<br />
Primorskem, h kateremu so pripomogli<br />
(večinoma profesionalni) zborovodje<br />
in dirigenti.<br />
Dirigentov se je v 70 letih nabralo za<br />
še en zbor: od prvega in ustanovnega<br />
Antona Nanuta preko Marka Muniha,<br />
Jožeta Hanca, Braneta Demšarja, Cirila<br />
Krpača, Marijana Gabrijelčiča, Mirka<br />
Slosarja, Nikolaja Žličarja, Antona<br />
Cimpermana, Tomaža Sveteta, Marka<br />
Mihevca, Boruta Smrekarja, Andraža<br />
Hauptmana, Andreja Missona (62), Katje<br />
Kovač, Gregorja Klančiča (52), Primoža<br />
Malavašiča in Iztoka Kocena do<br />
današnjega Jakoba Barbe (2019–).
GLASBA<br />
49<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
Vodopivci, ki se pripravljajo na koncert v Vipavi, so lani nastopili na proslavi <strong>Domovina</strong> praznuje.<br />
Zapeli so na odru, po proslavi pa so med ljudmi ob kozarcu zapeli tudi Bazovico.<br />
POPULARNOST IN USPEHI<br />
Njihovi nastopi so se s Primorske in<br />
Ljubljane razširili po vsej domovini.<br />
Ljudje so jih sprejeli za svoje. Poseben<br />
čar pa še vedno ostajajo njihovi nastopi<br />
na Primorskem. Vse več so začeli nastopati<br />
tudi drugod po Sloveniji, po nekdanji<br />
Jugoslaviji in v tujini. Bili so na festivalih,<br />
tekmovanjih, snemanjih in ob<br />
drugih priložnostih širili pesem in svojo<br />
himno, Vodopivčeve Žabe. Vodopivci<br />
so postajali ne le množičen, temveč<br />
tudi kakovosten in ekscelenten zbor,<br />
nekakšen državni reprezentant. Leta<br />
1958 so tedanjo Jugoslavijo zastopali na<br />
študentskem festivalu v grškem Solunu<br />
in isto leto osvojili tudi prvo mesto na<br />
slovitem mednarodnem tekmovanju<br />
zborov v italijanskem Arezzu. Odtlej se<br />
njihovi uspehi vse do danes kar vrstijo.<br />
Med drugimi so prejeli tudi zlato<br />
plaketo mesta Maribor na državnem<br />
zborovskem tekmovanju Naša pesem<br />
ter tretje mesto na prvem evropskem<br />
tekmovanju za moške zbore v nizozemskem<br />
Apeldoornu.<br />
S pregovorno naravnim pevskim<br />
talentom Primorcev in vsemi uspehi<br />
so si postavili visoko letvico ne le raznolikega,<br />
ampak tudi kakovostnega<br />
prepevanja.<br />
Obenem so tako kot študentski<br />
zbor podvrženi tudi nenehnemu menjavanju<br />
zasedbe. V njihovih vrstah<br />
so se izmenjale stotine pevcev. Poleg<br />
številnih diplom, nagrad, priznanj in<br />
drugih odličij so vodopivci v 70-letnem<br />
delovanju prepeli na stotine koncertov<br />
in posnetkov ter izdali zavidanja<br />
vredno bero elektronskih nosilcev,<br />
trajnih dokazov kakovostne zborovske<br />
umetnosti. Plošče in cedejke ter zborniki<br />
z orisi njihovega delovanja so pogosti<br />
vsaj ob okroglih obletnicah.<br />
Kot glasbeni kritik sem jih slišal<br />
večkrat, vedno v njihovi pregovorno<br />
kvalitetni pevski tehniki in najrazličnejših<br />
interpretacijah. Največ interpretacij<br />
sem slišal prav z njihovih zadnjih<br />
in najodmevnejših cedejk: Naše<br />
pesmi in Pesmi združujejo. Povsod in<br />
vsakič so nastopili tudi z Vodopivčevo<br />
Žabjo svatbo. Po 70 letih je mogoče<br />
različne interpretacije primerjati.<br />
Ugotovim lahko, da so vse zanimive,<br />
drugačne (le za nianso) in da predvsem<br />
bistveno ne odstopajo od Vodopivčeve<br />
glasbe in besedila Josipa Stritarja.<br />
SLOVENSKI FENOMEN<br />
Letos zbor praznuje že 70. Obletnico<br />
delovanja. Ob tej priložnosti mu iskreno<br />
čestitam. Gre za neke vrste fenomen<br />
slovenskega zborovskega petja, sploh<br />
moškega. Redka moška vokalna zaseda<br />
ima ne le na Primorskem, temveč tudi<br />
širom države in v evropskem prostoru<br />
zaradi nenehno dvigajoče se kakovosti<br />
povsem svoje mesto in vlogo.<br />
Ob 70-letnici delovanja vodopivci 3. junija<br />
ob 20.00 v Lanthierijevemu dvorcu v Vipavi<br />
pripravljajo koncert. Sledilo bo druženje<br />
ob kozarcu vina. Vstop je prost, organizatorji<br />
pa se priporočajo za prostovoljne<br />
prispevke. V zameno podarjajo jubilejni<br />
kozarec. Posnetek koncerta bo tudi na<br />
Televiziji Slovenija.<br />
<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
50<br />
PRIPOROČILA<br />
Beremo, gledamo, poslušamo ...<br />
DAMIAN AHLIN<br />
ALOJZIJ GERŽINIČ,<br />
OD SAVE DO SREBRNE REKE<br />
V pomladnem času, ob rahlem sončnem objemu in<br />
prijaznem vonju cvetja si človek večkrat zaželi takega<br />
branja, ki ga popelje po poteh tistih, ki so v svojem<br />
življenju delali v prid drugim. Predlagam avtobiografsko<br />
knjigo pokojnega prof. Alojzija Geržiniča, ki<br />
je pod naslovom Od Save do Srebrne reke izšla leta<br />
2015 pri založbi Mladika v Trstu. Prof. Alojzij Geržinič<br />
je bil pomemben pri kulturnem delovanju slovenske<br />
politične diaspore, še prej pa tudi v domovini<br />
in predvsem na Primorskem. Gre za prvo knjigo v<br />
zbirki Zapisi iz zdomstva. Knjiga vsebuje tri glavna<br />
obdobja: življenje v domovini pred in med vojno, delovanje<br />
na Primorskem in v Trstu, življenje in delo v<br />
Argentini. Z lahkoto bomo sledili besedam, ki nam<br />
opisujejo življenjsko pot zglednega Slovenca.<br />
Mladika, 2015, 422 str., 23 €.<br />
Mladinska knjiga, 2022, 321 str., 32,99 €.<br />
SAŠA PAVČEK,<br />
ŽIVI OGENJ GLEDALIŠČA<br />
Saša Pavček je dramska in filmska igralka, pesnica,<br />
esejistka, dramatičarka, do nedavnega tudi profesorica<br />
na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo<br />
v Ljubljani. Odigrala je čez 200 gledaliških in filmskih<br />
vlog. Za svoje delo je prejela številna priznanja<br />
in nagrade. Leta 2005 je objavila svoj knjižni prvenec<br />
dram in esejev Na odru zvečer. Knjiga ni avtobiografski<br />
roman, ampak poizkus prikaza ali prerez štiridesetletnega<br />
slovenskega ustvarjanja na področju gledališča.<br />
V prvih poglavjih se avtorica dotakne svojih<br />
stisk v dobi odraščanja in nerazumevanja okolice do<br />
posebnih lastnosti in potreb otroka z disleksijo.<br />
V času epidemije je avtorica našla čas in zbrala voljo<br />
za pisanje mozaika razmišljujočih, napetih in humornih<br />
zgodb o prvem stiku z gledališčem. Spominom<br />
je dodala še eseje o umetniški besedi, dramatiki,<br />
poeziji, komediji, tragediji in petnajst portretov gledališčnikov,<br />
ki jih je srečevala na odru in v zakulisju.<br />
Živi ogenj gledališča je dober pregled slovenskega<br />
prispevka h gledališki umetnosti in hvalnica energiji,<br />
ki se pretaka med igralci in občinstvom. Duhovna<br />
moč umetnosti nas povezuje v skupnost in pomaga<br />
pri razmisleku o nas samih in svetu.<br />
Knjiga ni namenjena samo ljubiteljem gledališke in<br />
filmske umetnosti, ampak širšemu krogu, da bi spoznali<br />
bogastvo našega, slovenskega duha ustvarjanja<br />
in poustvarjanja.<br />
<br />
MILAN HRASTAR<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
ANDRAŽ<br />
ARKO<br />
DUHOVNOST<br />
Kako je JEZUS<br />
lahko Emanuel<br />
Starodavna Izaijeva prerokba o spočetju in rojstvu Emanuela nam je dobro znana.<br />
Pa se ta prerokba nanaša na Jezusa? Kako se, če ni napovedano, da se bo rodil Jezus,<br />
ampak Emanuel? Ob praznovanju 800-letnice postavitve prvih jaslic v Grecciu prav<br />
gotovo ne moremo mimo starozaveznega citata iz Knjige preroka Izaija, ki ga je Matej<br />
uporabil na koncu prvega poglavja svojega evangelija: »Glej, devica bo spočela<br />
in rodila sina in imenovali ga bodo Emanuel, kar v prevodu pomeni Bog z nami« (Mt 1,23).<br />
