ArtDiCo: Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske različnosti

UMETNOST KOT IZRAZ
LASTNE IDENTITETE IN
ŽIVLJENJSKE
RESNIČNOSTI
Umetnost, digitalnost in
korona: novi pristopi k e-
učenju
Ta izdelek je bil financiran v okviru programa Evropske unije Erasmus+,
Ključni ukrep 2 (Sodelovanje za inovacije in izmenjavo dobrih praks,
strateška partnerstva na področju izobraževanja odraslih) - razpis za zbiranje
predlogov 2020.

Intelektualini rezultat 2
Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti
O projektu
Akronim:
Naslov:
ArtDiCo
Umetnost, digitalnost in korona: digitalno pripovedovanje zgodb za ljudi z
nizko digitalno pismenostjo - novi pristopi k e-učenju
Koordinator: Akademie Klausenhof gGmbH (Germania) https://www.akademieklausenhof.de/
Program:
Cilji projekta:
Erasmus + KA2
Podpora osebam z nizkimi digitalnimi kompetencami in osebam, ki nikoli
niso bile deležne ustreznega digitalnega opismenjevanja;
spodbujati ustvarjalno izražanje in kulturno izobraževanje;
razvijati spretnosti in vključevanje z ustvarjalnostjo in umetnostjo;
profesionalizacija izobraževalcev in drugega osebja za podporo in učenje
odraslih;
Razvijanje orodij za pomoč ljudem pri obvladovanju krize, ki jo je
povzročila pandemija Covid-19.
Termin: 1. marec 2021 – 28. februar 2023
Trajanje:
Partnerstvo:
Facebook:
24 mesecev
SYNERGASIA ENEGON POLITON (Greece) https://activecitizens.eu/
VILNIAUS DAILES AKADEMIJA (Lithuania) https://www.vda.lt/
SOCIALNA AKADEMIJA – ZAVOD ZA IZOBRAZEVANJE, RAZISKOVANJE IN
KULTURO (Slovenia) https://socialna-akademija.si/
MEDIA ACTIE KUREGEM STAD (Belgium) https://maksvzw.org/
COFAC COOPERATIVA DE FORMACAO E ANIMACAO CULTURAL CRL
(Portugal) https://www.cofac.pt/
INEUROPA SRL (Italy) https://www.progettareineuropa.com/
https://www.facebook.com/ArtDiCoProject
Izjava: Za vsebino te publikacije so odgovorni izključno avtorji in nikakor ne izraža mnenja Evropske
komisije ali njenih služb
2

Intelektualini rezultat 2
Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti
O intelektualnem rezultatu
Številka:
Naslov:
Jezik:
IO2
UMETNOST KOT IZRAZ LASTNE IDENTITETE IN ŽIVLJENJSKE RESNIČNOSTI
Slovenščina
Odgovorni partner: Vilnius Academy of Arts (VAA)
Diseminacija:
Tip:
Javno
Publikacija
Rok za oddajo: Februar 2022
Avtorstvo:
Sodelujoči:
Recenzenti:
Vilnius Academy of Arts (VAA)
Vsi partnerji
Vsi partnerji
3

Intelektualini rezultat 2
Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti
Kazalo vsebine
1 Uvod: Kaj je umetnost? ......................................................................................................................... 5
2 Na kakšen način umetnost nastaja in kaj umetniki pravijo o svojem delu: Kaj ima moja umetnost
opraviti z mano? ............................................................................................................................................ 7
3 Kako gledalci doživljajo umetniška dela? ............................................................................................... 9
4 Na kratko o umetnostni terapiji........................................................................................................... 10
5 Kako lahko umetnost uporabimo v izobraževanju odraslih? ............................................................... 11
6 Umetnost in digitalizacija .................................................................................................................... 16
7 Smernice za pripravo dobrih zgodb ..................................................................................................... 18
8 7.4 Pet korakov procesa ArtDiCo ......................................................................................................... 20
4

