ArtDiCo: Digitalno pripovedovanje zgodb za odrasle? Na ta način je to mogoče!

DIGITALNO

PRIPOVEDOVANJE

ZGODB ZA ODRASLE?

NA TA NAČIN JE TO

MOGOČE!

Umetnost, digitalnost in

korona: novi pristopi k e-

učenju

Ta izdelek je bil financiran v okviru programa Evropske unije Erasmus+,

Ključni ukrep 2 (Sodelovanje za inovacije in izmenjavo dobrih praks,

strateška partnerstva na področju izobraževanja odraslih) - razpis za zbiranje

predlogov 2020.

Intelektualni rezultat 4: DST za odrasle? Na ta način je to mogoče!

O projektu

Akronim:

Naslov:

Koordinator:

Program:

ArtDiCo

Umetnost, digitalnost in korona: digitalno pripovedovanje zgodb za ljudi z

nizko digitalno pismenostjo - novi pristopi k e-učenju

Akademie Klausenhof GmbH (Nemčija)

Erasmus + KA2

Cilji projekta: Podpora osebam z nizkimi digitalnimi kompetencami in osebam, ki

nikoli niso bile deležne ustreznega digitalnega opismenjevanja;

spodbujati ustvarjalno izražanje in kulturno izobraževanje;

razvijati spretnosti in vključevanje z ustvarjalnostjo in umetnostjo;

profesionalizacija izobraževalcev in drugega osebja za podporo in

učenje odraslih;

Razvijanje orodij za pomoč ljudem pri obvladovanju krize, ki jo je

povzročila pandemija.

Termin: 1. marec 2021 – 28. februar 2023

Trajanje:

Partnerstvo:

Facebook:

24 mesecev

SYNERGASIA ENEGON POLITON (Grčija)

VILNIAUS DAILES AKADEMIJA (Litva)

SOCIALNA AKADEMIJA – ZAVOD ZA IZOBRAZEVANJE, RAZISKOVANJE IN

KULTURO (Slovenija)

MEDIA ACTIE KUREGEM STAD (Belgija)

COFAC COOPERATIVA DE FORMACAO E ANIMACAO CULTURAL CRL

(Portugalska)

INEUROPA SRL (Italija)

https://www.facebook.com/ArtDiCoProject

Izjava: Za vsebino te publikacije so odgovorni izključno avtorji in nikakor ne izraža mnenja Evropske

komisije ali njenih služb.

2


O intelektualnem rezultatu

Številka:

IO2

Naslov:

Na ta način je to mogoče!

Jezik:

Slovenščina

Odgovorni partner: Akademie Klausenhof

Diseminacija: Javno

Tip:

Priročnik

Rok za oddajo: 16. 1. 2023

Predstavitev: 22. 11. 2022

Avtorstvo: Akademie Klausenhof

Sodelujoči:

Recenzenti:

Vsi partnerji

Vsi partnerji

3


Kazalo vsebine

1 NA KRATKO O DIGITALNEM PRIPOVEDOVANJU ZGODB 6

2 PREDSTAVITEV PROJEKTA ARTDICO 7

3 USTVARJANJE VIDEOV UMETNOST IN KORONA V MOJEM ŽIVLJENJU 9

3.1 Zgodbe o zgodbah: Poročilo z usposabljanj (smernice) 11

3.1.1 Potek usposabljanj 12

3.1.2 Pogled udeležencev na usposabljanja 13

3.1.3 Pogled trenerjev na usposabljanja 14

3.1.4 Izzivi v zvezi z usposabljanji 14

3.1.5 Rezultati usposabljanj 15

3.1.6 Zaključek 17

3.2 Primer procesa izvajanja usposabljanja 18

3.3 Ciljna skupina in izzivi za digitalno učenje: posamezniki z nizko digitalno pismenostjo 26

4 DODATNE INFORMACIJE O USPOSABLJANJIH 28

4.1 Seznam in opis orodij za digitalno pripovedovanje zgodb 28

4.1.1 Programi za urejanje videoposnetkov 29

4.1.2 Programi za spletna srečanja in spletno sodelovanje 32

4.1.3 Orodja za izvajanje aktivnosti za prebijanje ledu 33

4.1.4 Platforme za podporo učnim procesom 34

4.1.5 Aplikacije za snemanje zvoka 36

4.1.6 Spletne strani za iskanje vsebine 37

4.1.7 Aplikacije za dodajanje podnapisov 39

4.1.8 Platforme za objavljanje in deljenje 39

4.1.9 Orodja za evalvacijo 39

4.2 Korona in umetnost v sodelujočih državah 41

5 PRILOGE 42

5.1 Različne oblike DST usposabljanj 42

5.1.1 Načrt za 5-dnevni program usposabljanja 42

5.1.2 Načrt za usposabljanje prek spleta 44

5.1.3 Enodnevno usposabljanje DST 45

5.2 Rezultati usposabljanj (vprašalnik) 46

4


Namen te publikacije je predstaviti projekt ArtDiCo vsem strokovnim delavcem in drugim, ki jih

zanima vsebina, pri čemer želimo zlasti poudarit metodo digitalnega pripovedovanja zgodb in

dodano vrednost, ki jo le-ta prinaša pri delu z digitalno prikrajšanimi skupinami.

S tem namenom predstavljamo izkušnje, pridobljene pri izvajanju usposabljanj digitalnega

pripovedovanja zgodb v sodelujočih partnerskih državah. Predstavljene bodo ugotovitve, ki so

bile prek prakse oblikovane kot model rešitve. Rezultati trenerjem in pedagoškemu osebju

olajšajo delo z udeleženci z nizko digitalno pismenostjo in uporabo digitalnega pripovedovanja

zgodb pri delu z njimi.

5


1 Na kratko o digitalnem pripovedovanju zgodb

Da bi prišli do bistva projekta ArtDiCo, je treba najprej odgovoriti na vprašanje: Kaj je digitalno

pripovedovanje zgodb?

Digitalno pripovedovanje zgodb je metoda, ki v izobraževanju odraslih služi kot uvod v razpravo o

različnih družbenih vprašanjih. Primerna je za vse udeležence, tudi za mlajše ali digitalno ali

drugače prikrajšane udeležence. Podpira jih pri opolnomočenju in učenju novih, digitalnih veščin.

Digitalno pripovedovanje zgodb (Digital Storytelling - DST) je osebno pripovedovanje z uporabo

zvoka (glasovnih posnetkov) in drugih digitalnih medijev, pri čemer se ustvari 3-5-minutni film z

močno refleksivno, čustveno in osebno vsebino. Drugo ime zanj je tudi interaktivno

pripovedovanje zgodb.

Element pripovedovanja zgodb, ki spremlja ljudi že od začetka zgodovine, v digitalnem

pripovedovanju zgodb skupaj združi različne elemente. Zgodba je obogatena z zvočnimi posnetki,

videoposnetki, slikami, grafikami ali drugimi multimedijskimi vsebinami, pri čemer so možne

različne kombinacije le-teh. Tako kot pri pripovedovanju zgodbe se pripovedovalec osredotoča

na vsebino določene teme in do nje zavzame določen odnos. Klasična govorjena zgodba je na tak

način prenesena v digitalni svet.

Osrednjo vlogo v tem ustvarjalnem procesu ima pripovedovalec, ki je odgovoren za svojo zgodbo,

in sicer za besedilo, scenarij za film, posnetke, montažo, raziskave ter uporabljene fotografije in

risbe. S svojim osrednjim sporočilom želi poslušalce spodbuditi k razmišljanju in jih navdihniti za

(družbene) spremembe.

Digitalno pripovedovanje zgodb je v zadnjih letih vse bolj priljubljena izobraževalna metoda, saj

ima kar nekaj pozitivnih lastnosti:

spodbuja demokratično delovanje,

podpira svobodo izražanja,

spodbuja ustvarjalnost,

pomaga udeležencem, da se znajdejo v medijskem okolju.

Poleg tega udeleženci tudi lažje razumejo temo, če jim je predstavljena z vizualno podporo,

izobraževalci pa lahko s pomočjo DST abstraktno vsebino naredijo bolj razumljivo.

Še večji učinek je, če so udeleženci vključeni v proces in aktivno sodelujejo kot ustvarjalci in

pripovedovalci. S tem se učijo novih spretnosti, strukturirajo svoje misli in se jih naučijo izražati,

naučijo se dajati in sprejemati povratne informacije ter se gradijo svoje sodelovalne, empatične

in socialne kompetence. Hkrati uporaba digitalnih tehnologij in računalniških programov tudi

spodbuja gradnjo strukturnih in miselnih spretnosti.

Poleg izobraževalnega vidika je metoda digitalnega pripovedovanja zgodb namenjena tudi

izražanju osebnih izkušenj ter razmišljanju in izmenjavi življenjskih izkušenj. Te pripovedi so lahko

osebne in hkrati relevantne za širšo družbo. DST lahko uporabimo za osebni vpogled v stališča,

poglede, vrednote in občutke udeležencev, kar je dobro izhodišče za razpravo in/ali razmislek o

določenih temah. Na ta način lahko povežemo posameznike iz različnih okolij in družbenih

statusov ter spodbudimo izmenjavo mnenj in odkrivamo in obravnavamo podobnosti in razlike

med njimi, ta odkritja pa uporabimo kot podlago za konstruktiven dialog.

6


2 Predstavitev projekta ArtDiCo

Pandemija je imela v Evropi dve odločilni posledici:

Po eni strani sta digitalna komunikacija in uporaba digitalnega sveta postali nujni za vsakogar,

vendar še zdaleč ne rutinski, po drugi strani pa so se posamezniki soočali z izzivi, kot so izoliranost,

izključenost, soočanje z boleznijo, izguba, osamljenost, nova ureditev in potreba po prilagajanju.

Projekt ArtDiCo želi obravnavati ta oba vidika in z uporabo umetnosti (Art) ustvariti priložnost za

učenje digitalnih kompetenc (Di) ter za razmislek in izmenjavo osebnih izkušenj o družbenih

razmerah v času korone (Co).

Projekt je zasnovan tako, da podpira vključevanje digitalno prikrajšanih oseb. Spodbuja jih, da

delijo svoje zgodbe in zavzamejo svoje mesto v digitalnem svetu z vključevanjem v okolje, v

katerem je njihova prisotnost ključna in do katerega sicer težko dostopajo. S projektom ArtDiCo

ima ta ciljna skupina priložnost spoznati, preizkusiti in uporabljati različne digitalne vire in medije,

kar nenazadnje spodbuja njihovo aktivno spletno državljanstvo.

Udeleženci so se na primer naučili uporabljati digitalne medije na zanimive in ustvarjalne načine,

obiskali so spletne muzeje in se povezali z drugimi z izmenjavo izkušenj v času izolacije. Trenutni

izziv je digitalno prikrajšanim osebam, ki so bile med krizo COVID odrinjene na rob družbe,

zagotoviti ustrezne priložnosti za dostop do učnih pripomočkov in za ustvarjanje lastnih digitalnih

zgodb.

V okviru projekta ArtDiCo so se posamezniki naučili pripovedovati in predelati svojo osebno

zgodbo o koroni prek spleta in s pomočjo umetnosti. V okviru projekta so bila razvita različna

spletna orodja, ki digitalno prikrajšanim osebam pomagajo, da z uporabo preprostih tehnik

izrazijo svoje izkušnje v obliki digitalne zgodbe.

V okviru projekta so zbrani tudi primeri uporabe kreativnih učnih orodij in zbrali vire za pomoči

pri tem, kako umetniška dela uporabiti v tem kontekstu v izobraževanju odraslih. Nastala so tudi

ustrezna spletna izobraževalna orodja, ki se lahko uporabljajo pri kulturno-ustvarjalnem

izobraževalnem delu z odraslimi.

Na usposabljanjih ArtDiCo je metoda digitalnega pripovedovanja zgodb udeležencem omogočila,

da z ustvarjalnim pristopom predstavijo svoje izkušnje iz časa pandemije Covid-19. Zato je

avtobiografski vidik pripovedovanja zgodb osrednjega pomena, saj so udeleženci predstavili svoj

položaj na oseben in individualen način. Pripovedovalci so bili povabljeni, da razmislijo o svoji

osebni preteklosti, identiteti in izkušnjah ter jih delijo z drugimi. Pri tem je osebni glas močno

orodje za pripovedovanje in posredovanje osrednjega sporočila širši skupnosti.