51<br />
Evangelist ni vstavil citata v besedilo<br />
po tem, ko je Jožef izpolnil<br />
angelov ukaz in je Marija<br />
rodila obljubljenega sina, ampak<br />
ga je v samo pripoved vrinil, ker<br />
je verjetno želel epizodo zaključiti s<br />
poudarkom, da je Jožef izvršil angelovo<br />
naročilo: »In imenoval ga je Jezus.«<br />
Če bi bil Izaijev citat na koncu tega dela<br />
pripovedi, bi bil izpostavljen napačen<br />
poudarek, namreč, da je otroku ime<br />
Emanuel, in ne Jezus.<br />
MLADENKA ALI DEVICA<br />
Že od 2. stoletja se odvijajo (včasih precej<br />
burne) razprave glede Izaijevega citata.<br />
Problem je, da v hebrejskem besedilu<br />
Stare zaveze piše: »Glej, mladenka<br />
bo spočela …«, medtem ko se grški prevod<br />
Stare zaveze (Septuaginta) glasi:<br />
»Glej, devica bo spočela …« Slednjega<br />
je citiral tudi Matej. Te razprave deloma<br />
odražajo različno razumevanje<br />
narave prerokbe. Pred pojavom sodobne<br />
svetopisemske kritične metode so<br />
verni judje in kristjani splošno sprejeli,<br />
da so izraelski preroki neposredno<br />
napovedovali oddaljeno prihodnost.<br />
Zlasti kristjani so menili, da so preroki<br />
predvideli Jezusovo življenje.<br />
Znamenje, ki ga ponuja<br />
prerok, je skorajšnje<br />
rojstvo otroka, verjetno iz<br />
Davidovega rodu, vendar<br />
spočetega po naravni poti.<br />
Po njem se bo izvršila Božja<br />
skrb za izvoljeno ljudstvo.<br />
Najboljši primer za to je odlomek<br />
Iz 7,14, v katerem lahko ob branju besede<br />
devica razumemo, da je prerok<br />
700 let prej napovedal, da bo Marija<br />
deviško spočela Jezusa. Vendar pa je<br />
to pojmovanje prerokbe kot napovedi<br />
oddaljene prihodnosti danes odpadlo<br />
iz večine resnih znanstvenih<br />
raziskav in splošno priznano je, da<br />
je novozavezna izpolnitev prerokbe<br />
vključevala marsikaj, česar starozavezni<br />
pisci sploh niso predvideli, saj<br />
so se ukvarjali predvsem z Božjim pozivom,<br />
ki so ga naslovili na svoj čas.<br />
Če so govorili o prihodnosti, so na<br />
splošno govorili o tem, kaj se bo zgodilo,<br />
če bo ljudje Božji poziv sprejeli<br />
ali zavrnili. Zato sodobni biblicisti<br />
razlagajo, da se Izaijeva prerokba ne<br />
nanaša na deviško spočetje v daljni<br />
prihodnosti. Znamenje, ki ga ponuja<br />
prerok, je skorajšnje rojstvo otroka,<br />
verjetno iz Davidovega rodu, vendar<br />
spočetega po naravni poti. Po njem<br />
se bo izvršila Božja skrb za izvoljeno<br />
ljudstvo. Otrok bi pomagal ohraniti<br />
Davidovo hišo in to bi pomenilo, da<br />
je še vedno Bog z nami. Matej je z<br />
uporabo Izaijevega citata podčrtal<br />
že obstoječe krščansko prepričanje<br />
o deviškem spočetju Jezusa in tako<br />
izpostavil, da gre pri tem za ustvarjalno<br />
delovanje Svetega Duha in ne<br />
za spolno dejanje moškega. To pomeni,<br />
da je Jezus tako Davidov kot Božji sin.<br />
Michelangelo: Prerok Izaija.<br />
Strop Sikstinske kapele v Vatikanu.<br />
EMANUEL<br />
Ker ime Emanuel med kristjani iz poganstva<br />
ni bilo splošno znano, je moral<br />
Matej razložiti njegov pomen. Evangelista<br />
ne zanima Emanuel kot dejansko<br />
ime za otroka, saj ga v nadaljevanju ne<br />
ponovi več. Vsekakor pa ga zanima pomen<br />
tega imena, saj z njim naredi dovršen<br />
literarni, predvsem pa teološki poudarek.<br />
Na začetku evangelija pove, da je<br />
Jezus Emanuel – Bog z nami. Evangelij<br />
pa zaključi z Jezusovim izrekom: »Jaz<br />
sem z vami vse dni do konca sveta.« <br />
800 let jaslic<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
52 DRUŽINA V CERKVI<br />
EVA MARKOVIČ<br />
TOMO STRLE/CITRUS<br />
Koliko bi morali biti stari<br />
najstniki, ko gredo k BIRMI<br />
Ob medijski odmevnosti novice, da v murskosoboški škofiji ukinjajo botre,<br />
je veliko manj razburjenja povzročila druga novost, in sicer prestavitev birme<br />
s konca osnovne šole na peti razred.<br />
Komentar<br />
Čustvena navezanost na botre<br />
je očitno precej občutljivejša<br />
tema kot starost, pri kateri so<br />
otroci pripravljeni na prejem<br />
zakramenta. Marsikdo si je na tihem<br />
celo oddahnil, češ, super, nekaj let verouka<br />
manj. Pa vendar gre za vprašanje,<br />
ki nikakor ni nepomembno.<br />
BIRMA PRI 10 LETIH<br />
Odločitev murskosoboške škofije za<br />
birmanje mlajših otrok odpira vprašanje<br />
glede pristopanja k samemu zakramentu.<br />
Vsi vemo, da trenutno stanje, v<br />
katerem birma za 90 % mladih predstavlja<br />
odhod iz Cerkve, ne deluje. S tem<br />
nimamo težav samo v Sloveniji, ampak<br />
v celotnem zahodnem svetu. Da se peščica<br />
mladih čez leta vrne v naročje<br />
Cerkve, ne moremo imeti za izgovor. Vsi<br />
vemo, da so potrebne spremembe, manj<br />
pa smo prepričani glede tega, kakšne<br />
naj bi bile.<br />
V tej luči je poteza murskosoboške<br />
škofije, ki je začela uvajati novosti,<br />
pohvalna. Ob samem premiku birme<br />
na peti razred se sicer pojavlja pomislek,<br />
ali ne gre za spremembo po liniji<br />
najmanjšega odpora. Petošolci, tik<br />
pred puberteto, so pač lažje vodljivi in<br />
manj naporni od devetošolcev. Verouk<br />
v zadnji triadi marsikje spominja<br />
na skupinsko čakanje (tako katehetov<br />
kot najstnikov), da bo že enkrat konec.<br />
Skrajšanje počasnega odmiranja se v<br />
tem kontekstu sliši smiselno, čeprav<br />
je vprašanje, ali bo prineslo sadove, ki<br />
si jih želimo – bolj zavzeto vključenost<br />
mladih v Cerkvi.<br />
Vendar je pri takšnih spremembah<br />
namesto kritiziranja bolj smiselno počakati<br />
na rezultate. V petih ali desetih<br />
letih bo jasno, ali je murskosoboška<br />
odločitev ustrezna in kakšne sadove<br />
prinaša. Če jih bo, krasno! Lahko jih<br />
bomo posnemali. Če ne, bomo pač vedeli,<br />
kaj ne deluje. Iz napak se učimo.<br />
Najslabše je, če iz strahu pred neznanim<br />
ne naredimo ničesar. Ob tem lahko<br />
omenimo, da v pravoslavni cerkvi<br />
Stara šala pripoveduje, kako so imeli duhovnik, pastor in rabin vsak na svojem podstrešju težave z<br />
netopirji. Pastor in rabin sta poskušala vse mogoče, vendar jih nikakor nista mogla pregnati. Duhovnik pa<br />
se jih je znebil v enem samem dnevu. Ko sta ga pastor in rabin prosila, naj jima zaupa svoj recept, jima je<br />
rekel: »Samo birmal sem jih, pa jih nisem nikoli več videl.«<br />
birmajo že majhne otroke, podobno<br />
kot naše (odrasle) katehumene, ki zakrament<br />
birme prejmejo hkrati s krstom<br />
in obhajilom.<br />
BIRMA V SREDNJI ŠOLI<br />
Po drugi strani je mogoče slišati vse<br />
več pozivov, da bi birmo premaknili na<br />
kasnejše obdobje, torej na sredino srednje<br />
šole. Glede na to, da gre pri zakramentu<br />
birme za zavestno odločitev, da<br />
želimo vero živeti kot odrasli kristjani,<br />
takšna pobuda izgleda smiselno. V vsaki<br />
župniji imamo zagrete (sicer običajno<br />
maloštevilne) mlade, ki sodelujejo pri<br />
mladinskem verouku, skavtih, pevskem<br />
zboru, kot animatorji ... Verjetno<br />
bi bilo bolj logično, da bi zakrament<br />
birme prejeli oni, kot da ga podeljujemo<br />
celotni generaciji veroučencev, med<br />
katerimi jih večina ne do birme ne do<br />
Cerkve nima nikakršnega odnosa.<br />
Število birmancev bi ob takšni<br />
spremembi gotovo drastično upadlo,<br />
vendar se moramo vprašati, ali je naš<br />
cilj količina ali kaj drugega. Večina<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