Intelektualini rezultat 2
Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti
»What lesson are you trying to teach us that will help us with our lives?«
Alain de Botton 1
1 Uvod: Kaj je umetnost?
Ljudje so ustvarjali umetnost že od nekdaj, vendar ne vedno v današnjem pomenu besede. V zgodovini
zahodne kulture lahko v različnih zgodovinskih obdobjih zasledimo različna pojmovanja umetnosti,
odvisno od mesta umetniškega ustvarjanja v življenju družbe. Obstaja več pojmovanj umetnosti: ritualna
umetnost, klasična umetnost, modernistična umetnost in sodobna umetnost.
Ritualna umetnost: Ritualno pojmovanje umetnosti kot magije sega v prazgodovino. Podobe so nastajale
za zaščito pred sovražnimi silami, za podeljevanje moči (npr. plodnost). Na podobe se ni gledalo kot na
predmet občudovanja, temveč kot na orodje moči. Podobno ritualno pojmovanje umetnosti najdemo tudi
v religiozni umetnosti, npr. v srednjeveški kulturi. Podobe so nastale za verske namene, da bi poveličevale
boga. Lepota podobe ali avtorjev slog tako nimata notranje vrednosti, temveč je bistvena religiozna ali
ritualna funkcija podobe.
Klasična umetnost: Klasično pojmovanje umetnosti kot posnemanja resničnosti izvira iz antične Grčije.
Podobe se ustvarjajo z namenom, da bi čim natančneje reproducirale oblike iz resničnosti. Umetniki
veljajo za obrtnike in so najbolj cenjeni zaradi svoje spretnosti v posnemanju. V renesančni kulturi, ki je
načelo posnemanja resničnosti prevzela iz antike, se je klasično pojmovanje umetnosti dopolnilo z
dojemanjem umetnosti kot ustvarjanja lepote.
Modernistična umetnost: Modernistično pojmovanje umetnosti kot samoizražanja je značilno za moderno
dobo. Umetnosti se namreč ne pripisuje več nobene druge funkcije razen estetske (umetnost je
namenjena muzejem). Podobe nastajajo na podlagi ideje »umetnosti zaradi umetnosti«, njihov cilj pa je
posredovati in izraziti umetnikov individualni odnos do resničnosti. Modernistična načela: samoizražanje,
umetnost zaradi umetnosti, smiselna oblika.
Sodobna umetnost: Sodobna umetnost je večinoma kritizirala ali zanikala načela modernistične
umetnosti: samoizražanje umetnika, idejo "umetnosti zaradi umetnosti" in prizadevanje za izrazno
podobo. In pogosto je namesto tradicionalnega slikarstva in kiparstva uporabljala nova orodja:
performans, instalacijo, objekt, video umetnost.
1
Več: "... Znanstveniki bi morali preučiti, kako duh del, ki jih občudujejo, bolje povezati s psihološkimi šibkostmi njihovega
občinstva. Analizirati bi morali, kako lahko umetnost pomaga pri zlomljenem srcu, postavi v pravo perspektivo posameznikove
tegobe, nam pomaga pri tolažbi v naravi, vzgaja našo občutljivost za potrebe drugih, ohranja v ospredju prave ideale uspešnega
življenja in nam pomaga razumeti druge. V tej luči bi se raziskovalci Sikstinskemu stropu približali tako, kot bi se morali približati
vsem umetniškim delom, s humanim vprašanjem: "Kakšno lekcijo, ki nam bo pomagala v življenju, nam skušate dati?"" Iz članka
"Terapevtsko branje" v knjigi "Umetnost kot terapija" Alain de Botton, 2019, str. 80.
5

Intelektualini rezultat 2
Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti
Zaradi spremembe statusa umetnosti ni bilo več pomembno izumljanje novih umetniških slogov, temveč
prevpraševanje samega pojma umetnosti. Prvi je to storil Marcel Duchamp (1887-1968), francoski
umetnik z začetka 20. stoletja, ki velja za zgodovinskega začetnika sodobne umetnosti.
Sodobna umetnost je nov koncept umetnosti. Do tedaj so različne kulture umetnost obravnavale kot
ustvarjanje podob resničnosti (ritualne, klasične ali modernistične). V sodobni umetnosti pa resničnost
sama postane sestavni del umetnosti. Cilj umetniškega ustvarjanja ni reševanje problemov upodobitve
(natančnost upodobitve, lepota upodobitve ali poudarjanje sredstev upodobitve), temveč reševanje
problemov resničnosti. Umetnost objektov na primer pogosto sestoji iz že pripravljenih stvari, tj. "readymade".
"Ready-made" (francosko: "objet trouvé") je najden, navadno industrijsko izdelan uporaben predmet, ki
ga je Marcel Duchamp (dadaist) predstavil kot umetniško delo. Tak tovarniško izdelan predmet nima več
smiselne, izvirne oblike in ni avtorsko delo. Sodobna umetnost je zato sprožila prej nesporna vprašanja:
kdo je avtor? Kaj je umetniško delo? Kako deluje v družbi? Z drugimi besedami, sodobno pojmovanje
umetnosti vidi umetnost kot raziskovanje resničnosti.
Duchampov izdelek je sprožil povsem nova vprašanja v umetnosti: namesto tradicionalnega vprašanja o
obrti, mediju in okusu (Je to dober ali slab kip?) se zdaj zastavljajo še ontološka (Kaj je umetnost?),
epistemološka (Kako prepoznati umetnost?) in institucionalna (Kdo definira umetnost?) vprašanja.
Morda je najboljša razlaga, kaj je umetnost, podana v "Slovarju umetnosti". 2 (Vilnius, 1999):
"Likovna umetnost je veja vizualne umetnosti, ki zajema umetnosti: slikarstvo, kiparstvo, grafiko in
uporabno dekorativno umetnost: keramiko, likovni tekstil, pohištvo, nakit itd. Glede na strokovno
izobrazbo umetnikov ločimo: ljudsko, amatersko in profesionalno umetnost. Druge veje vizualne
umetnosti so tesno povezane z likovno umetnostjo: arhitektura, oblikovanje, umetniška fotografija.
Opozoriti je treba, da so se z razmahom instalacij, happeningov in video umetnosti - mešanih oblik
ustvarjalnosti, ki združujejo likovno umetnost, gledališče, film in glasbo - jasne meje tega pojma začele
brisati."
Izraz umetnost (Art) je razložen tudi v Oxfordskem slovarju umetnosti 3 :
Umetnost (Arts, classification of.). Glej uporabna umetnost, likovna umetnost, dekorativna
umetnost, svobodna umetnost.
Uporabna umetnost (Applied art). Izraz, ki opisuje oblikovanje ali okraševanje funkcionalnih
predmetov, da bi bili ti estetsko prijetni. Uporablja se za razliko od "likovne umetnosti", čeprav
med njima pogosto ni jasne ločnice.
Likovna umetnost (Fine art). Izraz, ki se uporablja za "višje" neutilitarne umetnosti v nasprotju z
"uporabno ali "dekorativno umetnostjo". V najpogostejši rabi izraz zajema slikarstvo, kiparstvo in
2
Art Dictionary/ Dailės žodynas / Kultūros ir meno institutas, Vilniaus dailės akademija ; [redaktorių kolegija: Jolita Mulevičiūtė
(ats. redaktorė) ... [et al.]. Vilnius : Vilniaus dailės akademijos leidykla, 1999. Str. 494.
3
The Oxford dictionary of art ; edited by Ian Chilvers and Harold Osborne ; consultant editor Dennis Farr. Oxford ; New York :
Oxford University Press, 1994. str. 548
6