Digitalno pripovedovanje zgodb o sedanjosti in preteklosti, spominih, interesih in upanju je

povezano z mehanizmi za uspešno soočanje s problemi. Takšne avtobiografske vaje vodijo k

učenju, saj udeležencem omogočajo, da osmislijo življenje, poudarijo trenutke odločitev,

predelajo težke dogodke in dobijo vpogled v svoj razvoj.

Posledica krize zaradi COVID-19 je precejšnje povečanje spletnega učenja tudi za odrasle. Velik

delež izobraževanj, ki so bila prvotno organizirana fizično, se je prenesel na splet. Glede na že

omenjene omejitve in neenakosti je treba raziskati možnosti spletnega učenja za izboljšanje

priložnosti za izobraževanje odraslih. Obravnava teh vprašanj bi lahko pripomogla k razširitvi

spletnega učenja v obdobju po krizi in ga naredila še bolj vključujočega.

Trenerji in izvajalci so se prek partnerja Maks vzw iz Belgije so se usposabljali o zgodovini in

metodologiji digitalnega pripovedovanja zgodb, ki jo je razvil portal storycenter.org. To znanje so

potem trenerji delili naprej na lokalnih usposabljanjih, udeležence pa so se naučili razumeti

korake digitalnega pripovedovanja zgodb in se pogovarjali o različnih etičnih vprašanjih.

Udeleženci so med usposabljanjem ustvarjali lastne digitalne zgodbe, pri tem pa se učili o

7


snemanju govora, zbiranju in produkciji digitalnega gradiva, delu s podnapisi in s programom za

montažo videoposnetkov.

DST je tudi odlična dejavnost za skupinsko učenje, saj so med delom na kratkih videih udeleženci

drug drugemu v pomoč in učijo skupaj. Poleg tega pri ustvarjanju kratkih filmov - in pri kreativnem

delu na pametnih telefonih, tablicah ali računalnikih - pridobijo vrsto spretnosti in veščin,

povezanih z novimi tehnologijami, reševanjem problemov, socialnimi veščinami, pa tudi s

konceptom učiti se učenja.

Več o celotnem procesu in nekaj primerov je na voljo tudi v poročilu, ki je nastalo v okviru projekta

(link).

8


3 Ustvarjanje videov Umetnost in korona v

mojem življenju

Med izvajanjem projekta ArtDiCo so se partnerske države intenzivno ukvarjale s tem, kako

ponuditi izobraževalne priložnosti posameznikom z nizko digitalno pismenostjo, zlasti glede na

trenutne izzive in zahteve digitalne družbe. Rezultat tega so bili različni modeli, ki se lahko

uporabljajo za spodbujanje izobraževanja odraslih. Poleg poročila o stanju na ravni posameznih

držav (link) je na voljo tudi Priročnik za uporabo umetnosti v izobraževalne namene (link).

Za uvod v temo digitalnega pripovedovanja zgodb in druge pomembne teme, povezane s

projektom, smo za izvajalce usposabljanj pripravili kratke animirane videe, s katerimi se lahko

seznanijo s temo in jim pomagajo pri pripravi in izvedbi programa usposabljanja (link). Gre za

predstavitve, ki v nekaj minutah pojasnijo posamezne teme, ki so osrednje za usposabljanja, in

razjasnijo ključne točke:

Uvod v e-učenje

Umetnost v digitalnem svetu

Kaj je digitalno pripovedovanje zgodb?

Kakšen je proces DST?

Kako uporabljati digitalno pripovedovanje zgodb?

Digitalna orodja za DST

Digitalna pripovedovalska kavarna

Namen teh scenarijev je pomagati izvajalcem usposabljanja pri oblikovanju usposabljanja in

pridobivanju ustreznih osnovnih informacij. Videoposnetki so na voljo na ArtDiCo Youtube kanalu

v angleškem jeziku s slovenskimi podnapisi (link).

Poleg tega so v tem poročilu predstavljeni rezultati izvedenih usposabljanj s priporočili za dobre

prakse in z vrednotenjem uspešnosti.

Nazadnje so bile v okviru projekta organizirane Mednarodne digitalne pripovedovalske kavarne,

katerih namen je bil vzpostaviti povezavo med vsemi udeleženci usposabljanj iz različnih držav in

omogočiti mednarodno izmenjavo. Namen teh kavarn je bil predvsem sprostiti meje, ki so jih

začrtali COVID ukrepi, in doseči, da bi se udeleženci spet počutili povezane. Na voljo je tudi gradivo

za izvedbo takšnih kavarn (link).

Za predstavitev načina vodenja udeležencev skozi postopek ustvarjanja videa sledi opis srečanj za

oblikovanje DST na primeru udeležencev, ki so upokojeni in imajo zelo malo osnovnih digitalnih

spretnosti, a še nikoli niso imel stika z opremo in programi, ki so jim bili na voljo za uporabo v

okviru tega projekta.

Srečanje Način Vsebina Orodja/programi Opombe

Prvo srečanje: V živo

Kaj je DST?

Drugo srečanje:

Povej svojo

zgodbo

V živo ali

prek

spleta

- Spoznavanje drug drugega.

- Predstavitev projekta ArtDiCo.

- Kaj je DST?

- Vaje pripovedovanja zgodb:

kakšne so bile moje izkušnje s

korono?

- Vzpostavitev in uporaba

potrebne tehnične opreme.

Domača naloga: Razmisli o svoji

digitalni zgodbi: Ali imaš že kakšne

ideje?

- Kako začeti zgodbo?

- Katera orodja lahko uporabimo,

da spodbudimo domišljijo?

- PowerPoint

- Aktivnosti za

prebijanje ledu

(uporaba klasičnih

umetniških del za

vizualizacijo)

- Obiski virtualnega

muzeja.

- Padlet/Miro

- ZOOM ali podobno

okolje

- Padlet/Miro

- Ustvarjanje varnega okolja, v katerem se

udeleženci počutijo udobno in se lahko

odprejo ter omogočijo individualno

raziskovanje osebnih vprašanj.

- Trener spozna udeležence in naslednja

srečanja prilagodi njihovemu znanju, učnemu

tempu in interesom; po potrebi se lahko

vsebine dodajo ali časovno spremenijo, saj

ima udeleženec lahko predznanje s

posameznega področja, zato so mu orodja in

tehnike lahko v pomoč.

- Ustvarimo prijetno vzdušje.

9


- Pripovedovalski krog

(pripovedovanje zgodbe skupini)

- Kako lahko zgodbo podprem z

vizualnimi podobami?

- Na kratko o avtorskih pravicah.

- Ko imaš svojo (digitalno) zgodbo

iz časa korone, jo zapiši.

- Slikovno gradivo

brez avtorskih

pravic (npr. Pixabay)

- Pripovedovalski krog: predstavimo zgodbo,

dajmo in prejemajmo povratne informacije in

izmenjajmo odzive.

Tretje srečanje:

Snemanje zvoka

V živo ali

prek

spleta

Domača naloga: uredi svojo

zgodbo na podlagi povratnih

informacij.

- Spoznavanje opreme, kako

deluje in kako začeti.

- Kateri programi in oprema je na

voljo in kako jo uporabljamo, da

dobimo čist zvok?

- Kakšna so osnovna pravila

snemanja zvoka?

- Kako uporabljati program za

snemanje zvoka?

- ZOOM ali podobno

okolje

- Padlet/Miro

- Program za

snemanje zvoka

(npr. Auphonic)

- Če je mogoče,

zunanji mikrofon

Interaktivna platforma (Miro) ali izmenjava

prek funkcije klepeta udeležencem pomaga

pri izmenjavi, postavljanju vprašanj in

prejemanju neposrednih odgovorov.

Četrto srečanje:

Urejanje zvoka

Peto srečanje:

Montaža 1

Šesto srečanje:

Montaža 2

Sedmo srečanje:

Montaža 3

Prek

spleta

V živo

V živo ali

prek

spleta

V živo

Domača naloga: Poskusite posneti

zvok tudi sami doma.

- Kako urejati glasovni posnetek?

- Kaj je mogoče urediti in česa ne?

Domača naloga: Če želiš, se

posnemi ponovno. Poišči

fotografije, ki se ujemajo s tvojo

zgodbo.

- Predstavitev orodja za urejanje

videa Clipchamp (ali drugega).

- Kako dodati zvok v program?

- Kako dodati izbrane slike?

- Kako urediti elemente na

časovnici?

- Kako popraviti, če nekaj

pomotoma izbrišem ali celo

zamenjam?

- Nadaljnje delo na videu.

- Ponovitev prejšnjih informacij

- Urejanje zvoka - Kako razdeliti

zvok, izbrisati del zvoka in ga

ponovno sestaviti

- Dodajanje fotografij - kako

vstaviti fotografijo tja, kjer jo želiš,

ter kako se zvok in slika prilegata

drug drugemu

- Zaključek montaže

- Iskanje dodatnih fotografij

- Kako urediti fotografijo v

programu?

- Kako pripraviti uvodno in

zaključno špico?

- Kako narediti različne prehode

med posameznimi

kadri/fotografijami?

- Predstavitev končnih rezultatov

in praznovanje v skupini

- Objava končnega DS na spletu

(po želji)

- ZOOM ali podobno

okolje

- Padlet/Miro

- Program za

snemanje zvoka

(npr. Auphonic)

Če je mogoče,

zunanji mikrofon

- Padlet/Miro

- Clipchamp (ali

drug program za

urejanje videov)

- ZOOM ali podobno

okolje

- Padlet/Miro

- Clipchamp (ali

drug program za

urejanje videov)

- Padlet/Miro

- Clipchamp (ali

drug program za

urejanje videov)

- Platforma za

deljenje videov(npr.

Youtube)

Za nadaljevanje dela kot domačo nalogo ali

usposabljanje naučenih spretnosti lahko

uporabimo zloženke z osnovnimi

informacijami, za dostop do vsebine in njeno

ponavljanje pa učno okolje (kot je na primer

Padlet).

Clipchamp je enostaven za uporabo in se

samodejno shrani), njegova uporaba pa je

podobna uporabi drugih programov za

urejanje videoposnetkov, tako da se ni

potrebno celotnega sistema učiti ponovno, če

se udeleženec odloči zamenjat program.

Alternativni programi so navedeni v poglavju

4.1: Seznam in opis orodij za digitalno

pripovedovanje zgodb.

Končne zgodbe je najbolje predstaviti pri

srečanju v živo, saj je tako mogoče

neposredno zaznati odzive in čustva.

10


Osmo srečanje:

Podnapisi in

evalvacija

Prek

spleta

- Podnapisi

- Podnapisi na YouTubu - kako

delujejo in kako jih lahko

dodamo?

- Ročno in samodejno

podnaslavljanje

- Priprava na digitalno

pripovedovalsko kavarno

- Vrednotenje usposabljanja

- ZOOM ali podobno

okolje

- Padlet/Miro

- Orodje za

vrednotenje (npr.

Edkimo)

Ocenjevanje in preverjanje pričakovanj je

smiselno tudi na vsakem drugem srečanju, ne

zgolj na koncu.

3.1 Zgodbe o zgodbah: Poročilo z usposabljanj (smernice)

V nadaljevanju želimo predstaviti praktične rezultate, ki so jih posamezni partnerji dosegli na

usposabljanjih, se osredotočiti na to, kaj je bilo dobro in čemu se je bolje pri naslednjih izogniti,

ter rezultate predstaviti kot smernice za izobraževalce.

Da bi predstavili izzive, priložnosti in možnosti usposabljanj, smo opravili intervjuje z izvajalci,

udeleženci pa so izpolnili vprašalnik.

V vseh partnerskih državah so udeleženci prišli na usposabljanja, da bi izboljšali svoje digitalne

spretnosti in pridobili znanje. Konkretno je to vključevalo tudi uporabo osnovnih digitalnih

spretnosti v vsakdanjem življenju, na primer odgovarjanje na elektronsko pošto in nameščanje

aplikacij ter sodelovanje na digitalnih srečanjih. Udeleženci so bili:

upokojenci, starejši od 70 let, ki so želeli spregovoriti o svojih življenjskih izkušnjah, zlasti

v zvezi s pandemijo,

posamezniki iz izobraženega srednjega razreda s slabim znanjem angleščine,

umetniki s srednje visoko izobrazbo,

odrasli priseljenci, ki so brezposelni, s slabo ali srednje visoko izobrazbo,

ženske, stare od 45 do 60 let, s podeželskih območij, ki imajo malo znanja o uporabi

digitalnih naprav,

ranljive osebe, ki živijo v predmestjih in nimajo digitalnih znanj ter preteklih izkušenj z

računalniki ali tabličnimi računalniki,

mladoletni migranti z nizko stopnjo izobrazbe, ki so navajeni le na pametne telefone.