DRUŽINA V CERKVI<br />
53<br />
Svetovno znani duhovnik Mallon predlaga, da gredo mladi k birmi ne glede na starost: ko so pripravljeni.<br />
odpadlih birmancev, ki z Bogom in<br />
Cerkvijo ni uspela stkati osebnega odnosa,<br />
se v Cerkev vrne samo še za kakšen<br />
žegen, cerkveno poroko in morda<br />
za krst svojih otrok. Ali pa še to ne, glede<br />
na sodobne trende. Morda je čas, da<br />
povezanost birme z osebno zrelostjo in<br />
resnično odločitvijo za Boga začnemo<br />
uresničevati tudi v praksi.<br />
PRIPRAVLJEN NAJSTNIK<br />
Morda najzanimivejši primer glede starosti,<br />
pri kateri gredo mladi k birmi,<br />
prihaja iz Kanade. O njej piše svetovno<br />
znani katoliški duhovnik James Mallon<br />
(54) v svoji pronicljivi knjigi Božja prenova:<br />
Od vzdrževanja do misijona v župniji<br />
(Družina, 2021). V župnijah, ki jih<br />
vodi (ali jih je vodil), je uvedel preprosto<br />
pravilo: ni določene starosti, pri kateri<br />
gredo mladi k birmi. K birmi gredo, ko<br />
so pripravljeni.<br />
Mallon pravi takole: »V naši župniji<br />
nimamo običajnih birmanskih razredov<br />
in ne določene starosti ali razreda<br />
za prejem tega zakramenta. Birmanski<br />
razred se imenuje Cerkev. Poteka vsako<br />
nedeljo pri srečanju, ki ga imenujemo<br />
maša. Naš mladinski program vključuje<br />
mlade, stare od dvanajst do sedemnajst<br />
let, in poteka primerno njihovi starosti.<br />
Ko se mlad človek pridruži programu,<br />
lahko zaprosi za prejem zakramenta<br />
birme ne glede na svojo starost. Mladi,<br />
ki so verni, izhajajo iz vernih družin in<br />
se redno udeležujejo maše, hitro postanejo<br />
kandidati za birmo. Po birmi bodo<br />
nadaljevali z vsem, kar so počeli prej.<br />
Še vedno bodo hodili k nedeljski maši<br />
in sodelovali v mladinski skupini. Kandidatom<br />
dodelimo mentorja iz ekipe za<br />
Čustvena navezanost<br />
na botre je očitno precej<br />
občutljivejša tema kot<br />
starost, pri kateri smo<br />
pripravljeni na prejem<br />
zakramenta.<br />
mladino. Od njih se zahteva, da pridejo<br />
na nekaj dodatnih ur, na katerih spoznavajo<br />
teologijo birme, in se udeležijo<br />
duhovnih vaj. Na začetku novega leta<br />
določimo mlade, ki bodo spomladi<br />
pristopili k birmi.«<br />
Skratka, mladi morajo najprej aktivno<br />
sodelovati v Cerkvi, hoditi k maši<br />
in k mladinskemu verouku obenem pa<br />
pokazati osebno zavzetost in sami oceniti,<br />
da so pripravljeni in da si želijo prejeti<br />
zakrament.<br />
Kako se obnese takšen pristop?<br />
Mallon pravi, da se je število birmancev<br />
zmanjšalo za 40 %, vendar kar 80 %<br />
mladih po zakramentu birme nadaljuje<br />
z življenjem vere v Cerkvi. V primerjavi<br />
s starim sistemom, pri katerem je 75 %<br />
birmancev za vedno izginilo iz Cerkve,<br />
je rezultat navdušujoč.<br />
Ob tem Mallon poudarja, da je ključna<br />
vizija – ne samo birmanske pastorale,<br />
ampak župnije in Cerkve v celoti.<br />
Smo iz pasivnih uporabnikov pripravljeni<br />
postati živi Jezusovi učenci, ki živijo<br />
iz zakramentov in oznanjajo Kristusovo<br />
veselo novico svoji okolici? <br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
54<br />
DRUŽINA V CERKVI<br />
Najboljša priprava<br />
NA PRVO OBHAJILO<br />
so starši, ki živijo vero<br />
EVA MARKOVIČ<br />
Začel se je čas prvih svetih obhajil in na stotine otrok se pripravlja,<br />
da bodo prvič v življenju prejeli Jezusa. Ob tem se starši sprašujejo,<br />
kaj lahko še naredijo, da bo otrok bolje pripravljen na zakrament.<br />
Otroci so si različni. Nekateri<br />
dozorijo prej, drugi kasneje,<br />
nekateri so zelo občutljivi za<br />
presežno, pri drugih imamo<br />
občutek, da pomena zakramenta še ne<br />
razumejo dobro. Nič hudega! Prvo sveto<br />
obhajilo je samo prvo v vrsti številnih<br />
drugih, s katerimi se bo otrok bližal Jezusu.<br />
Glavno je, da se dogodka veseli –<br />
ne samo zaradi lepe obleke, pogostitve<br />
in morda celo darila, ampak predvsem<br />
zaradi srečanja z Jezusom. Pri tem pa<br />
imamo starši večji vpliv, kot si mislimo.<br />
Otroci so se na zakrament pripravljali<br />
celo leto pri verouku. Morda smo<br />
se z njimi pripravljali tudi doma, tako<br />
da smo prebrali kakšno knjigo, se pogovarjali,<br />
brali odlomke iz Svetega pisma.<br />
Ne glede na to, kako poglobljena je bila<br />
priprava, se ta čas izteka. Tisto, kar se<br />
ne izteka, pa je naš zgled.<br />
PRIPRAVA STARŠEV<br />
Otroci zelo dobro vidijo, kakšen odnos<br />
imamo starši do svetega obhajila – ne<br />
samo prvega, ampak čisto vsakega. Vidijo<br />
nas, ali se vsako nedeljo veselimo,<br />
da bomo prejeli Jezusa. Vidijo, ali si po<br />
obhajilu vzamemo nekaj trenutkov, ko<br />
se v tišini in hvaležnosti obrnemo na<br />
Boga. Tudi če jim o tem nikoli ne govorimo,<br />
otroci zelo dobro čutijo, ali je<br />
evharistija za nas srečanje z resničnim<br />
Bogom ali pa se v kolono postavimo<br />
samo iz navade, pri čemer smo z mislimi<br />
čisto drugje.<br />
Otroci bodo šli pred prvim svetim<br />
obhajilom k sveti spovedi. Kolikokrat<br />
nas vidijo, da tudi mi zavijemo v spovednico?<br />
Za otroke je neskončno dragoceno,<br />
če vidijo starša, ki počaka z<br />
obhajilom, ker se želi najprej spovedati.<br />
»Mami, a ti pa ne greš?« sprašujejo. »Ne,<br />
po koncu maše grem k spovedi, da bo<br />
moje srce spet čisto in bo v njem dovolj<br />
prostora za Jezusa. Veselim se že, da<br />
bom šla naslednjič!«<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023<br />
Ne glede na to, kako dobro so naši<br />
otroci pripravljeni na prejem zakramenta,<br />
starši otrokom vsakič pri maši<br />
pokažemo, kakšen dar je obhajilo. To se<br />
v njihova srca usede bolj od tisoč besed.<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
Starši otrokom vsakič pri<br />
maši pokažemo,<br />
kakšen dar je obhajilo. To<br />
se v njihova srca usede<br />
bolj od tisoč besed.<br />
PRAZNIK<br />
Prvo sveto obhajilo je že zaradi zunanjih<br />
znakov vedno praznično. Še pomembnejše<br />
od frizure, fotografiranja<br />
in cvetja pa je to, da je dan prazničen v<br />
srcu. Kako?<br />
V dneh pred praznikom naj gre vsa<br />
družina, ne samo prvoobhajanec, k spovedi.<br />
Otroku bo veliko pomenilo, da njegovo<br />
obhajilo jemljemo resno in se želimo<br />
nanj tudi sami dobro pripraviti.<br />
Pri družinski molitvi vsak dan prosimo<br />
za otroka, da bo Jezus vedno ostal<br />
v njegovem srcu.<br />
Preberemo lahko kakšno otroško<br />
knjigo, ki govori o bistvu evharistije (na<br />
primer Kakor metulj).<br />
Jutro pred prvim svetim obhajilom naj<br />
bo čim mirnejše. Pred odhodom od doma<br />
otroka blagoslovimo (glej okvirček).<br />
Na pogostitvi, ki sledi, si vzemimo<br />
čas za molitev. Bogu se zahvalimo za<br />
otroka in za to, da je prejel Jezusa. Molimo<br />
lahko z besedami: »Gospod, daj, da<br />
bomo zmeraj tvoji prijatelji, da te bomo<br />
radi prejemali v svetem obhajilu in živeli,<br />
kot ti želiš.« Prižgemo lahko tudi<br />
otrokovo krstno svečo.<br />
V dneh po prvem svetem obhajilu<br />
pojdimo z otrokom večkrat k sv.<br />
maši. Šmarnice so čudovita priložnost,<br />
da lahko otrok skupaj z nami uživa v resnični<br />
Jezusovi navzočnosti!<br />
BLAGOSLOV<br />
PRVOOBHAJANCA<br />
Mama in oče: »Dragi(a) (otrokovo<br />
ime)! Dobri Bog naj te spremlja in varuje<br />
ves današnji dan in vse prihodnje<br />
dni.<br />