Intelektualini rezultat 2
Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti
arhitekturo (čeprav je arhitektura očitno "uporabna" umetnost), vendar se pogosto razširi tudi na
poezijo in glasbo.
Po besedah E. H. Gombricha 4 "umetniška dela niso zrcala, temveč je zanje značilen tisti neulovljivi čudež
preobrazbe, ki ga je tako težko izraziti z besedami. Podobe niso vedno umetnost, vendar zaradi tega niso
nič manj skrivnostne" (str. 5).
2 Na kakšen način umetnost nastaja in kaj umetniki pravijo o svojem
delu: Kaj ima moja umetnost opraviti z mano?
Ljudje ustvarjajo umetnost že od pradavnine, vendar je umetnost dolgo služila praktičnim namenom. Šele
v 19. stoletju, s prvimi modernisti, se je začelo pojavljati novo pojmovanje umetnosti - umetnost kot
samoizražanje. Čeprav se današnji umetnostni kritiki ne strinjajo nujno, da umetnost izraža osebnost
svojega ustvarjalca, ta teorija obstaja in je zelo učinkovita v okviru umetnostne terapije.
Primeri umetnikov, ki se zanašajo na sebe, na svojo osebnost, so najbolj vidni na področju dnevniške
umetnosti:
Witold Gombrowicz, znani poljski pisatelj in avantgardni umetnik, je v drugi polovici svojega življenja pisal
javni dnevnik, ki ga je med življenjem v izgnanstvu po delih objavljal v tisku. Tema njegovega dela je po
njegovih besedah »jaz sam«. Njegov Dnevnik je izjemno odprt, kot pravi filozof Arūnas Sverdiolas:
»Besedilo razkriva avtorjevo notranje življenje, ne pušča skrivnosti ali temnih kotičkov, briše vsako razliko
med notranjostjo in zunanjostjo. (...) Gombrowicz razmišlja o sami »preobleki« in jo opisuje kot nekakšno
premišljeno taktiko mišljenja, pisanja, življenja in ustvarjanja samega sebe. Seveda postane takšno
besedilo (umetnost, pisanje, tehnika) del življenja in življenje postane del takšnega besedila (umetnosti,
pisanja, tehnike).«
Slika 1: Jonas Mekas Projekt 365 dni.
4
Gombrich, Ernst Hans, 1909-2001, autorius. Art and illusion : a study in the psychology of pictorial representation : with 320
illustrations / by E. H. Gombrich. London : Phaidon, 1996. XIV, 386 p. : iliustr. ISBN 0714817562, str. 5.
7