Na usposabljanjih je sodelovalo 33 oseb, od tega 15 moških in 18 žensk. Starostni razpon se je

začel z mladoletnimi begunci brez spremstva, nadaljeval z mladimi odraslimi iz prikrajšanih okolij,

materami s podeželja ter starejšimi osebami in upokojenci, starejšimi od 70 let.

Skupina je bila torej zelo raznolika, saj je vključevala posameznike z zelo raznolikimi ozadji, z iz

različnih starostnih skupin ter iz različnih izobraževalnih okolij.

Razlog za njihovo udeležbo ni bila le želja po večjem dostopu do digitalnih orodij ter po njihovem

boljšem vključevanju in uporabi v vsakdanjem življenju, temveč tudi želja, da bi povedali svojo

osebno situacijo in z družbo delili svoje sporočilo, tako v zvezi s pandemijo kot na osebni ravni.

Poudarek je bil zlasti na osebnih življenjskih dogodkih, kot so migracije, psihološki stres in lastna

družina. V zvezi s korono je bil poudarek na hitrem tempu današnje družbe, želji po upočasnitvi,

negotovosti in grožnji pandemije ter vse večji povezanosti znotraj skupnosti zaradi izjemnih

izzivov.

Usposabljanje je bilo na voljo v različnih oblikah. Na splošno lahko rečemo, da je bil odvisen od

velikosti in potreb skupine. Pri večji skupini (trije udeleženci ali več) je bilo za oblikovanje DS na

voljo od 4 do 8 srečanj. Pri manjšem številu udeležencev je bila mogoča intenzivnejša podpora s

strani izvajalca usposabljanja, v nekaterih primerih pa sta bili izvedeni le dve osebni srečanji.

11


Na splošno je bilo pomembno, da je trener na začetku dobil vpogled v sposobnosti udeležencev

in ustrezno prilagodil svoje usposabljanje na način, da zahtevnost ni bila ne prevelika ne

premajhna. Po potrebi je bilo treba prilagoditi tudi čas izvedbe. Zato je bilo koristno, da so bila

posamezna srečanja načrtovana enkrat ali dvakrat na teden in ne vsak dan. Na ta način je bilo

dovolj časa za domače naloge ter nadaljnje preizkušanje in ponavljanje naučenih vsebin v prostem

času udeležencev.

Intervjuji s trenerji in rezultati ankete med udeleženci so pokazali, da nihče od udeležencev ni

imel predhodnih izkušenj s pripovedovanjem zgodb. Poleg tega so udeleženci večinoma delali s

svojimi pametnimi telefoni in so imeli malo ali nič izkušenj z drugimi digitalnimi napravami. Kar

zadeva vsebino, so digitalna sredstva uporabljali predvsem za socialno interakcijo, na primer za

družbena omrežja, kot so Facebook, Tiktok ali Instagram, in za komunikacijo prek Whatsapp-a.

Glede uporabe družbenih omrežij so udeleženci navedli, da le-te večina uporablja več ur na dan

(77 %), medtem ko jih nekateri (18 %) uporabljajo le enkrat na dan ali redkeje. Kljub pogosti

uporabi je večina udeležencev (65 %) povedala, da jih je uporaba digitalnih tehnologij pred

začetkom usposabljanja skrbela in da se pri njihovi uporabi niso počutili varne. Le približno 30 %

jih je poročalo, da se pri uporabi digitalnih orodij počutijo varne.

Razlogi udeležencev za izboljšanje digitalnih spretnosti, so bili predvsem na področju

izpolnjevanja zahtev, ki jih prinaša vse večja digitalizacija družbe. To velja tako za njihovo zasebno

kot poklicno življenje. Matere so navedle tudi, da želijo razumeti, kaj počnejo njihovi otroci. Poleg

tega so udeleženci želeli biti pri uporabi digitalnih pripomočkov bolj neodvisni od drugih. Prav

tako je bilo osrednjega pomena, da bi lahko digitalna orodja uporabljali za izmenjavo in

komunikacijo z drugimi. Vsi anketiranci so navedli, da se jim digitalna orodja zdijo pomembna za

življenje. Nekateri so navedli tudi, da želijo uporabiti svojo ustvarjalnost za ustvarjanje

videoposnetkov in da se jim zdi digitalno pripovedovanje zgodb zanimivo za deljenje svojih misli.

3.1.1 Potek usposabljanj

Na usposabljanjih smo se najprej pozanimali o njihovem osnovnem digitalnem znanju, da bi

ugotovili, kaj že znajo (vsi so imeli že nekaj podlage) in kaj se bo potrebno še naučiti. Ker

udeleženci v vsakdanjem življenju uporabljajo skoraj izključno pametne telefone, je bilo treba

najprej predstaviti in spoznati druge naprave. Tako so usposabljanja počasi prehajala od analognih

do popolnoma digitalnih nalog, ki so jih udeleženci uspešno osvojili.

Za koristno se je izkazalo vključevanje motivacijskih elementov, kot so uporaba pripomočkov za

ustvarjanje: uporaba legokock ali obisk umetnostnega muzeja in poznejša izmenjava individualnih

izkušenj in doživetij. To je olajšalo uvajanje v temo in z vidika izvajalcev usposabljanja povečalo

motivacijo udeležencev.

Prav tako je prav prišlo gradivo, ki je bilo v podporo udeležencem, da so se ti ustvarjanja lahko

lotili doma. To je na primer dostop do izročkov in gradiv ter povzetkov prek Padleta, prek

elektronske pošte ali prek orodja Miro. To jim je omogočilo, da so v svojem tempu pregledali, kaj

so se naučili, in se na to sklicevali, če so imeli vprašanja. Digitalni programi, kot so ti, omogočajo

ponujanje učnega gradiva na sodobnejši, privlačnejši in dostopnejši način. Mehke veščine

udeležencev, kot so solidarnost in odprtost do tem ter humoren pristop k slabostim, so prispevale

k dobremu vzdušju in povečale veselje do učenja.

Kar zadeva potek usposabljanj, so bile pri izvajanju v posameznih državah precejšnje razlike. V

nekaterih primerih je program izvajalo več trenerjev. Tako je bilo mogoče skupino bolj

individualno nadzorovati, trenerji pa so bili bolj prisotni in na voljo za delo ena na ena tudi pri

večjih skupinah. Ta način omogoča tudi specializacijo - en trener lahko na primer predstavi

digitalno pripovedovanje zgodb, drugi lahko razloži programe za ustvarjanje videoposnetkov,

tretji pa lahko razloži zvočne posnetke in montažo.

12


Zaradi nizke ravni predznanja in posledičnih frustracij pri uporabi digitalnih orodij je bilo potrebno

v vseh državah izvesti usposabljanje v živo. Pri tem so lahko trenerji nudili podporo in prilagoditev

programa, da bi se izognili prevelikim ali premajhnim izzivom in da bi se lahko neposredno odzvali

na potrebe. Včasih je bilo mogoče po prvih nekaj srečanjih preiti na spletna.

Obseg usposabljanj je bil različen. Nekateri partnerji so jih ponudili v petih dneh (4 ure na dan),

drugi pa so srečanja načrtovali v obdobju 1-2 mesecev, da so imeli dovolj časa za individualno

delo. To je bilo odvisno tudi od motivacije udeležencev. Če ti želijo bolj natančno pregledati

programe, opraviti veliko raziskav in sestaviti ustrezno vsebino, je tu potrebnega več časa za

individualno delo.

Podporna je bila tudi komunikacija izven aktivnega časa usposabljanj; ustvarili smo skupine

Whatsapp ali drugje, kjer so lahko udeleženci drug z drugim delili svoja vprašanja in rezultate. Za

izmenjavo informacij in komunikacijo je bilo mogoče uporabiti tudi interaktivna orodja, kot je na

primer Padlet.

Zaradi tega so bili udeleženci manj zaskrbljeni, saj so prejeli neposredne povratne informacije in

podporo tudi izven srečanj.

Izjemno praktična komponenta z veliko časa za samozavedanje, praktične vaje in raziskovanje je

zagotovila, da so se digitalne kompetence udeležencev povečale, hkrati pa se je povečala tudi

njihova motivacija. Delež praktičnega dela na usposabljanjih se je gibal med 50 in 80 %.

Osrednjo vlogo je na usposabljanjih imela tudi umetnost. Ta je deloma služila kot metoda

(samo)raziskovanja o tem, kako se izraziti ter kako vizualno podpreti in izraziti zgodbo. V podporo

umetniškemu delu je bilo mogoče delati tudi z glasbo, fotografijami in lastnimi kolaži, da bi sprožili

in/ali izrazili določena čustva.

3.1.2 Pogled udeležencev na usposabljanja

Posamezna usposabljanja so bila zelo raznolika: udeleženci so bili različnih starosti, prihajali so iz

različnih okolij ter prinesli različno predznanje in spretnosti na osebni in poklicni ravni. Rezultat je

bila heterogena, vendar povezana skupina, ki je privedla do številnih različnih, zelo osebnih in

individualnih DS. Zaradi razlik so udeleženci lahko tudi različno razpravljali o različnih temah in

izmenjali svoja stališča.

Iz rezultatov raziskave je bilo razvidno, da so udeleženci usposabljanje ocenili kot dejavnost za

povezovanje skupine. Kar 90 % jih je navedlo, da je delo na osebni digitalni zgodbi pripomoglo h

krepitvi skupinske povezanosti in da spodbuja gradnjo skupnosti med udeleženci. Menili so tudi,

da sta bila še posebej pozitivna vzdušje med srečanji in prispevek trenerja. Udeleženci so vzdušje

doživljali kot pozitivno, produktivno in čustveno spodbudno. Poleg tega je bilo za uspeh

usposabljanj koristno, da so imeli priložnost deliti svoje osebne zgodbe, da je bila organizacija

dobra in da so druge člane skupine dojemali kot podporne.

V zvezi z digitalnim pripovedovanjem zgodb so bili udeleženci še posebej zainteresirani, da svoje

rezultate delijo s skupino ter da slišijo in vidijo zgodbe drug drugega. Metoda jim je tako služila

kot način, da so opozorili na svoj položaj (v zvezi s korono, migracijo in drugimi osebnimi

življenjskimi dogodki) in ga delili z drugimi. Mnogi so povedali, da bi jih zanimalo nadaljevanje te

metode pri drugih temah.

Krog pripovedovanja zgodb, kjer so zgodbe predstavili drugim in je prišlo do izmenjave, so

udeleženci doživeli kot koristen in podporen. Opisujejo, da so povratne informacije, ki so jih

prejeli, tako pozitivne kot negativne, povečale njihovo motivacijo in zagotovile koristno podporo.

Vsak je lahko prispeval svoje prednosti, poleg tega pa so se drug od drugega veliko naučili. Na

splošno je bila izmenjava med udeleženci zelo pozitivna in so jo dojemali kot podporno. Pri tem

je 78 % udeležencev izmenjavo mnenj opisalo kot produktivno in koristno. Zaradi zelo osebnih

13


zgodb so udeleženci skupaj rasli, se smejali, jokali in izmenjevali druge intenzivne izkušnje in

občutke.

3.1.3 Pogled trenerjev na usposabljanja

Za trenerje je bilo še posebej pomembno v skupini ustvariti varno in prijetno vzdušje. Tako so se

udeleženci počutili udobno, kar jih je spodbudilo, da so izstopili iz svoje cone udobja in se vključili

v digitalni svet in pripovedovali osebne zgodbe, ki jih je včasih težko oblikovati, ubesediti in deliti

z drugimi.

Poleg tega so se uspeli bolje spopasti z digitalnimi izzivi, saj je bila v ospredje postavljena

ustvarjalnost in ne tehničnih sredstev. To je bil inovativen način vključevanja učenja digitalnih

spretnosti, pri čemer je bil v ospredju ustvarjalni proces in ne uporaba digitalnih sredstev.