Ko boš danes pri obhajilu sprejel(a)<br />
Jezusa v svoje srce, naj napolni<br />
tvojo notranjost in vedno ostane s<br />
tabo. Naj bo današnji dan zate začetek<br />
čudovitega prijateljstva z Njim.«<br />
Palec desne roke pomočita v blagoslovljeno<br />
vodo in otroka pokrižata<br />
na čelo: »V imenu Očeta in Sina in<br />
Svetega Duha.«<br />
Otrok: »Amen.«
Ocena<br />
TADEJA<br />
ZABRET<br />
BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO<br />
V KOMPOSTELO: iskren<br />
vpogled v nosečnost<br />
Ana Uršič se je pred leti z možem podala na dolgo načrtovano in želeno znamenito<br />
romanje po Jakobovi poti v špansko Kompostelo. Pred odhodom je ugotovila,<br />
da na romanje z možem ne bosta odšla sama, ampak se je zgodil še en dolgo<br />
načrtovan in zaželen dogodek – spočetje novega življenja.<br />
55<br />
Po posvetu z ginekologinjo sta se<br />
odločila, da vseeno gresta ter<br />
romanje prilagodita Aninemu<br />
novemu stanju.<br />
DVE POTI<br />
Veliko bodočih mamic si želi, da bi se<br />
lahko na nosečnost in vse, kar jih po njej<br />
čaka, čim bolje pripravile. Nosečkina Jakobova<br />
pot s celovitim popisom poteka<br />
in doživljanja nosečnosti prinaša močan<br />
uvid v to, kaj žensko čaka v devetih mesecih<br />
te poti: od pričakovanja zanositve,<br />
sreče in negotovosti, nosečniških tegob,<br />
življenjskih izzivov, vrtiljaka čustev in<br />
občutkov pa vse do poroda.<br />
Nosečniško popotovanje, opisano v<br />
prvencu Ane Uršič z naslovom »Nosečkin<br />
camino«, se prepleta z romarsko potjo<br />
v Kompostelo, na katero se je avtorica<br />
odpravila z možem in rastočim detetom.<br />
Dve poti, ki sta sočasno življenjsko zaznamovali<br />
avtorico, pričujeta o osebni<br />
rasti ter spoznanju o lepoti hoje, še posebej<br />
k samemu sebi in Življenju.<br />
ZA ŽENSKE IN MOŠKE<br />
Poleg tega knjiga s posebnimi odseki<br />
iz nosečkinih zapiskov prinaša tudi<br />
vse, kar naj bi nosečnica vedela o tem,<br />
kako nosečnost poteka, kako napreduje<br />
dojenček, kaj je v tem obdobju priporočljivo<br />
in kaj ne, kako je s telesno vadbo,<br />
pripravo na porod itd. Uporabnih informacij<br />
je veliko.<br />
Knjiga je zato v prvi vrsti branje za<br />
vse bodoče mamice, nosečnice, mamice<br />
in ženske. Morda še toliko bolj za<br />
aktivnejše ter ljubiteljice popotovanj,<br />
romanj ter vse, ki v vsakovrstnih življenjskih<br />
izzivih in preizkušnjah iščejo<br />
tudi možnost osebne in duhovne rasti.<br />
Posebej koristno branje pa je tudi za<br />
vse (bodoče) očete – predvsem, da bi novo<br />
družino, posebej pa nosečnico, v devetih<br />
mesecih z vpogledom v čustva, razmisleke<br />
in odločitve ženske, ki je že šla po poti,<br />
ki čaka vse bodoče mame, z razumevanjem<br />
in znanjem bolje razumeli.<br />
ISKRENA, RANLJIVA<br />
Avtorica popisuje nosečnost za prvorojenko,<br />
danes pa je že mama treh otrok.<br />
Jakobova pot pa je, kot pravi, na neki način<br />
njen četrti otrok. Njena pripoved je<br />
v dobi, ko se marsikdo skriva za fasado<br />
instagramske popolnosti, posebna tudi<br />
v tem, da si njej pusti biti resnično iskrena<br />
in ranljiva. V mislih večkrat preigrava<br />
najhujše možne scenarije, popiše odločitve,<br />
ki jih ne bi ponovila, in nudi vpogled<br />
v svoj odnos do moža in Boga.<br />
Nosečkina pot prekipeva od ženskosti<br />
in življenjskosti. Kaže na smisel in<br />
bogastvo dveh velikih življenjskih izzivov,<br />
ki sta pot neskončne sreče ter hkrati<br />
silne bolečine in negotovosti. Enako<br />
Knjiga Nosečkin camino je v prvi vrsti<br />
branje za vse (bodoče) mamice, nosečnice<br />
in ženske, koristno branje pa je tudi za vse<br />
(bodoče) očete.<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Nosečniško popotovanje,<br />
opisano v prvencu Ane<br />
Uršič, se prepleta z romarsko<br />
potjo Camino de Santiago,<br />
na katero se je avtorica<br />
odpravila z možem in<br />
rastočim detetom.<br />
velja za obe romanji: tistega od spočetja<br />
do rojstva in tistega od prvega koraka<br />
romarske poti do veličastnega cilja. <br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
56<br />
KOLUMNA<br />
Dve leti po smrti<br />
NAJINE HČERE<br />
KATJA BAN<br />
OSEBNI ARHIV<br />
Aprila je minilo dve leti od smrti najine hčere Katarine. Umrla je, ko je bila stara 17 mesecev,<br />
in sicer zaradi trisomije 18, ki so jo diagnosticirali že med nosečnostjo. Rodila se je kot<br />
najmlajša od petih otrok in že pred rojstvom smo vedeli, da z nami ne bo ostala dolgo časa.<br />
Najprej sem hotela napisati, da<br />
je minilo dve leti od Katarininega<br />
prehoda v novo življenje,<br />
vendar je resnica, da brez<br />
smrti tudi vstajenja ne bi bilo, zato se ne<br />
bom izogibala tej besedi. Na obletnico<br />
njene smrti smo z otroki obujali čudovite<br />
spomine na trenutke, ki smo jih preživeli<br />
s Katarino. Ob gledanju slik in videoposnetkov<br />
smo se smejali, pritekla<br />
je tudi kakšna solza. Pogovarjali smo se<br />
o tem, kako se vsak spominja trenutkov<br />
z njo, kako se spominjamo njene smrti<br />
in kako se ob tem počutimo danes. Zvečer<br />
smo šli k maši, tako da smo čudovit<br />
dan zaključili s srečanjem z Jezusom.<br />
Danes nam ob misli nanjo vsem ostaja<br />
občutek hvaležnosti in veselja, da smo<br />
jo lahko leto in pol imeli med nami.<br />
Danes nam ob misli nanjo<br />
vsem ostaja občutek<br />
hvaležnosti in veselja,<br />
da smo jo lahko leto in pol<br />
imeli med nami.<br />
VID PONIKVAR/SPORTIDA<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
KOLUMNA<br />
57<br />
Moč skupnosti smo občutili<br />
tudi na dan pogreba: kljub<br />
koronskim ukrepom se je prišlo<br />
od nje poslovit veliko ljudi.<br />
NA ISKRENI.NET SI LAHKO<br />
OGLEDATE TUDI VIDEO:<br />
DVE LETI PO SMRTI<br />
NAJINE HČERE - ISKRENI<br />
POČAŠČENA<br />
Velikokrat sem že rekla, kako počaščeno<br />
se počutim, da nam je Bog zaupal Katarino<br />
v varstvo. Preko nje smo prejeli<br />
toliko blagoslovov! Eden izmed njih je<br />
tudi izkustvo občestva, ki smo ga doživeli<br />
ob vseh molitvah prijateljev in ljudi,<br />
ki se jih je naša zgodba dotaknila. Te<br />
molitve so nas nosile in objemale v zelo<br />
težkih trenutkih. Prav zaradi teh molitev<br />
smo zmogli zaupati v Božjo voljo<br />
in sprejeti njeno smrt. To, da občutim<br />
samo srečo, ko pomislim na njeno življenje<br />
in smrt, je milost.<br />
V tej preizkušnji se nikoli nismo<br />
počutili sami. Prejeli smo veliko besed<br />
podpore preko sporočil, mailov in besed<br />
v živo. Danes lahko Katarina prosi<br />
Boga za vas. Naša družina vsako molitev<br />
zaključi s prošnjo: »Naša Katarina,<br />
prosi za nas.« Tudi jaz zdaj drugače<br />
molim za druge, ker vem, koliko je molitvena<br />
podpora pomenila meni. Včasih<br />
imam občutek, da ko za koga dlje časa<br />
prosimo, postane kar malo del naše<br />
družine. Pogovor o stiskah ljudi nas<br />
pri večerni molitvi spominja na to, kar<br />
je bistveno. Smo bratje in sestre v Kristusu<br />
in skupaj hodimo po poti do zveličanja.<br />
Poudarek je na besedi skupaj.<br />
Zato hvala vsakemu, ki je bil skupaj z<br />
nami na tej poti. Naj se po Katarini in po<br />
drugih, ki so v večnosti pri Bogu, izlivajo<br />
na vas blagoslovi.<br />
<br />
Napis na nagrobniku: Če pšenično<br />
zrno ne pade v zemljo in ne umre,<br />
ostane samo; če pa umre, obrodi<br />
obilo sadu. (Jn 12,24)<br />