Intelektualini rezultat 2
Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti
Drug izjemen primer je Jonas Mekas, eden najslavnejših filmskih ustvarjalcev 20. stoletja - začetnik žanra
dnevniškega filma. Takoj ko je v petdesetih letih prejšnjega stoletja prišel v ZDA, je kupil majhno filmsko
kamero Bolex. V New Yorku ni snemal le pomembnih trenutkov svojega življenja ali svojih prijateljev
umetnikov, temveč tudi vsakdanje življenje, domače okolje in družino. Kot je Mekas povedal v enem od
intervjujev: " Dnevniško delo je vedno samoreferencialno. Vedno sem sam s seboj in s svojimi prijatelji.
Karkoli želite vedeti o meni, si samo oglejte moje filme in vaša vprašanja bodo odgovorjena." 5
Danes so Mekasovi filmi na ogled v najbolj znanih svetovnih muzejih. Eno od Mekasovih del, ki je najbližje
naši temi, je Projekt 365 dni 6 . "Mekas se je izzval, da bo celo leto vsak dan posnel in na svojo spletno stran
naložil videoposnetek. "Prvotno je bil vsak videoposnetek, ki je trajal od manj kot 30 sekund do 30 minut,
takoj na voljo za prenos in predvajanje na pametnih telefonih v času, ki je bil precej pred tem, ko je bilo
gledanje vsebin na tak način nekaj običajnega - Facebook je ravno postal javno dostopen in istega leta je
izšel prvi iPhone." 7
To je le nekaj umetnikov, ki so svoje delo uporabili za čim boljše samoizražanje, katerih osebnost in
samoanaliza sta postali izhodišče za umetnost in katerih delo je neposredno povezano z vsakdanjim
življenjem. Lahko bi rekli, da so takšni umetniki na neki način predvideli sedanji čas, ko bodo različne vrste
družbenih medijev postale del našega vsakdana, in nam dali neomejene možnosti za samoizražanje.
Živimo v času, ko ima vsakdo v žepu fotoaparat in je potrebno le malo vsakodnevnih spretnosti, da
začnemo ustvarjati. Kako ustvarjati, kako "biti umetnik", svetuje tudi priznani umetnostni kritik Jerry Saltz
v svoji knjigi How to be an artist 8 :
"RAZVIJTE OBLIKE VADBE. Vedno imejte pri sebi žepni blok za skiciranje. Kadarkoli imate
priložnost - ob jutranji kavi, med vožnjo s podzemno železnico, v čakalnici pri zobozdravniku - si
oglejte svoje roke in jih narišite. Zapolnite strani z rokami, veliko jih je na isti strani, roke čez roke.
Če želite, narišite roke drugih ljudi. Ni treba, da so videti pravilno. Narišete lahko tudi druge dele
telesa - vse, kar lahko v tem trenutku vidite s svojimi očmi. Igrajte se z merilom: stvari naj bodo
večje, manjše, ukrivljene, grčaste in fino upodobljene. Uporabite lahko celo ogledalo, če želite
narisati, recimo, mesto, kjer se vaše lice spremeni v usta. Ne izmišljujte si ga! Cilj je, da se najprej
naučite gledati - in nato opisati s svinčnikom ali peresom, kaj vidite."
"OGLEJTE SI ČIM VEČ. Umetniki vidijo zelo različno. Zelo se približajo delu. Pregledajo vsako
podrobnost: njegove teksture, materiale in sestavo. Dotaknejo se ga, si ogledajo njegove robove
in si predmet ogledajo z vseh zornih kotov. (Umetnike v muzejih lahko vedno prepoznate - so tisti,
ki so z obrazom le centimeter oddaljeni od površine dela. Kot da bi nek pes vohljal drugega.")"
"UMETNOST IN TERAPIJA. Ne glede na vašo osebno zgodbo poiščite prakso, ki vam bo olajšala
um, vam dala perspektivo in vam omogočila delo. To so duhovni vodniki v drugih preoblekah. Če
5 Intervju Nataše Kurčanove: "Jonas Mekas: imam potrebo po snemanju majhnih, skoraj nevidnih vsakodnevnih trenutkov". Dostopno na:
https://www.studiointernational.com/index.php/jonas-mekas-interview-365-day-project-microscope-gallery-brooklyn
6 https://jonasmekas.com/365/month.php?month=1
7 https://mekas.lt/2016/09/jonas-mekas-365-dienos/
8 From Jerry Saltz. How to be an artist. USA: Ilex Press. 2020.
8