Glede na povratne informacije trenerjev in izvajalcev usposabljanj je pri delu s ciljno skupino še

posebej pomembna potrpežljivost. Udeležencem je treba dati čas, ki ga potrebujejo. Le tako lahko

zagotovimo prijetno in varno učno izkušnjo. Tudi delanje napak je del učenja, zato v procesu

potrebujemo dovolj časa za postavljanje vprašanj in iskanje odgovorov nanje ter za samostojno

pridobivanje izkušenj prek dela, ki pa ne uspe vedno v prvo. Vsak udeleženec potrebuje priložnost,

da naučeno samostojno uporabi in s pogostim ponavljanjem utrdi znanje.

Z ustvarjanjem lastnega videoposnetka, ki ga lahko uporabi kot primer, lahko trener postane del

skupine, deli svoje osebne izkušnje in pokaže svojo osebno zgodbo. Poleg tega lahko pridobi

izkušnje z uporabljenimi programi in udeležencem posreduje koristne nasvete.

3.1.4 Izzivi v zvezi z usposabljanji

Povratne informacije o izzivih, ki so se pojavili pri usposabljanjih in delu s ciljno skupino, smo

pridobili prek intervjujev z izvajalci.

Izzivi so bili predvsem časovna uskladitev ter različne zmožnosti in potrebe posameznih

udeležencev. Predvsem pomanjkanje časa, tudi zaradi zasebnih obveznosti, je bil izziv za

udeležence; potrebovali so več časa za preskušanje in vaje. Glede na prejete odgovore je

nekaterim udeležencem primanjkovalo časa, da bi se intenzivneje ukvarjali s programi in

tehnologijo. Udeleženci so svoje zgodbe težko pretvorili v digitalne različice zlasti zaradi

pomanjkanja tehničnega znanja. Kljub temu je večina (77 %) navedla, da je bila vsebina zanje

lahko razumljiva. Koristno je bilo, da so bili izvajalci usposabljanja dostopni in motivirani za vse

udeležence (100 %) ter da jim je bilo mogoče postavljati in sproti reševati vprašanja (100 %).

Pogosto so bila pri tem potrebna postopna navodila, ki jih je dajal izvajalec usposabljanja. Poleg

tega je bilo na spletnih srečanjih koristno deliti zaslon za vizualizacijo in razlago uporabe

programov. Posledično je bilo treba nekoliko prilagoditi časovni razpored izvajanih usposabljanj,

da je bilo na voljo dovolj časa za predelavo vsebine.

Izziv so predstavljali tudi zvočni posnetki. Pogosto je bilo treba zagotoviti mirne prostore, da

snemanje ni bilo moteno s hrupom, pri tem pa se je pokazala tudi razlika med glasnim branjem

zgodbe in njenim svobodnim pripovedovanjem. Tu so bili potrebni večkratni in pogosti poskusi,

da bi ustvarili najboljšo zvočno različico zgodbe.

Deloma je bila izziv tudi jezikovna ovira v posameznih učnih skupinah. To je predstavljalo izziv

zlasti takrat, ko narodni jezik ni bil materni jezik udeležencev, saj so včasih manjkali prevodi in je

prihajalo do težav pri sporazumevanju. Za nekatere sta oviro predstavljala tudi jezik in tehnično

besedišče.

14


Udeleženci so ugotovili, da na začetku ni bilo jasno, kako se pripravi digitalno zgodbo. Pri tem sta

bila rešitev podpora in vodenje s strani izvajalca usposabljanja v veliko pomoč. Poleg tega po

lastnih navedbah nekateri udeleženci niso imeli osnovnega znanja, zato so potrebovali veliko

energije in časa, da so se seznanili s programsko opremo. Pri tem so nekateri udeleženci navedli

tudi, da je bilo njihovo zanimanje za digitalno tehnologijo zelo majhno in da so se odzvali nestrpno,

če uporaba programov ni bila enostavna in intuitivna. Zato smo jim poskušali ponuditi programe,

ki so bili čim bolj enostavni (več o orodjih v poglavju 4.1: Seznam in opis orodij za digitalno

pripovedovanje zgodb).

Poleg tega smo uporabljali kreativna orodja in umetnost, da bi povečali motivacijo in

udeležencem dali občutek konkretnega doživetja. Glede na povratne informacije udeležencev je

bila koristna tudi večkratna uporaba istih nalog ali programov in s tem učenje s ponavljanjem. Z

uporabo praktičnih vsakdanjih elementov so morali udeleženci na primer poslati svoje pisne

zgodbe po elektronski pošti ali se na srečanja povezati prek spleta. Praktične dejavnosti so se

ponavljale v rednih časovnih presledkih, zaradi česar so postali bolj samozavestni.

Drug izziv je bila registracija za posamezne programe in aplikacije. Udeleženci so morali pogosto

ustvariti uporabniške račune in jim dodeliti gesla. Največja ovira pri tem je bila, da je bilo treba

podatke za dostop in dodeljena gesla zabeležiti in jih ponovno poiskati, da je bilo mogoče

nadaljevati delo. Veliko udeležencev še nikoli ni delalo s tabličnim ali prenosnim računalnikom,

večina pa še nikoli ni ustvarila videoposnetka ali uporabila programske opreme za montažo. Zato

sta bila potrebna natančen nadzor in usmerjanje s strani izvajalca usposabljanja, pomembno pa

je bilo tudi ustvariti varen prostor, da so imeli dovolj časa za samostojno eksperimentiranje, da so

lahko delali napake in pridobivali lastne izkušnje. Poleg tega je udeležencem koristilo dejstvo, da

so imeli drugi udeleženci podobne težave in vprašanja, zato so spoznali, da v tej situaciji niso sami.

O vprašanjih ali napakah se je bilo mogoče skupaj nasmejati in poiskati rešitve, kar je pripomoglo

k prijetnemu učnemu vzdušju.

Pomagalo je, da so se udeleženci med seboj pogosto podpirali. Delili so svoje izkušnje in spoznanja

ter drug drugega spremljali pri vprašanjih in izzivih, si razlagali korake in drug drugega vodili skozi

različne programe.

3.1.5 Rezultati usposabljanj

Vsi udeleženci na koncu niso dokončali videoposnetka. Včasih za delo na njem po koncu srečanj

ni bilo dovolj časa. Čeprav vse zgodbe niso bile dokončane kot DS, je vsak udeleženec ustvaril in

delil osebno zgodbo s pomembnim sporočilom. To jim je pomagalo, da so se pri uporabi

programov in opreme počutili bolj samozavestno ter izboljšali svoje spretnosti. Poleg tega so

usposabljanja na vplivala tudi z opolnomočenjem. Doživeli so, da imajo z drugimi udeleženci

skupne značilnosti, tako glede spretnosti kot izkušenj in občutkov med pandemijo.

Posebej pomembno je omeniti, da so se udeleženci soočili s težkim obdobjem v svojem življenju.

Z delom na izkušnjah pandemije so se soočili s težkimi občutki, ki še vedno prevladujejo v

vsakdanjem življenju, in so postali prisotni kot duševna bremena in travme.

Drug vidik povečevanja je, da so se udeleženci naučili samostojno uporabljati programe in jih

uporabljati v vsakdanjem življenju. Čeprav je med udeleženci prišlo tudi do konfliktov, se je

kohezija skupine okrepila. Zlasti prek krogov pripovedovanja zgodb, v katerih so bile predstavljene

osebne zgodbe, so se med udeleženci vzpostavile povezave. Odkrili so skupne točke in se z

izmenjavo izkušenj počutili bolj povezane.

To je odličen način za krepitev učinkovitosti, dajanje glasu posameznikom in njihovo

opolnomočenje. Prijetno je tudi opazovati, kako raste povezanost skupine, kako se udeleženci

med seboj podpirajo, si dajejo povratne informacije in se učijo drug od drugega. V pomoč je bilo

15


tudi redno vrednotenje po končanih učnih urah in po zaključenih krogih pripovedovanja zgodb.

Skupinske dejavnosti so povečale motivacijo. Zaradi intenzivne osebne izmenjave so nekateri

povedali, da so navezali stike in prijateljstva.

Na podlagi rezultatov ankete je več kot 80 % udeležencev povedalo, da so se po končanih

usposabljanjih počuti bolj samozavestno pri uporabi digitalnih orodij. Več kot 90 % jih je dejalo,

da so se njihove digitalne spretnosti zaradi usposabljanja izboljšale. Hkrati se je pri več kot 80 %

udeležencev povečalo zanimanje za digitalne prostore in aktivnosti.

Glede rezultatov usposabljanja so udeleženci povedali, da so ponosni na svoje zgodbe in zgodbe

drugih članov skupine. Veselijo se, da bodo končane rezultate delili z drugimi in videli njihove

odzive. Koristna izkušnja je bila deliti občutke iz časa izrednih razmer, spoznati poglede drugih

udeležencev in jih primerjati z lastnimi izkušnjami, odkriti podobnosti ali prepoznati razlike ter biti

hvaležen za lastno življenjsko situacijo. Za mnoge udeležence je bila to prva priložnost, da

razmislijo in ubesedijo razmere in svoje izkušnje. Šlo je za zelo čustven proces soočanja z

izkušnjami.

Po mnenju udeležencev je bilo pomembno, da so imeli dovolj časa, da so lahko samostojno

predelali in razumeli naloge. Koristno je bilo tudi to, da so bili izvajalci usposabljanja na voljo za

odgovore na vsa vprašanja, ki so se pojavila, včasih tudi po koncu usposabljanja, tako da so se

lahko neposredno odzvali in našli rešitve. Pomembno je bilo, da so udeleženci imeli izkušnjo, da

so bili izvajalci usposabljanja dostopni, razpoložljivi in potrpežljivi. Z vodenjem izvajalcev

usposabljanja so občutili tudi veliko mero podpore in motivacije.

Na tehničnem področju so se naučili uporabljati tablični računalnik in odkrili nove programe, ki

jim omogočajo ustvarjanje videoposnetkov in kolažev ter dodajanje glasbe. Sedaj znajo prenesti

aplikacije in ustvarjati uporabniške račune. Prav tako lahko na internetu poiščejo vsebino, jo

prenesejo in uporabijo za nadaljnje delo. Umetniške vsebine so pri mnogih vzpodbudile

ustvarjalnost in obnovile ali okrepile njihovo zanimanje za to področje.

Navedli so, da želijo v prihodnosti uporabljati digitalna orodja za raziskovanje vsebin, ki so zanje

pomembne, za ohranjanje stikov z družino in prijatelji prek družabnih omrežij in videokonferenc,

za fotografiranje in ustvarjanje videoposnetkov ter njihovo objavo. Še naprej si želijo uporabljati

elektronsko pošto in tudi druge učiti ustvarjati digitalne zgodbe in uporabljati digitalne

tehnologije. Izjavili so, da bodo digitalne medije v prihodnosti uporabljali predvsem za

komunikacijo. Nekateri si lahko predstavljajo, da bi spretnosti, ki so se jih naučili, uporabljali pri

svojem poklicnem delu.

16


Ocenjen je bil tudi vidik umetnosti in ustvarjalnosti, ki je osrednji element projekta ArtDiCo. Tu so

udeleženci navedli, da jih je umetnost čustveno nagovorila (32 %) in da je pri mnogih od njih

vzbudila tudi spomine (23 %). 94 % udeležencev se je strinjalo s trditvijo, da lahko umetnost

pomaga pri izražanju, 88 % pa jih je izjavilo, da so usposabljanja pripomogla k večji ustvarjalnosti.

Pri tem je še posebej koristno, da so z barvami lahko povezali čustva, da lahko pri ogledu

umetniških del uporabijo domišljijo in da lahko umetnik variira z barvami, materiali itd.

Celotni rezultati ankete med udeleženci so na voljo v prilogi.

3.1.6 Zaključek

Številni udeleženci so bili že pred začetkom motivirani za učenje, saj so se zavedali, da jim uporaba

digitalnih orodij olajša vsakdanje življenje in da so ta znanja v sodobni družbi nujno potrebna. Zato

so bila usposabljanja osredotočena tudi na vsakdanjo uporabo, kot so pošiljanje in prejemanje

elektronske pošte, iskalne funkcije, navodila za varno vedenje na spletu ter sodelovanje v video

klicih in na spletnih srečanjih.