VEČ O NAŠI ZGODBI<br />
LAHKO PREBERETE V<br />
INTERVJUJU, KI JE NASTAL<br />
PO KATARININEM ROJSTVU.<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
58<br />
KOLUMNA<br />
MATEJA<br />
KROPEC ŠEGA<br />
Imela sem sina EDINCA.<br />
Vse sem mu dala,<br />
zdaj sem pa stara in sama<br />
Zgodb, ki bi jih lahko na kratko povzel z naslovnim stavkom, je ogromno.<br />
Pa sploh ni nujno, da je res šlo za samo enega otroka. Lahko jih je bilo več,<br />
ampak za ostarelega starša ne najdejo in ne najdejo časa. Kaj je šlo narobe?<br />
V<br />
mnogih družinah je poglavitna<br />
vrlina človeka delo. Ne<br />
razumimo se narobe. Delo in<br />
delavnost sta vrednoti. Na svetu<br />
smo zato, da delamo. A nekako smo<br />
skozi razvoj civilizacije uspeli zamegliti<br />
pogled na delo. Na začetku je trdo in pošteno<br />
delo pomenilo preživetje. Človek je<br />
delal točno toliko, kolikor je potreboval<br />
za življenje. Ko je bil preskrbljen, je počival.<br />
Pohlep, in vemo, kdo je oče pohlepa,<br />
pa je človeku začel prišepetavati, da to ni<br />
dovolj. Več kot namreč delaš, več imaš.<br />
In več kot imaš, pomembnejši si, večjo<br />
moč imaš. Saj vsi poznamo to zgodbo.<br />
Drži, da so obdobja v zgodovini in<br />
življenju, ko stopi delo v prvi plan. Ko<br />
je z dobrinami na tesnem in je treba<br />
preskrbeti družino, ni druge možnosti,<br />
kot da narediš vse in še več. Žal je veliko<br />
preveč ljudi tega sveta vpetih v trdo<br />
delo, ki komaj zagotovi preživetje, vse<br />
od rosnih let do smrti. A zanimivo, težav<br />
iz naslova imajo v teh sredinah veliko<br />
manj kot pri nas.<br />
PRESITA CIVILIZACIJA<br />
Po drugi strani pa opazujemo družine,<br />
ki leta in leta predvsem kopičijo: zemljo,<br />
dobrine, nepremičnine, avtomobile,<br />
doživetja, potovanja … Nikoli nimajo<br />
dovolj in zato nikoli nimajo časa. »Če<br />
ves čas ne napreduješ, potoneš,« pravijo.<br />
A živijo v gradovih, ki niso dom, v<br />
zakonih, ki so prazni, njihovi otroci so<br />
prepuščeni samim sebi. Mnogi otrok<br />
niti delati ne naučijo, ker jim pač ni treba<br />
in ker je učenje prezamudno in prenaporno.<br />
Slabo vest zaradi odsotnosti<br />
odkupujejo z najboljšimi, najdražjimi<br />
in najbolj pisanimi igračami in »igračami«,<br />
resnične vezi med njimi pa ni.<br />
Nobenega odnosa, nobene zavezanosti,<br />
nobene ljubezni.<br />
Lažje je delati, kot vlagati v odnose,<br />
ker imaš kratkoročno več pokazati:<br />
opravljeno delo, pohvalo, poln bančni<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023<br />
račun. Otrok pa medtem spotoma raste,<br />
odraste in gre v svet iskat tisto, česar<br />
mu je doma primanjkovalo – ljubezni in<br />
varne povezanosti.<br />
Leta minevajo in pojavi se nova življenjska<br />
situacija. Ostareli starši naenkrat<br />
potrebujejo in pričakujejo pomoč.<br />
Mnogi šele na starost prvič trčijo ob dejstvo,<br />
da nečesa ne morejo kupiti. Ljubezen<br />
pač ni naprodaj. Če je ne neguješ, ovene.<br />
Lahko si plačaš pomoč, ne moreš pa<br />
kupiti tega, da bi te nekdo imel rad. Tudi<br />
potomci niti ne dojemajo, kaj se od njih<br />
pričakuje. <strong>Zakaj</strong> taka razhajanja?<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Avtomobili bodo zarjaveli,<br />
vinogradi se bodo zarasli,<br />
hiše bodo dotrajale, tovarne<br />
bodo propadle. Le ljubezen<br />
lahko potuje iz generacije<br />
v generacijo. In le ljubezen<br />
zagotavlja, da na stara leta ne<br />
bomo čisto sami.<br />
POZABILI SMO<br />
Pozabili smo, da je Bog predvidel počitek.<br />
Tako nujno ga potrebujemo, da se mu<br />
niti sam ni odrekal. Dal nam je nedeljo.<br />
In še več, ob stvarjenju sveta je Gospod<br />
Bog prav vsak večer pogledal, kaj je naredil,<br />
in se veselil tega, da je bilo dobro. To<br />
smo v našem napuhu nekako spregledali.<br />
Zvečer se po navadi utrujeni zvrnemo<br />
v posteljo in nas v hipu zmanjka. Kakšen<br />
blagoslov je, če se uspemo umiriti in po<br />
vsakem posameznem dnevu pregledati,<br />
kaj smo naredili, kaj smo ustvarili in zavestno<br />
reči: »Glej, dobro je!« Opravljeno<br />
delo, prijateljski pogovori, skrb za družino,<br />
za ženo, moža, za otroke: »Dobro<br />
je bilo!« Pokrijte speče otroke, poljubite<br />
moža, ženo in se zahvalite: »Kako čudovito<br />
darilo ste, polnite mi dni! Ne glede<br />
na vse, kar se je zgodilo čez dan, vas<br />
imam nadvse rad.« Čeprav so rezultati<br />
našega dela kratkoročno neopazni, ni<br />
bolj zanesljive naložbe in večjega donosa<br />
od tistega, ki pride iz vlaganja v medsebojno<br />
ljubezen.<br />
Avtomobili bodo zarjaveli, vinogradi<br />
se bodo zarasli, hiše bodo dotrajale,<br />
tovarne bodo propadle. Le ljubezen<br />
lahko potuje iz generacije v generacijo.<br />
In le ljubezen zagotavlja, da na stara<br />
leta ne bomo čisto sami.<br />
Kdor pravi, da otrok vendar nimamo<br />
zato, da bi skrbeli za nas, se moti. Resnična<br />
skrb ni (samo) vožnja k zdravniku,<br />
kuhanje in umivanje. Resnična skrb<br />
je to, da te ima nekdo rad. Prvo lahko<br />
dela kdorkoli, drugo le ljubeči.
DUŠAN POSLEK<br />
KOLUMNA<br />
Streljanje pred našimi vrati<br />
Dokler je šlo za oddaljene dogodke, ki so se dogajali bodisi na drugi strani Atlantika<br />
ali pa na še vedno »dovolj« oddaljenem otoku Utoya, pa tudi v (»dovolj«) oddaljeni Nemčiji,<br />
nas očitno dogajanje ni dovolj pretreslo. Zgodil se je pretep osnovnošolk v Celju,<br />
po katerem je bilo vendarle mogoče zaslediti več zaskrbljenih pozivov strokovnjakov,<br />
da gre vzgoja v napačno smer.<br />
59<br />
Iskreno, dogodek v Beogradu, v katerem<br />
je trinajstletnik vzel življenje<br />
osmim otrokom in varnostniku, me<br />
je šokiral. Ne le zaradi okrutnosti<br />
samega dejanja, ne le zaradi bližine dogodka,<br />
ne le zaradi dejstva, da storilec<br />
dejanja sploh ne obžaluje, in nikakor ne<br />
le zaradi dejstva, da je dejanje očitno<br />
posledica nesprejetosti in medvrstniškega<br />
nasilja, katerega je v naši družbi<br />
očitno veliko več, kot bi si to želeli<br />
priznati, ampak tudi zaradi dejstva, da<br />
svojega otroka vzgajam v nepredvidljivi<br />
svet, v katerem se nepredstavljivo<br />
<strong>nasilje</strong> lahko zgodi tudi moji družini.<br />
Ja, naivno si je bilo zatiskati oči, da so<br />
dogodki iz preteklosti le odmev družbenega<br />
stanja, ki se naše družine ne<br />
tiče. Naivno je bilo živeti v prepričanju,<br />
da smo še vedno povsem varni in da se<br />
takšne stvari dogajajo nekje daleč, kjer<br />
je orožarska zakonodaja veliko bolj mila<br />
(ZDA), ali pa na otoku, kjer poboj izvede<br />
osamljeni skrajnež (Utoya).<br />
NA DOMAČEM PRAGU<br />
Že ob dogodkih v Celju, še toliko bolj<br />
pa ob poboju v Beogradu, sem se spraševal,<br />
kako to informacijo posredovati<br />
otrokoma, od katerih je eden na pragu<br />
najstništva, drugi pa vstopa v osnovno<br />
šolo. Ju obvarovati na način, da posnetkov<br />
iz Celja in poročil iz Beograda ne<br />
vidita, ali jima pokazati, kaj se dogaja<br />
in kakšne posledice to <strong>prinese</strong>? Odločil<br />
sem se za slednje.<br />
Po dogodkih v Celju smo si skupaj<br />
ogledali (zabrisane) posnetke pretepa.<br />
Pogovorili smo se o tem, kaj lahko<br />
otroke privede do takšnih ravnanj in<br />
Naivno je bilo živeti v<br />
prepričanju, da smo še vedno<br />
povsem varni in da se <strong>nasilje</strong><br />
dogaja nekje daleč.<br />