Intelektualini rezultat 2
Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti
se zelo potrudite in poskušate biti zelo iskreni do sebe, vam lahko vaša umetnost pove skoraj vse,
kar morate vedeti o sebi."
3 Kako gledalci doživljajo umetniška dela?
Človeška pozornost je selektivna - vsak človek je pozoren na posamezne, specifične stvari in vidi različne
podrobnosti drugače. Nič drugače ni v procesu zaznavanja umetnosti, le da je tu v igri estetska zaznava.
Gre za pozornost, določeno držo, ki jo odlikuje nepraktični vidik. Ob doživljanju umetniškega dela si
gledalec ne prizadeva, da bi predmet uporabil v kakršen koli praktičen namen, temveč bere knjigo, gleda
sliko ali gleda film, da bi doživel estetski užitek in se prijetno zabaval. Gledalec si prizadeva uživati v
celotnem umetniškem delu, se čim bolj "potopiti v delo", ga sprejeti v celoti ali pa ga povsem zavrniti.
Umetnostni kritik po drugi strani podrobno analizira delo, ga razčlenjuje, preučuje njegovo strukturo in
ocenjuje vlogo vsakega elementa v delu kot celoti.
Uspeh vsakega poskusa doživljanja umetnosti pa je odvisen od gledalčevega umetniškega znanja in
umetniške izobrazbe. Doživljanje umetnosti zahteva določen napor in zanimanje, željo po razumevanju
dela.
Toda kje in kako se pojavi pomen umetniškega dela? Od umetnikov ne moremo zahtevati, da ustvarijo
umetnost, ki jo je enostavno razumeti. Sodobna umetnost pogosto neposredno vključuje gledalca v
proces ustvarjanja pomena. Kustosi, pedagogi, muzejski strokovnjaki in akademiki (kot posredniki med
umetnostjo in družbo) imajo zato ključno vlogo pri doživljanju umetnosti.
Še en način doživljanja umetnosti je, da gledalec postane neposredni udeleženec umetniškega procesa,
kar počne tudi interaktivna umetnost.
3.1 Uporaba umetnosti kot terapevtskega orodja na podlagi terapevtskih in
pozitivnih učinkov umetnosti
Likovni terapevti 9 , ki se ukvarjajo z razumevanjem pomena umetniškega dela (Kreitler, 1972), ugotavljajo,
da lahko ena sama podoba vsebuje več povezanih in kontrastnih pomenov ter da posamezen element
umetniškega dela ne more razkriti celotnega pomena dela - podobe, njihovo vsebino in asociacije je treba
povezati v "mrežo pomena" Vizualno zaznavanje z uporabo umetnosti kot komunikacijskega sredstva
uporabljajo likovni terapevti kot orodje samorazkrivanja klientov prek umetnikovega samoizražanja.
Terapevti vabijo udeležence terapij, da raziskujejo in opisujejo linije svojih slik ne le s preprostimi izrazi
(vijugasta, ravna), temveč tudi s kompleksnejšimi, kot so lirična, drzna, da bi opozorili na tisto, kar najbolj
pritegne pogled, in da bi o tem razmišljali, pisali in govorili (Cohne, Cox, 1995).
"Kdo sem? In kdo nisem?" Umetnostni terapevti ugotavljajo, da je za nekatere njihove stranke
razumevanje lastne identitete težko vprašanje. Uporaba umetniških del, ki so fascinantna ali, nasprotno,
nesprejemljiva, jim lahko pogosto pomaga razumeti sebe, svoje vrednote in prepričanja.
9
Cited: Wilkinson, Rebecca Ann. Positive Art Therapy : Theory and Practice : Integrating Positive Psychology with Art Therapy.
New York : Routledge, 2018. Str. 282.
9