Te spretnosti so bile zaradi pandemije vse bolj potrebne in zahtevane v poklicnem življenju. Tako

je bilo mogoče na usposabljanjih neposredno obravnavati njihovo motivacijo in upoštevati

njihova pričakovanja. Udeleženci so navedli, da so z usposabljanjem pridobili več tehničnih veščin.

Doživeli so tudi, da s svojimi težavami niso bili sami. Vsakdo je lahko prispeval svoje kompetence

in tako so si lahko vsi med seboj pomagali.

Na podlagi rezultatov lahko rečemo, da je smiselno organizirati vsaj tri srečanja. Od tega naj bi

vsaj prvo potekalo v živo. Z osebnimi srečanji je bila povezanost skupine očitno močnejša,

povečala pa se je tudi motivacija udeležencev. Poleg tega so lahko izvajalci usposabljanj bolje

razumeli trenutno situacijo udeležencev in se nanjo neposredno odzvali. Poleg tega lahko

potekajo tudi spletna srečanja, na katerih je mogoče preveriti trenutno stanje dela in domače

naloge udeležencev ter po potrebi prilagoditi naslednje srečanje v živo. Skupni delovni čas skupine

naj bi bil 10 ur; morda ga je treba prilagoditi glede na predznanje udeležencev in njihove digitalne

spretnosti. Če je skupina velika vsaj pet oseb, je priporočljivo uporabiti dva izvajalca usposabljanja,

da se lahko zagotovi ustrezna individualna podpora.

Velik delež vaj med posameznimi srečanji poveča motivacijo in produktivnost skupine. Da bi s

ponavljanjem in samostojnim delom utrdili pridobljene spretnosti, je priporočljivo ponuditi učno

gradivo v digitalni obliki, tako da lahko vsi udeleženci znova prikličejo vsebine in jih obravnavajo v

svojem tempu. To služi tudi za pripravo domačih nalog in nadaljnjega raziskovanja. Čas med

enotami lahko tako udeleženci zapolnijo tudi z individualnim delom. Poleg tega je priporočljivo

vzpostaviti komunikacijsko orodje, prek katerega lahko udeleženci in po potrebi tudi predavatelj

posredujejo in izmenjujejo informacije, postavljajo vprašanja in odgovarjajo nanje ter omogočajo

neposredno izmenjavo. Pri načrtovanju časa je treba glede na ciljno skupino predvideti dovolj

časa, da ima vsakdo čas za samostojno delo na nalogah in za preizkušanje različnih aktivnosti brez

kakršnega koli pritiska. Pri vsakodnevnih srečanjih je zato treba vključiti čas za individualne

poskuse in napake, pri tedenskih srečanjih pa se lahko za uporabo in utrjevanje naučenega

uporabijo tudi domače naloge.

DST je primerna metoda za krepitev povezanosti skupine in se lahko uporablja tudi kot priložnost

za vključujoče izobraževanje. Poleg tega se lahko ukvarjamo tudi z drugimi izzivi, kot so migracije,

digitalno prikrajšane skupine, izobrazbeno prikrajšane skupine itd. To metodo je mogoče

uporabiti na številne načine in je dostopna vsem ciljnim skupinam. Pri tem je pomembno, da je

izvajalec usposabljanja dovolj prilagodljiv, da se lahko odzove na individualne potrebe

udeležencev in prilagodi časovni razpored in vsebino, če je to potrebno.

17


Umetnost služi kot ustvarjalno orodje, ki ga je mogoče uporabiti. Ta je lahko v različnih oblikah:

umetniška dela, samostojno ustvarjene umetnine in kolaži, glasba, besedila itd. Pri tem sta

koristna uvod v vsebino in lastna izkušnja pod vodstvom izvajalca usposabljanja, da se udeleženci

zavedajo dodane vrednosti, ki jo predstavlja umetnost, in učinka, ki ga ima le-ta na gledalca. Poleg

primerov možne strukture usposabljanja boste v prilogi našli tudi rezultate ankete.

3.2 Primer procesa izvajanja usposabljanja

Da bi si lažje predstavljali, kako so potekala usposabljanja, si lahko ogledamo fotografije in zajeme

zaslonov na naslednjih straneh.

Na usposabljanju je bilo treba najprej pripraviti in spoznati (programsko) opremo, s katero smo v

nadaljevanju delali. Nato je sledil uvod v metodo digitalnega pripovedovanja zgodb in pregled

vsebine usposabljanja.

Naslednji poudarek je bil na ustvarjalnem raziskovanju tematike pandemije koronavirusa. Pri tem

je bila kot orodje uporabljena umetnost. To je potekalo v različnih oblikah: Pri tem so udeleženci

ustvarjali lastne umetnine, kot izrazno sredstvo uporabljali glasbo in se opirali na znana umetniška

dela, ki najbolje opisujejo in izražajo posamezno situacijo.

Nato je vsak udeleženec napisal svojo zgodbo. Te so nato prvič predstavili drugim članom skupine

v pripovedovalskem krogu. Bistvo kroga je, da posameznik predstavi zgodbo, medtem ko ga drugi

poslušajo. Po tem udeleženci dobijo povratne informacije o vsebini, nato pa lahko zgodbo

ponovno prilagodijo. V nadaljevanju so udeleženci svojo zgodbo posneli v obliki zvočnega zapisa,

pri čemer so uporabili svoj glas v maternem jeziku, nato pa pripoved dopolnili z vsebino: s

fotografijami, kolaži, video posnetki itd. Vse skupaj so zmontirali, da je nastal kratek film. Med

procesom so bili ponovno uporabljeni pripovedovalski krogi, v katerih so predstavili napredek in

skupaj reflektirali dosedanje delo.

Srečanja so potekala v različnih oblikah. Pri srečanjih v živo je bil uvod, ki je bil namenjen predvsem

medsebojnemu spoznavanju, pa tudi spoznavanju teme, tehnologije in programov. Tem so sledila

hibridna srečanja, spletna srečanja in nadaljnja srečanja v živo za nadaljnje delo pri izdelavi

digitalne zgodbe. Pri tem je bilo koristno imeti stalen dostop do spletne učne platforme (na primer

Miro ali Padlet), ki je vsem omogočila vizualizacijo vsebine, tako da je lahko vsak udeleženec kadar

koli znova dostopal do vsebine in v času med srečanji ali za domačo nalogo delal s posredovanim

gradivom.

Slika 1: Izbira umetniškega dela za predstavitev osebnega položaja v obdobju Covid-19 (Nemčija).

18


Slika 2: Mladoletni migranti pri izbiranju umetniškega dela (Grčija).

Slika 1: Obisk umetnostnega muzeja kot priprava na DST (Belgija).

Slika 2: Izdelava predstavitve osebne situacije z lego kockami (Italija).

19


Slika 3: Predstavitev osebnih zgodb in ustvarjalnosti (Portugalska).

Slika 4: Spoznavanje naprav, ki se bodo uporabljale, ter nastavitev uporabniških računov (Nemčija).

Slika 5: Primer uporabe Padleta za usposabljanja (Litva).

20


Slika 6:Primer uporabe Padleta za usposabljanja (Nemčija).

Slika 7: Delo s spletno aplikacijo Miro pri organizaciji usposabljanj ter pri izmenjavi med njimi (Italija).

Slika 8: PowerPoint predstavitev za usposabljanja (Nemčija).

21


Slika 9: PowerPoint predstavitev za usposabljanja (Italija).

Slika 10:Priprava posameznih zgodb (Portugalska).

Slika 11: Opolnomočenje in učenje drug od drugega (Italija).

22


Slika 12: Spletno srečanje (Slovenija).

Slika 13:Srečanje prek ZOOM-a (Litva).

Slika 14: Montaža digitalne zgodbe (Grčija).

23


Slika 15: Delo s spletnim orodjem Canva - proces DST (Italija).

Slika 16: Navodila za snemanje govora (Slovenija).

Citati udeležencev usposabljanj:

"Lahko delam

napake, sprašujem

in poskušam sam."

"To je bilo zelo čustveno

doživetje, ko sem možu

prvič pokazala svojo

zgodbo, sva oba jokala."

"Dobro je poslušati

zgodbe drugih in videti

njihove izkušnje v času

kovida."

"Naučila sem se v kratkem

času in na učinkovit način

izraziti sebe, svoja mnenja,

svoje zgodbe."

"Umetnost je tako navdihujoča

in močna. V preteklih

umetniških delih lahko najdemo

sedanjost."

24


Slika 17: Krog za (digitalno) pripovedovanje zgodb (Nemčija, Grčija, Portugalska in Italija).

25


Slika 18: Predstavitev končnih rezultatov (Nemčija in Grčija).

3.3 Ciljna skupina in izzivi za digitalno učenje: posamezniki z

nizko digitalno pismenostjo

Kot je bilo že opisano, je cilj projekta podpreti digitalno prikrajšane osebe. Vse večja digitalizacija

in posledično zahteve družbe pomenijo tveganje, da se nekatere skupine ne morejo spopasti s

spremembami. Vse več stvari in je na voljo (samo) v digitalni obliki, bodisi v zdravstvu, v

izobraževalnem sistemu ali pa v povezavi z družbenimi omrežji. Ti viri niso na voljo digitalno

prikrajšanim osebam, zato prihaja do neenakosti med tistimi, ki lahko uporabljajo tehnologijo in

med tistimi, ki tega ne zmorejo. ZA družbo je čedalje bolj normalno, da se poleg razpoložljivosti

ustrezne tehnologije in internetne povezave pri posameznikih za samoumevno predvideva tudi

digitalna pismenost in sposobnost uporabe programov.

Raziskave kažejo, da so pri tem pomembni trije vidiki:

digitalni razkorak na prvi stopnji, ki označuje razlike v kakovosti opreme in povezljivosti.

digitalni razkorak na drugi stopnji, ki se nanaša na razlike v veščinah, potrebnih za

obvladovanje digitalnih tehnologij, ter na intenzivnost in naravo uporabe.

26


digitalni razkorak na tretji stopnji, ki se nanaša na razlike v smislu učinka, zlasti pri udeležbi

na različnih področjih družbenega življenja.

Ciljna skupina izobraževalnih aktivnosti projekta ArtDiCo je bila tako sestavljena iz posameznikov

iz različnih skupin in okolij:

skupine starejših, starih nad 65 let, upokojencev in odraslih zaposlenih.

mladi migranti, ki imajo zelo malo izkušenj na področju izobraževanja in malo stika z

digitalnimi mediji.

ženske s podeželskih območij in z depriviligiranih mestnih območij.

na splošno posamezniki, ki imajo omejen dostop do digitalnih naprav in pretežno ali

izključno uporabljajo pametni telefon.

Izziv pri izobraževalnem delu s to ciljno skupino je, da je treba skrbno izbrati uporabljeno in

ponujeno vsebino. Izobraževalec mora poskrbeti, da so uporabljena digitalna orodja enostavna

za delo ali pa mora zagotoviti dovolj časa za predstavitev in preizkus.

Na splošno lahko na podlagi izkušenj rečemo, da je motivacija za uporabo digitalnih orodij ne le

prisotna, temveč tudi zelo visoka, saj je prepoznana njihova dodana vrednost, udeleženci pa želijo

na tem področju razširiti svoje znanje. Največji izziv je, da se mora izvajalec usposabljanja izogibati

prevelikim zahtevam kar se tiče kakovosti izdelkov in posledičnemu razočaranju.

Pozitivne rezultate je mogoče doseči z doslednim spremljanjem v času izvajanja usposabljanj, z

dovolj časa za samostojno preverjanje in utrjevanje naučenega ter s praktičnimi nalogami, pri

katerih udeleženci sami prepoznajo pomen in dodano vrednost.

Oblika pripovedovanja zgodb je lahko razumljiva, zato ima osredotočanje na ustvarjanje zgodbe

in osebni izraz pripovedovalca pomembno vlogo v učnem procesu. Ta avdiovizualna metoda je

zelo primerna za skupine z nižjo stopnjo izobrazbe, ki imajo težave z branjem in imajo malo

izkušenj z digitalnimi orodji.

27


4 Dodatne informacije o usposabljanjih

Tehnologija je postala veliko več kot le orodje za ustvarjanje vsebin ter za medijsko produkcijo.

Omogoča konstruktiven dialog, ki ponuja koristen vpogled v realnost civilnega življenja,

ustvarjalnosti in samoizražanja.