kako pomembno je, da meni in mami ali<br />
komu drugemu, ki mu zaupata, povesta,<br />
če bi kjerkoli in kadarkoli začutila, da se<br />
v njuni bližini dogaja takšno <strong>nasilje</strong> (kot<br />
žrtvi ali kot priči takšnim dejanjem).<br />
Po dogodku v Beogradu smo po dolgem<br />
času pred večerjo skupaj pogledali<br />
uvodne minute večernih poročil. Videla<br />
in razumela sta, kaj se je zgodilo v beograjski<br />
osnovni šoli. V pogovoru smo<br />
ponovno izpostavili pomembnost tega,<br />
da o vsakršnem nasilju, ki ga opazita,<br />
nekoga obvestita. Takoj in brez izjem.<br />
ODGOVORNOST STARŠEV<br />
V teh dneh bi se moral pouk povsod<br />
na naših šolah začeti na enak način: s<br />
pogovorom o beograjskih dogodkih.<br />
O tem, kaj otroci doživljajo, ko vidijo<br />
dejanje sovrstnika. O tem, kam pripelje<br />
bolečina nesprejetosti, bolečina<br />
takšnih in drugačnih zlorab. Kam pripelje<br />
neverjetna lahkotnost komentiranja,<br />
žaljenja, kritiziranja na družabnih<br />
omrežjih in v različnih skupinah, ki si<br />
jih naši otroci ustvarijo v aplikacijah na<br />
pametnih napravah.<br />
Čeprav nič od tega ne opravičuje<br />
nasilja, je pomembno, da se tudi starši<br />
zavemo, da smo tudi mi del mozaika,<br />
ki ga sestavljamo mediji, družabna<br />
omrežja, šolsko okolje, medvrstniški<br />
odnosi in starši. Zavedati se moramo,<br />
da so najbolj odmevni dogodki, ki danes<br />
polnijo prve strani medijev po vsem<br />
SHUTTERSTOCK<br />
svetu, le vrh ledene gore. Veliko več se<br />
dogaja pod površjem, kamor nam (pre)<br />
pogosto sploh ne uspe prodreti. Kot<br />
opozarja tudi ravnateljica Strokovnega<br />
centra Planina, Leonida Zalokar (59), so<br />
vse meje porušene, ker ni več nobene<br />
avtoritete. Zato je bilo takšno dejanje,<br />
kot smo mu bili priča v Beogradu, žal le<br />
vprašanje časa.<br />
PRIZNAJMO SI<br />
Prvi korak, ki ga lahko naredimo starši,<br />
je, da priznamo, da nas skrbi. Skrbi<br />
nas, v kakšen svet vzgajamo naše otroke.<br />
Ko šole in druge ustanove organizirajo<br />
izobraževanja o nevarnostih, ki<br />
prežijo na naše otroke tako na spletu<br />
kot v medosebnih odnosih, se tam pojavi<br />
peščica staršev. Običajno tistih, ki<br />
o tem že nekaj vedo. Ne moremo in ne<br />
smemo se prepustiti preprosti logiki in<br />
razlagi, da je <strong>nasilje</strong> del otroškega odraščanja<br />
in da smo se vsi soočali s tem.<br />
Ne smemo lahkomiselno domnevati,<br />
da bodo fantje vedno fantje in bodo s<br />
pestmi reševali težave, ki so jih doletele<br />
med odraščanjem.<br />
Tudi takšna izobraževanja in delavnice<br />
nam lahko odprejo oči, da<br />
prvo merjenje moči s pestmi lahko<br />
vodi do neslutenih razsežnosti zaničevanja<br />
in poniževanja na spletu ter<br />
do dogodka v Beogradu, ki je, ali si to<br />
priznamo ali ne, praktično pred našimi<br />
domačimi vrati.<br />
<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
60 SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />
Piščančji grižljaji<br />
PO SREDOZEMSKO<br />
SELMA BIZJAK<br />
www.sladkoslanebrboncice.si<br />
2 OSEBI PREPROSTO 40 min<br />
SESTAVINE<br />
• 300 g piščančjega fileja,<br />
• 250 g češnjevega paradižnika,<br />
• 2 jušni žlici kaper,<br />
• 4 jušne žlice razkoščičenih črnih<br />
oliv,<br />
• 1 jušna žlica razkoščičenih<br />
zelenih oliv,<br />
• 50 ml belega vina,<br />
• 1 manjša čebula,<br />
• sol, origano,<br />
• svež peteršilj,<br />
• oljčno olje.<br />
1. Piščančji file operemo, osušimo<br />
z brisačko in ga narežemo<br />
najprej na 2 cm trakove, nato pa<br />
še na 2 cm kocke, ki jih solimo.<br />
Soljene povaljamo v ostri moki.<br />
2. Nato v ponvi segrejemo<br />
oljčno olje.Čebulo olupimo in<br />
narežemo na tanke rezine, ki<br />
jih popražimo na vročem olju.<br />
Ko čebula postane zlato-rumene<br />
barve, dodamo še koščke<br />
pomokanega piščančjega mesa.<br />
Pečemo ga toliko časa, da postane<br />
zlato-rjave barve.<br />
3. Nato v ponev prilijemo belo<br />
vino in počakamo, da izhlapi. V<br />
ponev dodamo še na polovico prerezan<br />
češnjev paradižnik, kapre<br />
ter zelene in črne olive. Solimo<br />
in posujemo z origanom. Ponev<br />
pokrijemo in na zmerni temperaturi<br />
dušimo še 15 minut.<br />
4. Serviramo na krožnike, na<br />
meso dodamo še sesekljan svež<br />
peteršilj. Jed lahko uživamo<br />
samostojno ali s prilogo (krompir,<br />
testenine, riž). Lahko pa uporabimo<br />
tudi kot nadev v tortiljah.<br />
BOG ŽEGNAJ!<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
Koledar dogodkov MAJ<br />
DOGODKI<br />
61<br />
20<br />
SOB<br />
Oj, Triglav, moj dom<br />
19.30<br />
Gallusova dvorana Cankarjevega<br />
doma, Prešernova cesta 10, Ljubljana<br />
Plesna predstava<br />
Plesna predstava ob 75. obletnici folklorne skupine<br />
France Marolt. Skupina poleg ohranjanja slovenskega<br />
ljudskega glasbenega, pevskega in plesnega izročila<br />
med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino<br />
in hkrati interpretira na novo ustvarjene še nevidene<br />
folklorne elemente na odru. marolt.si<br />
18<br />
ČET<br />
Pogovoriti se moramo<br />
o ChatGPT-ju<br />
19.00<br />
Filozofska fakulteta UL,<br />
Aškerčeva cesta 2, Ljubljana<br />
Okrogla miza<br />
19<br />
PET<br />
Hokej, svetovno prvenstvo<br />
elitne skupine: Latvija –<br />
Slovenija, prenos iz Rige<br />
15.00–18.00<br />
TV SLO 2<br />
Športni prenos<br />
21<br />
NED<br />
Hokej, svetovno prvenstvo<br />
elitne skupine: Slovenija –<br />
Slovaška, prenos iz Rige<br />
15.00–18.00<br />
TV SLO 2<br />
Športni prenos<br />
21<br />
NED<br />
Koncert Zbora<br />
sv. Nikolaja Litija<br />
20.00<br />
Antonov dom na Viču,<br />
Tržaška cesta 84, Ljubljana<br />
Koncert<br />
23<br />
TOR<br />
Večer slovenskih<br />
krščanskih izročil<br />
19.30<br />
Bazilika Marije Pomagaj Brezje,<br />
Brezje 72<br />
Verska slovesnost<br />
24<br />
SRE<br />
Letni koncert orkestra<br />
študentov Grex Symphoniacorum<br />
UL – Zven Amerike<br />
19.30<br />
Slovenska filharmonija, Kongresni trg<br />
10 Ljubljana<br />
Koncert<br />
Želite povabiti na svoj dogodek? Pišite nam na dogodki@domovina.je<br />
WWW.DOMOVINA.JE/DOGODKI<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
62<br />
RAZVEDRILO<br />
3<br />
8<br />
7<br />
5<br />
4<br />
9 1<br />
4 3<br />
2<br />
9<br />
4<br />
1<br />
6<br />
8 7 3<br />
2<br />
3<br />
4<br />
5 2<br />
4<br />
2<br />
1<br />
9<br />
8<br />
6<br />
8<br />
7<br />
2 3 6<br />
3<br />
7 5 2<br />
4 9<br />
6 5 8 2 7<br />
1 4 8<br />
9<br />
6<br />
1 3 4 2 9<br />
3<br />
9 5 6 3<br />
LAHEK MAGIČNI<br />
KVADRAT<br />
9 5 4 2 6 1 3 7 8<br />
3 2 7 5 8 9 6 4 1<br />
Vodoravno in navpično:<br />
81 prenehanje<br />
1<br />
življenjskih<br />
6 4<br />
procesov<br />
3<br />
v<br />
7<br />
delu organizma<br />
5 2<br />
ali organa<br />
9<br />
2 pogosto špansko žensko ime; ime igralke Del Rio<br />
7 3 8 1 9 2 4 5 6<br />
3 doba v človeškem življenju od otroštva do zrelih let<br />
2 9 1 6 4 5 8 3 7<br />
5 stikališče treh mej<br />
4 6 5 8 7 3 9 1 2<br />
4 načrtno uničevanje narodnostnih, rasnih ali verskih skupin<br />
6 prejšnje ime otoka Hokaido (iz črk JOSE) - pripravljena hrana<br />
7 področje udejstvovanja v popularni kulturi (jp)<br />
6 4 3 7 2 8 1 9 5<br />
1 2 3 4 5 6 7<br />
1 7 9 3 5 6 2 8 4<br />
1<br />
5 8 2 9 1 4 7 6 3<br />
2<br />
7 DOPOLNJEVANKA<br />
9 2 3 5 8 6 4 1<br />