Intelektualini rezultat 2
Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti
Umetnostni terapevti uporabljajo izraz "zemljevid ljubezni" za umetniška dela, ki rešujejo in podpirajo ter
pomagajo ohranjati upe in sanje. Izogniti se situaciji je včasih nemogoče, vendar je bolje poiskati načine,
kako to negativnost izraziti na produktiven način, pravijo likovni terapevti. "Temna noč duše, a kaj te
ohranja pri moči?" Za tiste, ki doživljajo nesrečo ali izgubo, je ta metafora pogosto v pomoč.
Umetnost se v umetnostni terapiji pogosto uporablja za reševanje različnih družbenih problemov.
Umetnostni terapevti razlikujejo med dinamično, humanistično (npr. umetnost se lahko uporablja kot
izraz avtentičnega doživljanja izgube ali bolečine) in sistemsko uporabo umetnosti.
Ossian Ward 10 , avtor člankov o sodobni umetnosti in strokovni vodja v galeriji Lisson 11 (London/New
York), deli svoj pogled na sodobno umetnost. Ugotavlja, da stara pravila za dojemanje umetnosti ne
veljajo in da se izraz "sodobna" za umetnost na splošno ni uporabljal pred letom 2000. Ward poskuša
razbliniti mit, da je sodobna umetnost preveč zapletena oblika kulture, ki jo lahko pravilno razume le višji
um. V resnici je prav nasprotno, število obiskovalcev, ki se zanimajo za sodobno umetnost, narašča.
Za obisk prostora sodobne umetnosti ni treba biti član skrivnega umetniškega društva ali bogat zbiratelj
umetnin. Po drugi strani pa se Ward zaveda, da je vse, kar obstaja v sodobni umetnosti, mogoče
obravnavati kot umetnost brez predhodnega preverjanja. V svoji viziji sodobne umetnosti tako razlikuje
naslednje: umetnost kot zabavo -- umetnost kot soočenje -- umetnost kot dogodek -- umetnost kot
sporočilo -- umetnost kot šalo -- umetnost kot spektakel in umetnost kot meditacijo.
4 Na kratko o umetnostni terapiji
Umetnost, ustvarjanje umetnosti in celo opazovanje umetnosti so po mnenju umetnostnega terapevta
vedno povezani s čustvi. Ob opazovanju ali ustvarjanju umetniških del se lahko pojavijo različni občutki, od
gnusa do olajšanja. To je pri likovni terapiji najpomembnejše, da razumemo, kakšne občutke vzbuja
umetniško dela Razumevanje tega lahko vodi k razumevanju, od kod ti občutki izvirajo in kaj lahko
pomenijo.
Umetnost se v likovni terapiji ne ocenjuje ali kritizira. Je kot most med uporabnikom in terapevtom.
Omogoča vzpostavitev terapevtskega odnosa na varen način. Hkrati uporabniku omogoča, da na varen
način sprosti svoja negativna čustva in občutke na listu papirja in jih nato ustno sporoči terapevtu.
Izlivanje in sporočanje čustev je osvobajajoče in daje občutek olajšanja. Umetnost v likovni terapiji deluje
zdravilno.
Ameriško združenje za umetnostno terapijo 12 je umetnostno terapijo opredelilo kot: "poklic na področju
duševnega zdravja, ki uporablja ustvarjalni proces umetniškega ustvarjanja za izboljšanje in izboljšanje
telesnega, duševnega in čustvenega počutja posameznikov vseh starosti. Temelji na prepričanju, da
ustvarjalni proces, ki je vključen v umetniško samoizražanje, ljudem pomaga pri reševanju konfliktov in
10
Ward, Ossian, autorius. Ways of looking : how to experience contemporary art / Ossian Ward. London : Laurence King
Publishing, 2014. Str. 176.
11
https://www.lissongallery.com/
12
https://arttherapy.org/
10

Intelektualini rezultat 2
Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti
težav, razvijanju medosebnih spretnosti, obvladovanju vedenja, zmanjševanju stresa, povečevanju
samospoštovanja in samozavedanja ter doseganju vpogleda. " 1314
Pred nekaj leti (2017) je na fakulteti v Kaunasu v okviru Akademije umetnosti v Vilni potekala konferenca
o umetnostni terapiji z naslovom "Umetnost. Terapija. Zdravje" 15 . Na konferenci so sodelovali
strokovnjaki s področja umetnostne terapije in drugih znanstvenih področij - psihologi, likovni terapevti,
umetniki, filozofi, umetnostni zgodovinarji -, da bi izmenjali svoje znanje in izkušnje na tem področju. Na
njej je doktorica znanosti, profesorica psihologije, prorektorica za raziskovalno delo Inštituta pozitivnih
tehnologij in svetovanja (Moskva, Rusija), Ljudmila Dmitrijevna Lebedeva, razvijalka številnih tehnik
umetnostne terapije, spregovorila o zdravljenju bolnic z rakom dojk z metodami umetnostne terapije:
"Pacientke so bile podvržene projektivnemu tematskemu risanju in povabljene k risanju teme "Jaz v
preteklosti, sedanjosti in prihodnosti". Risbam so bile skupne naslednje značilnosti: želja po upodobitvi
telesa v profilu. To je povezano z željo po prikrivanju težav in padcem samospoštovanja. Izkrivljene, skrite
ali nepredstavljene roke razkrivajo neustreznost in pomanjkanje samozavesti. Po opravljenem tečaju
likovne terapije sta se bolnikovo samospoštovanje in občutek varnosti izboljšala. Risbe "Sem v
prihodnosti" so bile bolj barvite in optimistične, na njih pa je bilo mogoče prebrati motiv "vse bo v redu".
Izbira v prihodnost usmerjenih motivov je že sama po sebi terapevtska, saj ustvarja predpogoje za obljubo
samemu sebi, da prihodnost zame obstaja," poudarja psihologinja.
5 Kako lahko umetnost uporabimo v izobraževanju odraslih?
Umetnost se lahko v izobraževanju odraslih uporablja na številne načine. Dober primer uporabe
umetnosti v izobraževanju odraslih je Europeana - ogromna zbirka podatkov o kulturni dediščini, ki naj bi
omogočila digitalno preobrazbo na področju kulturne dediščine. Poslanstvo Europeane je razvijanje
znanja, orodij in politik za obvladovanje digitalnih sprememb ter spodbujanje partnerstev, ki omogočajo
razvoj inovacij.
Europeana je virtualna podatkovna zbirka, ki ljudi spodbuja k sodelovanju z evropsko kulturno dediščino
pri učenju, poučevanju, študiju ali zgolj za užitek. V zbirko je prispevalo že na tisoče evropskih muzejev,
arhivov in knjižnic. Vsi njeni ustvarjalci delijo prepričanje, da je odpiranje kulturne dediščine javnosti
pomembno in daljnosežno. Samo v kategoriji "Umetnost" podatkovna zbirka nudi več kot 3,5 milijona slik:
dokumentarne in umetniške fotografije ter reprodukcije umetniških del.
Ker se posvečamo predvsem digitalnemu kontekstu, bomo uporabili primere vizualne umetnosti. Z njimi
bomo prikazali možne pristope k umetnosti kot izobraževalnemu orodju, poudarili umetnost kot terapijo
in prikazali pozitivne učinke umetnosti.
13
The Wiley Handbook of Art Therapy / Edited by David. E. Gussak and Marcia L. Rosal. Chichester : Wiley Blackwell, 2016. 874 p.
: iliustr. ISBN 9781118306598; p. 1.
14
http://www.americanarttherapyassociation.org
15
Menas, terapija, sveikata : [mokslo straipsnių rinkinys] / sudarytojai Stanislovas Mostauskis, Audronė Brazauskaitė ; Vilniaus
dailės akademija Kauno fakultetas. Kaunas : VDA Kauno fakultetas, 2017. 312 p. : iliustr. ISBN 9789955154181
11