Uporaba digitalnega pripovedovanja zgodb v neformalnem izobraževanju odraslih služi temu, da

udeleženci z nizko digitalno pismenostjo dobijo priložnost, da v lastnem tempu pridobijo znanje

in spretnosti, ki jih opolnomočijo in jim omogočijo izpolnjevanje zahtev sodobne družbe. Učni

proces vključuje dovolj časa za samozavedanje, samospoznavanje in utrjevanje s ponavljanjem.

Pomembno je, da izvajalec usposabljanja le-tega prilagodi udeležencem in njihovemu

predispozicijam (viri, raven znanja, potrebe) ter se tako izogne prevelikim ali premajhnim

zahtevam. Za to je idealno usposabljanje v hibridni obliki z izmeničnim osebnim srečanjem in

srečanjem na daljavo.

Poleg pridobljenih digitalnih spretnosti je digitalno pripovedovanje zgodb udeležencem

omogočilo, da so spregovorili o občutljivih osebnih vprašanjih, se rešili iz izoliranosti in tako

okrepili svojo samozavest. Za večino udeležencev je bila to pozitivna izkušnja, ki je ustvarila

medsebojno zaupanje med njimi in izobraževalci. Hkrati so spoznali, da lahko razvijajo svoje

sporazumevalne spretnosti, saj so se naučili oblikovati sporočila, graditi pripovedi in oblikovati

stališča. S pripovedovanjem svojih osebnih zgodb so ustvarili smiselno vsebino in se lahko prek

nje povezali in sodelovali med seboj. Spoznavali so sami sebe in razmišljali o svojih osebnih

resnicah.

4.1 Seznam in opis orodij za digitalno pripovedovanje zgodb

Da bi lahko v praksi uporabili ozadje projekta, potrebujejo trenerji in strokovnjaki za izobraževanje

odraslih ustrezne metode in programe, ki jih lahko predstavijo udeležencem. Pri tem so ključni

programi za ustvarjanje videoposnetkov.

Pravzaprav je na voljo veliko različnih programov, zato je smiselno, da se izbira teh prilagodi ciljni

skupini. Poskušali smo razumeti potrebe posameznih udeležencev in izbor programov prilagodili

tako, da so ti spoznane programe zlahka uporabljali tudi v vsakdanjem življenju. Zato morajo biti

ti uporabniku prijazni in dostopni in če je le mogoče intuitivni za uporabo in na voljo brezplačno.

Izvajalci usposabljanj morajo programe poznati tudi sami da lahko predstavijo funkcije ter

odgovarjajo na vprašanja in nudijo pomoč. Prav tako je koristno, če vsi udeleženci posameznega

usposabljanja uporabljajo iste programe, saj si tako lahko skupina medsebojno pomaga.

V nadaljevanju so podrobneje opisani programi, uporabljeni v projektu ArtDiCo. Programi so

namenjeni:

ustvarjanju in urejanju videoposnetkov,

spletnim srečanjem,

dejavnostim za prebijanje ledu

snemanju zvoka

deljenju vsebine (učne platforme),

-raziskovanju vsebine,

- podnaslavljanju,

objavljanju in deljenju videoposnetkov ter

vrednotenju in refleksiji.

Seveda se lahko uporabijo tudi drugi ustrezni programi.

28


4.1.1 Programi za urejanje videoposnetkov

Ime programa

Tema/področje

Ciljna skupina

Opis uporabljenih

metod/pristopov

Namen in cilji

Prednosti

Slabosti

Povezava

Zaslonska slika in

dodatna pojasnila

iMovie

Programska oprema za urejanje videoposnetkov (samo za Apple).

Nizko digitalno usposobljene ženske srednjih let, odrasli z nizko digitalno pismenostjo.

Za ustvarjanje in urejanje videoposnetkov in za združevanje fotografij in zvočne

datoteke za ustvarjanje digitalne zgodbe.

Ustvarjanje videoposnetkov/ kolažev.

- Uporabniku prijazna programska oprema (enostavna za razumevanje in uporabo)

- Samo osnovne funkcije za urejanje videoposnetkov (poenostavljen paket za urejanje

videoposnetkov)

- Intuitiven vmesnik

- Audio datoteke lahko posnamete samo neposredno ter jih slabo vstavite in uredite,

izključno za naprave IOS.

- Toge funkcije urejanja (v različici za iPad zlahka izgubite napredek pri urejanju, če ne

upravljate dobro).

Aplikacija: https://apps.apple.com/us/app/imovie/

Opombe

Če uporabljate naprave s sistemom Android, boste v trgovini z aplikacijami našli

različna orodja, kot so: ShotCut, Videomaker ali Canva.

Ime programa

Tema/področje

Ciljna skupina

Opis uporabljenih

metod/pristopov

Namen in cilji

Prednosti

Canva

Ustvarjanje videoposnetkov; upravljanje slik.

Mladi odrasli (begunci) z nizkimi digitalnimi spretnostmi, Odrasli z nizkimi digitalnimi

spretnostmi in vsi ostali.

Canva je bila uporabljena za združevanje zvoka in slik ter ustvarjanje videoposnetkov.

To je spletno orodje za skupinsko delo. Canvo smo uporabili kot zelo prijazno digitalno

orodje, ki udeležencem omogoča, da jih vodi pri izbiri slik, nalaganju videoposnetkov ali

slik, ki so jih našli na spletu ali s svojih naprav, in ustvarjanju digitalnih zgodb.

Uporabnikom omogočiti ustvarjanje lastnih digitalnih zgodb.

Je zelo prijazen do uporabnika in omogoča, da je na isti projekt priključenih več

uporabnikov. To je bilo koristno za podporo upravičencem na daljavo in njihovo

usmerjanje pri uporabi samega orodja. Za osnovno uporabo je brezplačno in omogoča

brezplačno uporabo slik. Gre za osnovno programsko opremo za urejanje

29


videoposnetkov, barve in gumbi v aplikaciji so v pomoč tistim z nizkim digitalnim

znanjem.

Slabosti

Povezava

Zaslonska slika in

dodatna pojasnila

Omejene funkcije za urejanje videoposnetkov.

www.canva.com

Opombe

Zbirka slik in grafičnih elementov, ki jo udeleženci večinoma uporabljajo za združevanje

slik v videoposnetek, ki mu dodajo svoj posneti glas.

Ime programa

Tema/področje

Ciljna skupina

Opis uporabljenih

metod/pristopov

Namen in cilji

Prednosti

Slabosti

Povezava

Zaslonska slika in

dodatna pojasnila

Foto Play

Digitalna orodja za izdelavo videoposnetkov.

Udeleženci in izvajalci, ki jih je pandemija izzvala k razvoju digitalnih učnih vsebin.

Ustvarjalno izražanje z digitalnimi slikami in zvokom.

Ustvariti digitalno zgodbo.

- Enostavna uporaba.

- Prijazen za začetnike.

- Enostavno vstavljanje zvočnega posnetka in uporaba glasbe v ozadju.

- Uporabniku prijazna platforma za vprašanja in odgovore.

Udeleženci potrebujejo osnovno znanje o avtorskih pravicah.

Morda primerno le za mobilne telefone.

https://www.fotoplayapp.com/

Opombe

Enostavno orodje, ki se lahko uporablja tudi v pametnem telefonu.

30


Ime programa

Tema/področje

Ciljna skupina

Opis uporabljenih

metod/pristopov

Namen in cilji

Prednosti

Slabosti

Povezava

Zaslonska slika in

dodatna pojasnila

Vimeo


Ranljivi člani lokalne skupnosti v okolici Lizbone.

Neposredno vodenje na individualnih srečanjih.

Ustvariti digitalno zgodbo.

- Enostavna uporaba.

- Prijazen za začetnike.

- Uporabniku prijazna platforma.

- Znanje angleškega jezika, potrebno za dobro delo v tem programu.

https://vimeo.com/

Opombe

Ustvari videoposnetke s hitrim in enostavnim programom. Vimeo Create je opremljen z

visoko zmogljivimi orodji za trženje, distribucijo, pregledovanje. Omogoča barve po

meri, prehode med videoposnetki, brez vodnega žiga, dodajanje pisav po meri ter

postavitve po meri.

Ime programa

Tema/področje

Ciljna skupina

Opis uporabljenih

metod/pristopov

Namen in cilji

Prednosti

Slabosti

Clipchamp


Udeleženci z nizkimi digitalnimi spretnostmi.

Postopna uporaba in vodenje z navodili.

Urejanje zvoka in videoposnetkov.

Uporaba je zelo preprosta. Ni zahteven za uporabo in omogoča uvoz lastnega glasu in

slik ter njihovo preprosto namestitev.

Zaradi svoje preprostosti nima nekaterih uporabnih naprednih možnosti, ki bi lahko

prišle prav. Ko se bo posameznik začel resneje ukvarjati z urejanjem videoposnetkov,

se bo moral naučiti drugega programa.

Ustvariti je treba račun, vendar lastno gradivo ni shranjeno v spletu, temveč v

računalniku, zato je treba vedno urejati iz istega računalnika.

31


Povezava

Zaslonska slika in

dodatna pojasnila

Program je zelo podoben urejevalniku videoposnetkov Canva, zato je, če tam že imate

uporabniški račun (profesionalen je za nevladne organizacije brezplačen), morda bolje

uporabiti Canvo.

https://clipchamp.com/en/

4.1.2 Programi za spletna srečanja in spletno sodelovanje

Ime programa

Tema/področje

Ciljna skupina

Opis uporabljenih

metod/pristopov

Namen in cilji

Prednosti

Slabosti

Povezava

Zaslonska slika in

dodatna pojasnila

Big Blue Button

Videokonference in spletna srečanja.

Odrasle osebe z nizkimi digitalnimi sposobnostmi/kdorkoli.

Organiziranje spletnih srečanj.

Spletna srečanja in predstavitve.

Zagotavljanje zaščite osebnih podatkov.

Težje se je udeležiti srečanja, ker ne deluje v vseh napravah.

https://bigbluebutton.org/

Opombe

Če udeleženci že bolje poznajo kakšen drug program, poskusite uporabiti tega za svoje

spletne aktivnosti. Prek njega se lažje sodeluje in deli vsebino.

Ime programa

Tema/področje

Ciljna skupina

Zoom

Videokonference in spletna srečanja.

Odrasle osebe z nizkimi digitalnimi sposobnostmi/kdorkoli.

32


Opis uporabljenih

metod/pristopov

Namen in cilji

Prednosti

Slabosti

Povezava

Zaslonska slika in

dodatna pojasnila

Organiziranje spletnih srečanj.

Srečanja na daljavo, organiziranje dela v malih skupinah z uporabo »brerakout rooms«.

Uporabnikom prijazno, brezplačno dvosmerno komuniciranje.

Zelo uporabno za delo v skupinah na daljavo, omogoča tudi prostore za odmor.

Omogoča snemanje sej in poročanje o prisotnosti.

Za sestanke z več udeleženci je potrebna plačljiva verzija (mesečna naročnina).

https://zoom.us/signin#/login

Opombe

Z Zoomom smo se z udeleženci povezali na daljavo in jim pokazali, kako orodje deluje.

Uporabili smo ga tudi med vsakim usposabljanjem, da smo se povezali z udeleženci od

doma in s strokovnjakom, ki nam je razložil uporabo orodja Canva.

4.1.3 Orodja za izvajanje aktivnosti za prebijanje ledu

Ime programa

Tema/področje

Ciljna skupina

Opis uporabljenih

metod/pristopov

Namen in cilji

Prednosti

Povezava

Zaslonska slika in

dodatna pojasnila

DALAR

Kartice za refleksijo, dejavnost za prebijanje ledu.

Primerno za vse vrste skupin.

Vsak udeleženec, ki odpre spletno povezavo, vidi drugačno kartico s simbolom. Na

podlagi te kartice udeleženec nato opiše na primer sebe, svoja pričakovanja, občutke in

misli.

To lahko uporabimo kot ustvarjalni uvod v teme ali kot ledolomilec.

Ustvarjalen način za začetek in izmenjavo mnenj, lahko se uporablja pri spletnih oblikah

usposabljanja.

https://www.dalarinternational.com/transfer-in/

Opombe

To je dobra priložnost za iskanje pristopa k umetnosti in dobra možnost osebnega

izražanja z uporabo kreativnih elementov.