3 6 8 1 4 7 9 5 2<br />
N E R A Z _ _ _ O Ž E N O S T<br />
4 5 1 2 9 6 7 3 8<br />
K I N O P R O _ _ _T O R<br />
6 4 3 5 8 2 1 9 7<br />
5 1 P R 7 I _ 4 _ _ 6 I T N 9 I Š 2 T V 8 O 3<br />
2 8 E L E 9 K T 7 R _ 1 _ _ 3 H N 4 I K 6 A 5<br />
1 3 K 6 E M 8 _ _ 7 _ _ 4 Č E 5 K 2 9<br />
8 7 4 9 2 5 3 1 6<br />
J _ _ _ _ A N T K A<br />
9 2 5 6 3 1 8 7 4<br />
Na vsako črtico napišite črko, tako da boste dobili znane<br />
besede. Vpisane črke po vrsti prepišite v spodnja polja.<br />
Tu boste prebrali začetek ljudske pesmi. (jp)<br />
3<br />
4<br />
5<br />
6<br />
7<br />
,<br />
?<br />
Dopolnjevanki in sudoku je sestavil Jože Petelin.<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
KRIŽANKA<br />
63<br />
SESTAVIL<br />
ANDREJ<br />
PRAZNIK<br />
GRAFIČNA<br />
TEHNIKA,<br />
UJE-<br />
DANKA<br />
SPECIA-<br />
LIST ZA<br />
ALERGO-<br />
LOGIJO<br />
RAVNO-<br />
DUŠNOST,<br />
BREZ-<br />
BRIŽNOST<br />
MOŠTVO<br />
ZORA<br />
TAVČAR<br />
ZAČASNI<br />
ODVZEM<br />
SVOBODE<br />
OBZIR<br />
SLOV.<br />
SMUČAR-<br />
SKI SKA-<br />
KALEC<br />
ELEKTRO-<br />
MONTER<br />
4<br />
AMERIŠKA<br />
FILMSKA<br />
IGRALKA<br />
MOORE<br />
13. ALI 15.<br />
DAN ME-<br />
SECA PRI<br />
RIMLJANIH<br />
SLADKO-<br />
VODNA<br />
RIBA<br />
XXX<br />
XXX<br />
XXX<br />
XXX<br />
MESTO NA<br />
SEVERU<br />
INDIJE<br />
XXX<br />
XXX<br />
XXX<br />
XXX<br />
NIKOLAJ<br />
OMERSA<br />
2<br />
MESTO<br />
NA JUGO-<br />
ZAHODU<br />
NIGERIJE<br />
METANJE<br />
MAJHNIH<br />
PUŠČIC<br />
V TARČO<br />
MERA<br />
ZA RITEM<br />
OTTO LI-<br />
LIENTHAL<br />
JAPONSKI<br />
DENAR<br />
SULICA S<br />
3 OSTMI<br />
SRBSKA<br />
OBLIKA<br />
IMENA<br />
ELIJA<br />
10<br />
PREBI-<br />
VALEC<br />
NASELJA<br />
ČRNEČE<br />
MAJHEN<br />
COF<br />
12<br />
GLAVNO<br />
MESTO<br />
KENIJE<br />
TAJNI<br />
POLICIST<br />
NAGLAS-<br />
NO MES-<br />
TO, IKTUS<br />
DOMOVINA SUVENIR<br />
DOMNEVA,<br />
DA JE KDO<br />
STORIL<br />
ZLOČIN<br />
DOBIČKAR<br />
NASELJE<br />
JUŽNO OD<br />
DOLENJ.<br />
TOPLIC<br />
MATEJ<br />
AVBELJ<br />
REKA NA<br />
SEVERO-<br />
ZAHODU<br />
POLJSKE<br />
ŽENSKO<br />
IME,<br />
SNEŽNA<br />
ESTRADNI<br />
UMETNIK<br />
STROKOV-<br />
NJAK<br />
ZA URBA-<br />
NIZEM<br />
JAKOST<br />
PRIPRAVA<br />
ZA ŠILJE-<br />
NJE SVINČ-<br />
NIKOV<br />
ZNANOST<br />
ZA POL-<br />
TON ZVIŠA-<br />
NI TON F<br />
6 IZUMRLI<br />
GLAVO-<br />
NOŽEC<br />
OZKA<br />
9<br />
DOLINA<br />
JUDOIST-<br />
KA (PETRA)<br />
VEDRO<br />
PROSTOR<br />
ZA MEJO<br />
IGRIŠČA<br />
DOBA<br />
13<br />
AM. PLOŠ-<br />
ČIN. MERA<br />
TVORBA<br />
V PANJU<br />
OBLIKA<br />
IMENA<br />
ANA<br />
DOKTOR<br />
ZVIJAČA,<br />
TRIK<br />
NAJVEČJA<br />
PTICA<br />
REVOLUC.<br />
(VLADIMIR)<br />
EDINO<br />
11<br />
JORDAN-<br />
SKO PRI-<br />
STANIŠČE<br />
ZDRAVILO<br />
PROTI<br />
MALARIJI<br />
ZMES<br />
1<br />
PLINOV V<br />
OZRAČJU<br />
SOSED<br />
3<br />
ŠOP LAS<br />
KATARINA<br />
IVANOVIĆ<br />
GLAVNO GESLO<br />
7 2 3 4 5 6 7<br />
8<br />
GRŠKI<br />
BOG PAS-<br />
TIRJEV<br />
1<br />
KLEMEN<br />
TORKAR<br />
RIMSKA<br />
POSTAJA<br />
NA TRO-<br />
JANAH<br />
5 8 9 10 11 12 13<br />
2 9<br />
3<br />
4<br />
6 3<br />
9 5<br />
REŠITVE:<br />
Rešitev magičnega kvadrata:<br />
ODMRTJE, DOLORES, MLADOST, RODOMOR, TROMEJA, JESOJED, ESTRADA<br />
Rešitev dopolnjevanke:<br />
POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL?<br />
Rešitev križanke (vodoravno): jedkanica, alergolog, nemar, Ife, ekipa, jen, ZT, takt, pripor,<br />
po idilični, šilček, zrak, sum, veda, amonit, profitar, deber, Občice, noj, čop, MA, situla,<br />
Akaba, Ina, aker, kinin, Nives, Ane, estradnik, KT, Atrans. Glavno geslo: Za mlade bralce.<br />
1 3<br />
9<br />
8<br />
6<br />
2<br />
4<br />
2<br />
3<br />
4 3<br />
9 5 4 2 6 1 3 7 8<br />
3 2 7 5 8 9 6 4 1<br />
8 1 6 4 3 7 5 2 9<br />
7 3 8 1 9 2 4 5 6<br />
2 9 1 6 4 5 8 3 7<br />
4 6 5 8 7 3 9 1 2<br />
6 4 3 7 2 8 1 9 5<br />
1 7 9 3 5 6 2 8 4<br />
5 8 2 9 1 4 7 6 3<br />
7 9 2 3 5 8 6 4 1<br />
3 6 8 1 4 7 9 5 2<br />
4 5 1 2 9 6 7 3 8<br />
6 4 3 5 8 2 1 9 7<br />
5 1 7 4 6 9 2 8 3<br />
2 8 9 7 1 3 4 6 5<br />
1 3 6 8 7 4 5 2 9<br />
8 7 4 9 2 5 3 1 6<br />
9 2 5 6 3 1 8 7 4<br />
5<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
64<br />
SLIKOVITO<br />
Satira<br />
Pevka za mikrofonom – Fernand Leger<br />
GREGOR ČUŠIN<br />
WIKIART<br />
- A<br />
si ti videl to petje, a?!<br />
- Kaj če sem?<br />
- Videl to petje!<br />
- Misliš: Če sem ga<br />
slišal?<br />
- Ma, ne. To ni samo za poslušat, to<br />
moraš tudi gledat!<br />
- Aha. Razumem.<br />
- Čeprav to ni bilo ne za poslušat ne<br />
za gledat!<br />
- Ja, ja, vem. Sem slišal, sem gledal.<br />
- No, in kaj boš rekel?<br />
- Kaj pa hočeš, da rečem? Saj sam<br />
veš!<br />
- Točno tako: Kdor ni ravno kreten,<br />
mu je kristalno jasno!<br />
- Ja, na žalost.<br />
- A ti lahko verjameš vsemu temu<br />
fušanju?!<br />
- Res, groza. Muka za ušesa.<br />
- Pa vse to spakovanje!<br />
- Obup, se strinjam.<br />
- Parada lažnih nasmeškov in prilizovanja<br />
publiki!<br />
- Joj, da ne bi o publiki …<br />
- Ja, pa moram, no. Ker je prav nespodobno,<br />
a veš. Kako so oblečeni?! Si<br />
videl?<br />
- Seveda sem.<br />
- Saj to niti obleke niso! To so kostumi.<br />
Teater!<br />
- Jasno!<br />
- Pa vse tisto mahanje z zastavami.<br />
- V glavnem sami moški! Kot na paradi!<br />
- Ja, tako pač je to!<br />
- No, po eni strani jih je pa za razumet!<br />
- Ne razumem. Po kateri strani?<br />
- Počutijo se ogroženi. Vseeno so v<br />
manjšini.<br />
- Kakšna manjšina, pa kaj ti je?! Kar<br />
množijo se, ne vem sicer kako, ampak<br />
zmeraj več jih je, se mi zdi! In zmeraj<br />
bolj glasni so.<br />
- Bo treba malo potrpeti z njimi.<br />
- Jaz tega ne bom več trpel. Jaz imam<br />
dovolj tega. To je vse tako mimo. Njihov<br />
čas je minil!<br />
- Ja, saj imaš prav. Ta Evrovizija … To<br />
je res čisto preživet koncept.<br />
- Kaj? Kakšna Evrovizija? Pa o čem<br />
ti govoriš?!<br />
- O Evrovizijski popevki, a ne. O čem<br />
pa ti?<br />
- O partizanski proslavi na Prevaljah!<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023<br />
- ?<br />
- O bjondi, ki samo da vidi mikrofon<br />
in kamere, že naredi cel šov!<br />
- A! To si mislil. Ja, je bilo tudi čisto<br />
mimo.<br />
- Mimo, mimo. Pa ne za četrt, ampak<br />
vsaj za pol tona. In to na ves glas. Fortissimo!<br />
Brez zadržka!<br />
- Hmm. Ti pa svetujem, da se ti malo<br />
zadržiš in znižaš jakost glasu. Če te sliši<br />
kdo nepoklican in bo kakšen od izvoljenih<br />
užaljen, te lahko doleti še globa. Za<br />
tole, kar si zdajle natresel, lahko plačaš<br />
kakšnih 250 €, veš!<br />
- Kar naj me oglobijo, če želijo. Sem<br />
šparal za stara leta in črne dni, ampak<br />
tako črno, kot je zdaj, še ni bilo in v taki<br />
državi si starosti niti ne želim dočakati.<br />
Ti lahko serviram še par stavkov, ki so<br />
vredni vsaj 750 €!<br />
- Ne, ne, raje ne.<br />
- Ampak ti povem, ni pravice na tem<br />
svetu. Če jaz kaj fouš rečem, bom plačal<br />
kazen, ona pa lahko fuša na mile viže,<br />
pa je še plačana za to!<br />
- Ja res, kam gre ta svet?<br />
- A kam? Ti bom jaz povedal kam: V<br />
…<br />
- Ne, ne, nikar. Nikar grdih in neprimernih<br />
besed!<br />
- Uf! (debelo pogoltne) Ta svet gre<br />
res v … Evrovizijo!<br />
<br />
Fernand Leger, Pevka za mikrofonom (1955), Musee<br />
National Fernand Leger, Biot, Francija.