Intelektualini rezultat 2
Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti
Cilj tega ustvarjalnega procesa je udeležencem omogočiti pridobivanje praktičnih veščin z opazovanjem
njihovega neposrednega okolja, ne da bi jim bilo treba daleč potovati ali veliko videti, temveč z izvajanjem
konkretnih vsakodnevnih dejavnosti.
Pričakovani rezultati procesa so, da bodo udeleženci pridobili znanje in spretnosti za ustvarjanje
avdiovizualnega projekta ter bodo lahko svojo izkušnjo uporabili v praksi, svoje znanje pa pri prihodnjih
projektih. Sposobni bodo ustvarjalno uporabljati informacijske tehnologije in sodobne medije za
komuniciranje na družbenih omrežjih in ustvarjanje lastnih videoposnetkov.
Umetniške metode ustvarjanja in raziskovanja, ki si jih bomo podrobneje ogledali, so:
Postavitev (Staging): poustvarjanje zgodovinskih dogodkov in situacij z izkušnjami iz prve roke.
Personalizacija zgodovine (Personalising History): osebni pristop k zgodovini.
Dnevnik (Diary): pisanje dnevnika v vizualni obliki in/ali s pomočjo besedila in/ali zvoka.
5.1 Metoda postavitve (Staging)
Gre za poustvarjanje zgodovinskih, političnih ali družbenih dogodkov in situacij v živo, z neposredno
doživljajsko izkušnjo. V tem okviru je mogoče dogodke in situacije v javnem prostoru ustvariti v zasebnem
prostoru ali uprizoriti Zgodovino z veliko začetnico. To lahko vključuje tudi kulturno okolje, literaturo itd.
Primer iz časa pandemije: petje, monoperformansi na balkonih, v kuhinjah, različni flash mobi.
Primer iz zgodovine video umetnosti: video "Mobi Dick" (2007) umetnika Guya Ben-Nerja. 16
Slika 2: Guy Ben-Nerjeva uprizoritev romana "Moby Dick"
16
http://www.ubu.com/film/ben-ner_moby.html
12