33


Ime programa

Tema/področje

Ciljna skupina

Opis uporabljenih

metod/pristopov

Namen in cilji

Prednosti

Slabosti

Povezava

Zaslonska slika in

dodatna pojasnila

Mentimeter

Aktivnost za prebijanje ledu (tudi za spletna usposabljanja), za digitalni brainstorming,

za vrednotenje in evalvacijo.

Primerno za vse vrste skupin.

Lahko se uporablja za brainstorming, služi za pridobivanje stališč o določeni tematiki, za

izmenjavo mnenj in za pregled le-teh.

Uporablja se lahko kot ustvarjalni uvod v teme ali kot ledolomilec in za izmenjavo idej

ali povratnih informacij.

Kreativen način za začetek izmenjave mnenj, Uporablja se lahko na spletnih

usposabljanjih/delavnicah.

Omejene možnosti v brezplačni različici.

https://www.mentimeter.com/

4.1.4 Platforme za podporo učnim procesom

Ime programa

Tema/področje

Ciljna skupina

Opis uporabljenih

metod/pristopov

Namen in cilji

Padlet

Spletne lekcije, virtualna tabla

Ženske srednjih let z nizkimi digitalnimi znanji, predavatelji, ki so bili zaradi pandemije

primorani razviti digitalne učne vsebine.

Predstavitev gradiva za usposabljanje in komunikacija z udeleženci.

Pregled usposabljanja, redna dostopnost gradiv in domačih nalog, možnost

individualnega nadaljnjega raziskovanja ter jasna predstavitev vsebine.

34


Prednosti

Povezava

Zaslonska slika in

dodatna pojasnila

- Enostavno deljenje;

- lažje strukturiranje učnega gradiva;

- olajša predstavitev informacij občinstvu.

https://padlet.com

Opombe

Izmenjava mnenj in vprašanj je mogoča s funkcijami za komentiranje, kjer lahko

vsebino tudi ocenite z zvezdicami. Na ta način lahko udeleženci tudi izmenjujejo ideje

in delijo nasvete ali spoznanja.

Ime programa

Tema/področje

Ciljna skupina

Opis uporabljenih

metod/pristopov/te

orij

Namen in cilji

Prednosti

Slabosti

Povezava

Miro

Spletno sodelovanje in komunikacija

Odrasli z nizkimi digitalnimi spretnostmi in drugi.

Orodje zagotavlja široko virtualno tablo, na kateri lahko uporabniki komunicirajo z

uporabo tabel, samolepilnih lističev in slik ter tako sodelujejo na daljavo.

Virtualno sodelovanje na edinstveni tabli ter ustvarjalno razmišljanje in izmenjava idej.

Uporabniku prijazno ter brezplačno.

Zelo uporabno za delo v skupinah na daljavo, brainstorming in ustvarjanje.

Omogoča povezovanje in delo več uporabnikov na isti tabli.

Včasih se ljudje »izgubijo« na veliki tabli.

https://miro.com/

35


Zaslonska slika in

dodatna pojasnila

Opombe

Z udeleženci smo ga uporabljali med spletnimi srečanji, uporabljali pa smo ga tudi kot

orodje za zbiranje informacij med drugo spletno kavarno za digitalno pripovedovanje

zgodb.

4.1.5 Aplikacije za snemanje zvoka

Ime programa

Tema/področje

Ciljna skupina

Opis uporabljenih

metod/pristopov

Namen in cilji

Prednosti

Slabosti

Zaslonska slika in

dodatna pojasnila

Voice recorder/Diktafon/Snemalnik zvoka

Aplikacija v mobilnem telefonu/tablici

Mladi odrasli (begunci) in drugi udeleženci z nizkimi digitalnimi spretnostmi.

Udeleženci so uporabili diktafone svojih telefonov, da so posneli svoj glas in ga lahko

ponovno poslušali.

Ustvarjanje glasovnega posnetka.

Uporabniku prijazno in brezplačno.

Večina mobilnih telefonov jo ima/lahko jo prenesete.

Možnost ponovnega poslušanja posnetka.

Večina aplikacij ne omogoča urejanja videoposnetkov. Če je mikrofon slab ali občutljiv,

je lahko v ozadju veliko hrupa.

Opombe

Udeležence lahko prosimo, da eksperimentirajo s svojim glasom: da povečajo tempo

govora, da naredijo premor, da govorijo dinamično, da govorijo melanholično itd.

Spodbudite jih k snemanju v maternem jeziku.

36


Ime programa

Tema/področje

Ciljna skupina

Opis uporabljenih

metod/pristopov

Namen in cilji

Prednosti

Slabosti

Povezava

Opombe

Auphonic

Snemanje zvoka

Udeleženci s srednje razvitimi spretnostmi.

Postopna uporaba in primerjava zvočnega gradiva pred in po uporabi.

Samodejna spletna storitev za postprodukcijo zvoka za podkaste, radijske in televizijske

oddaje, filme, projekcije in drugo.

Glasovni posnetek se po tem algoritmu sliši veliko bolje. Za 90 minut zvočnih posnetkov

na mesec je brezplačen.

Za nove uporabnike je nekoliko napreden - ustvariti morate račun in izbrati nekaj

različnih nastavitev, da boste dobili najboljše rezultate.

https://auphonic.com/

Navodila za uporabo v slovenščini: https://inkubator40.si/auphonic/

Ime programa

Tema/področje

Ciljna skupina

Opis uporabljenih

metod/pristopov

Namen in cilji

Prednosti

Slabosti

Povezava

Audacity

Snemanje zvoka

Udeleženci z nizkimi in srednjimi spretnostmi.

Postopna uporaba. Preizkušanje različnih nastavitev. Razumevanje, kaj počnejo nekateri

gumbi.

Snemanje zvočnega gradiva - uporabno tako za osnovno kot tudi za napredno (studijsko)

snemanje.

Brezplačno in zelo zmogljivo orodje, ki ga je mogoče prilagoditi različnim nastavitvam in

na različnih napravah.

Ko se ga enkrat naučite, vam ni treba "nadgrajevati" in se učiti uporabljati drugega

orodja - to orodje je tako dobro, kot je le mogoče (in brezplačno).

Videti je zapleteno - ima več gumbov in nastavitev itd. Za uporabnike, ki nikoli niso

uporabljali računalnikov ali tabličnih računalnikov za podobne programe, je morda bolje

uporabiti preprost snemalnik.

https://www.audacityteam.org/

4.1.6 Spletne strani za iskanje vsebine

Ime programa

Tema/področje

Ciljna skupina

Pixabay

Iskanje fotografskega gradiva na spletu.

Udeleženci z nizkimi znanji in spretnostmi

37


Opis uporabljenih

metod/pristopov

Namen in cilji

Prednosti

Slabosti

Povezava

Zaslonska slika in

dodatna pojasnila

Iskalna platforma za zbiranje idej ter uporabo obstoječih fotografij in kolažev.

Iskanje gradiva za dodajanje vizualne vsebine k zgodbi

Viri za brezplačne stock fotografije.

Na voljo niso vse teme. Izbira je omejena.

https://pixabay.com

Opombe

Z določeno temo za digitalno zgodbo lahko iščete tudi vsebine na določenih iskalnih

platformah, v našem primeru je bil to na primer Covid Art Museum

(https://covidartmuseum.com/) in virtualni ogledi umetnostnih muzejev

(https://www.travelandleisure.com/attractions/museums-galleries/museums-withvirtual-tours).

Uporabite lahko tudi lastne fotografije ali rekonstrukcije prizorov.

Ime programa

Tema/področje

Ciljna skupina

Opis uporabljenih

metod/pristopov

Namen in cilji

Prednosti

Slabosti

Povezava

Zaslonska slika in

dodatna pojasnila

Unsplash

Iskanje fotografskega gradiva na spletu.

Udeleženci z nizkimi znanji in spretnostmi

Kratek uvod o avtorskih pravicah in razlogih za uporabo fotografij, ki so pod licenco cc ali

drugimi licencami za prosto uporabo.

Razlaga, kaj so te strani in kako jih uporabljati.

Viri za brezplačne stock fotografije.

Brezplačne fotografije. Preprosto iskanje, pod pogojem, da znate angleško.

Za iskanje fotografij je potrebno znanje angleščine, včasih pa je potrebno poznati dobre

fraze (ne preveč specifične ali poskusiti s podobnimi frazami,...).

Poleg tega so reklame za Unsplash plus so nadležne, saj neizkušeni uporabniki težko

ločijo med fotografijami za brezplačno uporabo in oglasom za fotografijo, ki jo je treba

kupiti.

https://unsplash.com/

38


4.1.7 Aplikacije za dodajanje podnapisov

Ime programa

Tema/področje

Ciljna skupina

Opis uporabljenih

metod/pristopov

Namen in cilji

Prednosti

Slabosti

Povezava

EasySub

Podnaslavljanje.

Udeleženci s srednje dobrim predznanjem.

Uporaba po korakih: kako naložiti videoposnetek, kako ustvariti podnapise in kako jih

urediti.

Samodejno spletno orodje za podnaslavljanje, ki deluje za slovenski jezik in druge manjše

jezike.

15 minut brezplačne uporabe. Deluje zelo dobro za govorjeno slovenščino in prihrani

veliko časa.

Samo 15 minut brezplačne uporabe. Če imate več kratkih videoposnetkov, je treba nekaj

plačati (ni drago, samo vzame čas) ali ustvariti več različnih računov. Ni za začetnike,

vendar je še vedno dovolj enostaven za uporabo.

https://easyssub.com/

4.1.8 Platforme za objavljanje in deljenje

Ime programa

Tema/področje

Ciljna skupina

Opis uporabljenih

metod/pristopov

Namen in cilji

Prednosti

Slabosti

Povezava

YouTube

Deljenje videoposnetkov

Udeleženci z nizkim znanjem in spretnostmi.

Uporaba po korakih. Prenos lastnega videoposnetka in dodajanje podnapisov (uvoz iz

drugih virov).

Platforma za izmenjavo videoposnetkov in dodajanje podnapisov videoposnetkom

(uvoz).

Vsi vedo, kako si na njem ogledati videoposnetke. Zdaj se udeleženci tudi pridružijo

skupnosti, ki jih dodaja!

Nekatere možnosti niso na voljo za slovenski jezik (npr. avtomatsko podnaslavljanje). Ima

tudi veliko različnih nastavitev, ki so lahko za uporabnika, ki prvič uporablja aplikacijo,

zahtevne.

www.youtube.com

4.1.9 Orodja za evalvacijo

Ime programa

Tema/področje

Google obrazci (Google Forms)

Vrednotenje.

39


Ciljna skupina

Opis uporabljenih

metod/pristopov

Namen in cilji

Prednosti

Slabosti

Povezava

Zaslonska slika in

dodatna pojasnila

Udeleženci/osebe z nizko digitalno pismenostjo

Uporablja se lahko za preverjanje znanja, pridobivanje povratnih informacij in

ocenjevanje.

Vrednotenje pridobljenega znanja, dajanje povratnih informacij.

Enostavno za prevajanje, različne vrste vprašalnikov.

Brez osebne interakcije.

https://www.google.de/intl/de/forms/about/

Ime programa

Tema/področje

Ciljna skupina

Opis uporabljenih

metod/pristopov/te

orij

Namen in cilji

Prednosti

Slabosti

Povezava

Zaslonska slika in

dodatna pojasnila

Edkimo

Vrednotenje.

Udeleženci/osebe z nizko digitalno pismenostjo

Uporablja se lahko za preverjanje znanja, pridobivanje povratnih informacij in

ocenjevanje.

Vrednotenje pridobljenega znanja, dajanje povratnih informacij.

Intuitivna uporaba.