Roberto Colombini<br />
NAŠ DELAVEC PRAZNUJE<br />
POLITIČNA POEZIJA<br />
65<br />
Delavec naš gre za praznik dela<br />
tja, kjer si edino on zasluži,<br />
s sebi se enakimi podruži,<br />
se takole zgodba je začela.<br />
Prvemu kar Jupitru v deželi<br />
le pritiče, to ni za ostale,<br />
ni da zbijali o njem bi šale,<br />
daj, na tujem, zdaj se poveseli.<br />
Delavka šla z njim je najhitrejša,<br />
ki od rok ji delo gre najbolje,<br />
usta polna so ji dobre volje,<br />
nese ker dejavnost najstarejša.<br />
Delavec naš prvi, ki državi<br />
kažipot je, kakšno naj bo delo,<br />
šel je že pred praznikom veselo<br />
tja, kjer zbirajo se sami pravi.<br />
Se po delu karseda uspešnem<br />
v mafijsko odpravil je deželo,<br />
nekaj dni da preživi veselo<br />
v prenočišču dragem in pregrešnem.<br />
Delavec naš, zmage ki pobira<br />
delovne čez leto, ne omaga,<br />
gospodarstvu tudi tam pomaga,<br />
saj obrt izdatno s tem podpira.<br />
Prvi delavec naš premierno<br />
odigral tam vlogo je turista,<br />
bil svetilka je za druge tista,<br />
ki pove, kaj zanje ni primerno.<br />
To naš delavec si res zasluži,<br />
priigrano vse nazaj se vrne,<br />
dobro delavski denar obrne<br />
v rokah tiste, ki se tam z njo druži.<br />
Posnetek zaslona<br />
Nova 24<br />
Posnetek zaslona<br />
Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si<br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
66<br />
TAZADNJA<br />
Humor<br />
Poleg Leta 4 med favorite<br />
sodijo tudi bend Ufurani s<br />
prirejeno finsko pesmijo<br />
»Cha Cha Cha«, ki so jo<br />
prevedli v ljubljanski »Kva<br />
kva kva«, goriški bend<br />
Kažin z »Ma uoštja, kdu<br />
je Edghar«, skladbo, ki je<br />
prirejena avstrijska melodija<br />
»Who the hell is Edgar«, in<br />
južnobelokranjska skupina<br />
Praščine, ki se bo predstavila<br />
s skladbo »Kolo«.<br />
Ansambel Let 4 bo zastopal gorenjsko narečje s skladbo »Mama kupil Zetora«.<br />
SLOVENIZIJA ali pesem<br />
slovenskih narečij<br />
Evrovizija je končana, Slovenija pa se je po 2019 spet uvrstila v veliki<br />
finale. Skladba »Carpe Diem«, ki jo je zaradi začetnega verza »Mi bomo<br />
celo noč plesali« kot osebno himno posvojil premier, je Slovenijo pripeljala<br />
na odlično 21. mesto. Oči se sedaj selijo na nekoliko manjši oder<br />
Stožic, kjer bo potekal izbor Slovenizije. Gre za glasbeno tekmovanje<br />
med pokrajinami, ki bodo evrovizijske pesmi priredile v svojih narečjih.<br />
SVIT PODGORNIK<br />
FOTOMONTAŽA CITRUS<br />
Na tekmovanju se bo pomerilo<br />
kar 31 skupin iz vse Slovenije.<br />
Predstavile bodo svoja narečja.<br />
»Težko se je bilo odločiti,<br />
katera narečja bomo spustili na tekmovanje,<br />
saj vsi dobro vemo, da ima pri nas<br />
vsaka vas svoj glas. Sprva smo se odločili,<br />
da bodo zastopane samo največje<br />
narečne skupine, torej dolenjska, gorenjska,<br />
koroška, panonska, primorska, rovtarska<br />
in štajerska, vendar je do izraza<br />
spet prišla sosedska ljubezen. Brici so<br />
strogo nasprotovali, da bi jih zastopala<br />
ista skupina kot Kraševce, Kraševci so<br />
zelo nasprotovali sodelovanju z Istrani,<br />
slednji pa so rekli, da jih na festivalu<br />
ne bo, ker se jih enači s Postojnčani, ki<br />
po njihovem mnenju niso niti Primorci.<br />
Podobno je bilo drugje, zato smo ponudili<br />
enako število pesmi kot na Evroviziji<br />
in rekli, naj se dogovorijo med seboj,«<br />
je uvrščanje skupin na festival opisala<br />
Tina Glasi, vodja tekmovanja.<br />
TEKMOVANJE NAREČIJ<br />
Kaj pričakujejo od tekmovanja, smo<br />
povprašali ansambel Let 4, ki bo v zastopal<br />
gorenjsko narečje s skladbo »Mama<br />
kupil Zetora«. »Prv vidmo, kva bo klele<br />
upoufinal. Če pa bomo dobr špilal, poj<br />
pa gremo na zmago, a n‘,« je optimističen<br />
Gregor Naroblek, ki meni, da njihova<br />
skladba nudi odločilno prednost, saj se<br />
z besedilom, ki ima v naslovu Zetor, v<br />
Sloveniji pač ne moreš slabo uvrstiti. Poleg<br />
Leta 4 med favorite sodijo tudi bend<br />
Ufurani s prirejeno finsko pesmijo »Cha<br />
Cha Cha«, ki so jo prevedli v ljubljanski<br />
»Kva kva kva«, goriški bend Kažin z »Ma<br />
uoštja, kdu je Edghar«, skladbo, ki je prirejena<br />
avstrijska melodija »Who the hell<br />
is Edgar«, in južnobelokranjska skupina<br />
Praščine, ki se bo predstavila s skladbo<br />
»Kolo«, prirejeno po poljskem originalu<br />
»Solo«. Nastopali bodo tudi predstavniki<br />
narečnih skupin iz zamejstva, od katerih<br />
se glede na stave najbolje uvršča skupina<br />
Štaua, ki se bo predstavila z »Wstani«,<br />
pesmijo prirejeno po litvanski »Stay«.<br />
Slovenizija bo kot Evrovizija potekala<br />
v treh večerih. Nastopili bodo tudi različni<br />
gostje, ki bodo predstavili tuje manjšine.<br />
Tako bomo slišali predstavnika črnogorske<br />
manjšine, Punišo Zmatrana, ki se<br />
bo predstavil s priredbo istoimenske srbske<br />
pesmi »Samo mi se spava«. Prvi polfinale<br />
bo na sporedu 32. maja, drugi naslednji<br />
dan, 33. maja, finale pa bo čez dva dni, v<br />
petek 35. maja. Pri Tazadnji se nadvse veselimo,<br />
da bomo lahko slišali toliko variacij<br />
melodičnega slovenskega jezika. Vam<br />
pa želimo razumevanje sosedov, čeprav so<br />
morda iz Kočevja, vi pa iz Ribnice. <br />
<strong>98</strong> 18. 5. 2023
Podprite neodvisno<br />
novinarstvo,:<br />
naročite se na<br />
Domovino<br />
<strong>Domovina</strong><br />
je ta hip najboljši slovenski<br />
družbeno-politični tednik.<br />
• Preverjene informacije za tiste, ki želite vedeti,<br />
kaj se v resnici dogaja doma in po svetu.<br />
• Ekipa, ki ne menja retorike ob menjavi vlade, ampak<br />
ostaja zvesta svojemu poslanstvu: informiranju bralcev.<br />
• Ekskluzivni članki, intervjuji in oddaje za naročnike.<br />
• Tedenski pregled in komentarji aktualnega dogajanja.<br />
dr. Žiga Turk, profesor in publicist<br />
Pridružite<br />
se širokemu<br />
krogu bralcev,<br />
ki cenijo:<br />
• naš neodvisen način poročanja,<br />
• enaka merila za vse,<br />
• predstavitev navdihujočih zgodb<br />
posameznikov in skupin,<br />
• spoštljivo izmenjavo mnenj,<br />
159 €<br />
187,20 €<br />
• naš trud, da predstavimo dejstva,<br />
ustvarjanje mnenja pa prepustimo vam.<br />
DA, računajte name, naročam tednik <strong>Domovina</strong>.<br />
(ustrezno označite)<br />
12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 187,20 € samo 159 €)<br />
želim plačilo na 4 obroke po 39,75 €<br />
6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 93,60 € samo 86,50 €)<br />
Ime in priimek * :<br />
Ime podjetja (poslovni naročnik):<br />
Ulica in hišna št. * :<br />
Poštna št. in kraj * :<br />
Telefon * :<br />
E-mail * :<br />
Podpis * :<br />
Poštnino za tednik plača <strong>Domovina</strong>.<br />
S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.<br />
S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni<br />
na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.<br />
<strong>Domovina</strong>, d.o.o.<br />
Cesta v Log 11,<br />
1351 Brezovica pri Ljubljani<br />
E: narocnine@domovina.je<br />
T: 059 020 001<br />
NAROČITE<br />
PREK SPLETA
Slovesnost ob dnevu državnosti<br />
DOMOVINA PRAZNUJE<br />
na Vrhniki<br />
Nedelja,<br />
25. junij 2023, ob 20.00<br />
Nastopajoči:<br />
Kvatropirci<br />
Nuša Derenda<br />
Jazzva<br />
Tone Kuntner<br />
in drugi ...<br />
VSTOP<br />
PROST<br />
Slavnostni govornik:<br />
Borut Pahor<br />
Po slovesnosti sledi druženje ob glasbi Kvatropircev.
Change language