Brez osebne interakcije. Brezplačno samo 30 dni (poskusna verzija).

https://edkimo.com/

40


4.2 Korona in umetnost v sodelujočih državah

Umetnost in ustvarjalnost sta se med zaprtjem družbe zaradi pandemije izkazali kot sredstvi za

izražanje notranjih stanj. Umetniška dela dobro izražajo čustva, ki jih je pri mnogih ljudeh sprožila

pandemija. Ta je tako prispevala k temu, da je umetnost nenadoma dobila nek nov oziroma

ponovno odkrit pomen: uporabila se je kot sredstvo za povezovanje ljudi. Na primer: glasba in

petje sta se delila prek balkonov, umetnostne galerije in muzeji ter drugi kulturni objekti so začeli

z virtualnimi obiski in sprehodi prek spletnih strani, igrali so gledališke predstave, pandemija je

bila tematizirana z umetnostjo in vizualno predstavljena s strani številnih umetnikov, na primer z

digitalno razstavo Covid Art Museum. 1

Vsi ti pristopi so namenjeni obravnavi skrajne situacije in so v bistvu zelo osebni in subjektivni. Za

umetniško upodabljanje ni pravil ali omejitev. V nasprotju z drugimi sredstvi umetnost ne sledi

družbenim normam ali konvencijam in lahko kritizira ali izraža nestrinjanje. Umetnost ljudem

omogoča, da glasno spregovorijo (zvok, video, igra, podkast) o zelo osebnih vprašanjih, dobrih ali

slabih stvareh v življenju ali preprosto o opažanjih z individualnega stališča. Umetniška dela drugih

ljudi jim lahko pomagajo, da se izrazijo in dajo obliko svojim občutkom. Na ta način lahko človek

razmišlja individualno: Kako vidim samega sebe? Vendar pa tudi: "Kako se vidim sam? Kako me

vidijo drugi? Če se sporazumevamo v jeziku umetnosti, to pripomore k boljši interakciji z drugimi.

Zato je ta oblika umetnosti priljubljena tudi v terapiji in se uporablja za izražanje neizrekljivih

izkušenj in občutkov.

Umetniška oblika pogovora se uporablja kot orodje v digitalni zgodbi. V našem hektičnem življenju

se medsebojna komunikacija vse bolj izgublja. S komunikacijo lahko dosežemo vpogled in

zdravljenje. Izražanje in ubeseditev problema pomagata ozdraviti samega sebe in videti življenjsko

situacijo v drugačni luči.

Umetnost je področje, ki odpira številne možnosti. Razširi lahko gledalčevo perspektivo,

umetniku in gledalcu daje moč, pomaga najti upanje in odstraniti strahove. Umetnost je način

izražanja samega sebe. Na ta način lahko umetnost pripomore k boljšemu počutju, predelavi

negativnih čustev in boju proti osamljenosti.

Vse to prispeva k dejstvu, da je uporaba ustvarjalnih sredstev učinkovita in zaželena tudi pri

vzgojno-izobraževalnem delu. Na ta način se lahko poveča motivacija udeležencev, saj imajo ti

priložnost, da se do vsebine dokopljejo na ustvarjalen način.

Več o uporabi umetnosti, tudi v povezavi s pandemijo, lahko najdete v publikaciji Umetnost kot

izraz lastne identitete in življenjske različnosti (link).

1

Dostopno na: https://www.awwwards.com/sites/the-covid-art-museum

41


5 Priloge

5.1 Različne oblike DST usposabljanj

Obstaja več različnih oblik DST usposabljanja. Vsaka od teh je odvisna glede na raven predznanja

in digitalnih spretnosti udeležencev.

Običajno je na vsakem usposabljanju od 10 do 15 udeležencev, lahko pa jih je tudi do 40 (delo v

šolah ali večjih skupinah). En ali dva izvajalca usposabljanja lahko vodita skupino od 10 do 15

udeležencev, z večjimi skupinami pa skrbita dva do trije.

Vsako usposabljanje DST je običajno povezano z določeno temo: ekološkimi, družbeno-kulturnimi

in državljanskimi lokalnimi problemi in izzivi, ki jih udeleženci opredelijo skupaj s trenerjem (med

drugim čistoča, invalidnost, zloraba drog, izobraževanje, okolje, prehrana, zdravje in higiena,

vključevanje, infrastruktura, domovi za ostarele in sirotišnice, revščina, socialna vprašanja,

prometne težave, vrednostna vzgoja, upravljanje z vodo itd.) Usposabljanje DST lahko ostane

odprto glede teme, pri čemer udeleženci pripravijo osebne zgodbe, povezane z različnimi

problematikami.

Na splošno je treba pri načrtovanju upoštevati ciljno skupino, ki jo sestavljajo udeleženci. Izvajalec

usposabljanja si mora tako zastaviti naslednja vprašanja:

Kdo sestavlja skupino?

Kakšno predznanje imajo udeleženci?

Kaj so njihove spretnosti in veščine?

Kakšni so možni izzivi?

Če udeleženci še nikoli niso delali z računalnikom ali tabličnim računalnikom, se je treba zavedati,

da je prvi korak spoznavanje in uporaba naprav. Poleg tega je veliko odvisno od motivacije

udeležencev; na dvo- ali tridnevnem usposabljanju morajo biti udeleženci pripravljeni nadaljevati

delo na digitalnih zgodbah tudi v prostem času.

Na splošno lahko priporočimo, da ni nujno, da usposabljanje poteka v enem kosu, ampak jo lahko

ponudimo tudi v tedenskem ali podobnem ritmu.

Poleg tega je mogoče ponuditi kombinirano učenje, na primer tako, da se začne v navzočnosti,

nato pa se izvede spletna seja in konča v navzočnosti ali podobno.

Prvi dan

Dopoldne

(3 ure)

Popoldne

(3 ure)

5.1.1 Načrt za 5-dnevni program usposabljanja

Ledolomilec po izbiri in predstavitev udeležencev (30

min)

Uvod v DST s primeri (45 min)

Odmor

Kratka zgodovina DST s primeri (45 min)

Predstavitev pomembnih digitalnih zgodb z vsega sveta

(45 min)

Odmor

Uvod v posebno temo DST (če obstaja) ali izmenjava

interesov vsakega udeleženca za določeno temo (90

Gradivo za dejavnosti za prebijanje

ledu.

PPT, video viri na spletu.

Pomagajte si s PPT.

Če ni časa, ta del lahko izpustimo.

Brainstorming, Miro, itd.

42


Drugi dan

Dopoldne

(3 ure)

Popoldne

(3 ure)

Tretji dan

Dopoldne

(3 ure)

Popoldne

(3 ure)

Četrti dan

Dopoldne

(3 ure)

min.) Po tej seji se mora celotna skupina dogovoriti o eni

splošni temi za DST.

Odmor

Prvi osnutek zgodbe - vsak udeleženec napiše zgodbo

posebej. (60 min)

Čas za vprašanja (15 min.)

Zaključna evalvacija dneva (15 min.)

Ledolomilec po izbiri (20 min)

Krog digitalnega pripovedovanja zgodb 1:

Udeleženci delijo svoje zgodbe s skupino. Vsaka oseba

pripoveduje svojo zgodbo. Ostali poslušajo pozorno in

brez prekinitev. Ko en udeleženec pove svojo zgodbo,

preostali udeleženci podajo povratne informacije, dokler

se postopek ne zaključi. (90 min)

Odmor

Uvod v vizualno pripovedovanje zgodb - prevajanje

besednega v vizualni jezik. (70 min)

Odmor

Modul o vizualnih vsebinah: ustvarjanje slik (z različnimi

tehnikami, kot so fotografija ali stop-motion, risanje,

slikanje itd.) ali iskanje brezplačnih slik na spletu za

posredovanje napisane zgodbe (90 min.-150 min.)

Odmor










Odmor

Uvod v pripovedovanje zgodb s pomočjo glasu -

prevajanje vsakdanjega besednega izražanja v bolj

prepričljivo pripoved. (70 min)

Odmor

Delavnica pripovedovanja zgodb z glasom - vaje in

snemanje zvočnega zapisa zgodbe. (150 min)

Odmor




Pisalo in papir.


ledu.

Stoli v krogu, umirjeno in varno

vzdušje.

Primeri virov brez avtorskih pravic,

kot je Pixaby, ali čas za izdelavo

lastnih slik, risb, ...

Fotoaparat, slikarski pripomočki,

Legokocke ipd.


ledu.

Predstavite primere, skupaj z

udeleženci izkusite moč glasu.

Pokažite in razložite različne naprave

za snemanje glasu, po potrebi tudi

mikrofone.


ledu.

43


Popoldne

(3 ure)

Peti dan

Dopoldne

(3 ure)

Popoldne

(3 ure)







Odmor

Uvod v programsko opremo za montažo. (90 min)

Odmor

Montaža s pomočjo trenerjev (70 min)

Odmor

Montaža s pomočjo trenerjev (150 min)

Odmor




Zaključek montaže in podnaslavljanje (po potrebi) (150

min)

Odmor

Čas za zaključna vprašanja (15 min.)

Zaključna evalvacija (15 min.)

Odmor

Ogled digitalnih zgodb (z gosti ali brez) - javna projekcija

ali bolj zasebna projekcija za ogled zaključnih zgodb (180

min)

Povratne informacije glede videov in poslavljanje

Pokažite programe in dajte čas za

namestitev in spoznavanje z njimi.


ledu

Program za podnaslavljanje

5.1.2 Načrt za usposabljanje prek spleta

Pri spletnem usposabljanju veljajo enaka načela kot pri usposabljanju v klasični obliki. Kljub temu

je treba obliko prilagoditi spletnim udeležencem: 30 ur se skrajša na 15 ur, saj so triurna dnevna

srečanja preveč intenzivna za spletno učenje.

Prvi dan

Dopoldne (3 ure)

Popoldne (3 ure)

Ledolomilec po izbiri in predstavitev udeležencev

(30 min)

Uvod v DST in zgodovina DST s primeri (60 min)

Odmor

Prvi krog pripovedovanja zgodb (90 min)

Odmor

Predstavitev vizualnih vsebin (60 min)



Gradivo za dejavnosti prebijanja

ledu

PPT, video viri na spletu.

Drugi dan

Dopoldne (3 ure) Ledolomilec po izbiri (20 min) Gradivo za dejavnosti prebijanja

ledu.

44


Popoldne (3 ure)

Drugi krog pripovedovanja zgodb (60 min)

Odmor

Zaključevanje zgodb (30 min)

Odmor

Razlaga glasovnega snemanja in snemanje (70 min)

Odmor

Montaža (135 min)

Odmor

Ogled digitalnih zgodb (30 min.)


Skrajšana struktura tridnevnega usposabljanja bi bila (z vsemi opisanimi elementi):

PRVI DAN: krog pripovedovalca zgodb + vizualno raziskovanje

DRUGI DAN krog pripovedovalca zgodb dve + snemanje glasu + montaža

TRETJI DAN: montaža + podnaslavljanje + predvajanje

Stoli v krogu, mirno in varno okolje.

Takšno usposabljanje je primerno za udeležence s slabšim digitalnim znanjem. Na tak način jim

lahko izvajalec usposabljanja individualno pomaga v popoldanskih urah.

Izbira dolžine usposabljanja je odvisen tudi od števila udeležencev. Če je udeležencev 20 ali več,

je tridnevna aktivnost najkrajša opcija, saj trenerji potrebujejo čas za obvladovanje tehničnih

težav, ki se vedno pojavijo.

5.1.3 Enodnevno usposabljanje DST

Ta oblika je mogoča le za izkušene uporabnike digitalnih naprav in spletnih platform. Pri

udeležencih z naprednim znanjem lahko zagotovi odlične rezultate tudi izvajanje programa na

daljavo.

Enodnevno usposabljanje skupaj z odmori traja 8 ur. Učni načrt enodnevnega usposabljanja DST

je lahko sledeč:

Enodnevno usposabljanje

Dopoldne (4 ure) Ledolomilec po izbiri in predstavitev udeležencev (30 min)

Uvod v DST in zgodovina DST s primeri (60 min)

Odmor (15 min)

Uvod v posebno temo DST (če obstaja) ali izmenjava interesov vsakega udeleženca za

določeno temo (30 min)

Prvi osnutek zgodbe - vsak udeleženec napiše svojo zgodbo. (45 min)

Odmor (60 min.)

Popoldne (4 ure) Pripovedovalski krog (75 min)

Odmor (5 min.)

Zaključevanje zgodb (30 min)

Odmor (10 min.)

Avdiovizualna izdelava digitalnih zgodb (vizualno raziskovanje, snemanje glasu,

montaža). (60 min)

Ogled digitalnih zgodb (45 min)

Zaključna evalvacija usposabljanja (15 min)

45


5.2 Rezultati usposabljanj (vprašalnik)

Za oceno rezultatov smo uporabili vprašalnik, ki so ga izpolnili udeleženci ter s tem podali svoje

mnenje. V nadaljevanju predstavljamo rezultate te ankete v celoti.

46


47


48


49


50


51


52


53


54


55


56

ArtDiCo: Digitalno pripovedovanje zgodb za odrasle? Na ta način je to mogoče!

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?