Intelektualini rezultat 2
Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti
Guy Ben-Ner je poustvaril roman Hermana Melvilla "Moby Dick" (1851). Roman prikazuje dogodivščine
mornarja Izmaela in njegovo potovanje na kitolovski barki, ki jo vodi kapitan Ahab. Ahab išče divjega
velikanskega belega kita z vzdevkom Mobi Dick. Mobi Dicka pozna le malo ladij, še manj pa jih je naletelo
nanj. Zadnjič je kit uničil Ahabovo ladjo. Ahab je po trčenju s kitom izgubil nogo. Ahab se namerava
maščevati.
Guy Ben-Ner vse izvaja v svoji kuhinji, s šestletno hčerko in preostalo družino. Kuhinjski predmeti se
uporabljajo za lov na bele kite. Vsi triki so povzeti iz začetkov nemega filma. Melvillov roman Moby Dick je
zgodba, ki jo poznajo vsi (kolektivni spomin), tako kot pustolovščine Robinsona Crusoeja, čeprav je
zagotovo niso prebrali vsi. Tudi Guy Ben-Ner pripoveduje le najbolj splošno zgodbo, ki se je vsi
"spomnijo". Zanimivo je, da zgodbo o potovanju, svobodi in pustolovščinah pripoveduje v kuhinji
družinskega človeka, z ženo in otroki.
Načini postavitve:
Na podlagi izbrane ideje, teme in zgodbe sestavite povzetek ("sinopsis", ključni trenutki, dogodki v
zgodbi).
Dobro je, da svojo zamisel o tem, kaj sledi za čim, vizualizirate (naredite storyboard). Na papirju
(beležnica, ločeni listi) lahko bolje vidite, kaj deluje in kaj ne.
Določene prizore je mogoče uprizoriti v obliki tableaux vivant (žive slike).
Rezultat je ena sama živa slika ali montaža uprizorjenih scen.
5.2 Metoda personalizacije zgodovine
Gre za personalizacijo določene zgodbe, dela zgodovine ali pripovedi. Močno ga zaznamuje oseben
pogled na izbrano zgodbo. Pri tem gre lahko za osebno, družinsko ali rodbinsko zgodovino ali pa
zgodovino naroda ali države posameznika, ki zgodbo pripoveduje.
Ti personalizirani pogledi na zgodovino so lahko različni, od dramatičnih do pozitivnih, uspehi in neuspehi,
kako so se spopadali s težavami, kako so izšli iz krize itd.
Primer iz časa pandemije: Kako so to obdobje doživljali v določeni državi. Pri tem lahko uporabite
dokumentirano gradivo, npr. utrinke z novičarskih portalov - posnetke zaslona).
Primer iz zgodovine video umetnosti: Matthew Buckingham in Joachim Koester. Three Dots &
Sandra of the Tulip House or How To Live in a Free State (2001). 17
Videoinstalacija How To Live in a Free State je delo, ki ga je navdihnila zgodovina Christianie, znamenite
anarhistične skupnosti, ustanovljene leta 1971 v Kopenhagnu. Sestavlja jo pet neodvisnih dvanajst- do
dvajsetminutnih video zank, ki si jih je mogoče ogledati v poljubnem vrstnem redu, delno ali od začetka do
konca.
17
https://www.ubu.com/film/buckingham_dots.html
13

Intelektualini rezultat 2
Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti
Slika 3: Three Dots & Sandra of the Tulip House or How To Live in a Free State (2001).
Primer iz umetnostne zgodovine (posebna pozornost specifičnim ciljnim skupinam, kot so invalidi):
Slikarka Frida Kahlo pravi: "Slikala sem sebe, ker sem pogosto sama in ker sem subjekt, ki ga
najbolje poznam.« 18
Slika 4: Frida Kahlo - Portret Fridine družine, 1950. 19
18
https://www.vintag.es/2020/02/frida-kahlo-on-bed.html
14

Intelektualini rezultat 2
Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti
Ta slika je prikaz družinskega drevesa. Na vrhu so njeni stari starši, v sredini pa njeni starši. V spodnjem
delu stoji Frida na sredini, tik ob njej pa sta njeni dve sestri, Matilde in Adriana. Na njeni levi strani je
mlajša sestra Cristina. Še vedno je skrivnost, kdo so trije nedokončani liki. Nekateri pravijo, da sta dva od
njih Cristinina otroka, Isolda in Antonio. Druge majhne skicirane figure ni mogoče zares prepoznati, morda
pa gre za Fridinega starejšega brata, ki je preživel le nekaj dni po rojstvu. Plod ob Fridi sta morda otroka, ki
ju je izgubila zaradi spontanega splava. Njena starša Matilde in Gullermo, ki sta bila v času nastanka slike
že mrtva, sta na sredini slike. Njuna portreta temeljita na fotografijah. Prikazana sta obrnjena drug od
drugega - njun zakon je bil nesrečen. Skupaj s svojimi mrtvimi starši se pojavljata v nekakšnem oblaku nad
svojimi štirimi hčerami. 20
Načini za personalizacijo zgodovine so:
Razmišljanje o osebnem okolju. Izbira ideje. Iskanje različnih virov.
Glas je najbolj osebna stvar in je pravi element za takšno obliko umetnosti. Na primer komentar v
živo med snemanjem. Ali zvočni komentar, ustvarjen z že posnetimi posnetki. (Svetovno znani
režiserji, kot so Orson Welles, Jean-Luc Godard, Werner Herzog, ali sodobni dokumentaristi, kot
so Mark Cousins in drugi, so glas uporabili kot zelo močno ustvarjalno orodje.)
Uporaba besedila v kadru. osebno stališče boste razkrili z lastnimi pisnimi mislimi ali citati drugih
avtorjev ali virov.
Zgodovinske fotografije. V video lahko vstavite različne zgodovinske fotografije, arhivsko gradivo,
fotografije iz družinskih albumov in jih opremite z opombami.
5.3 Metoda dnevnika
Pri tej metodi gre za ustvarjanje dnevnika, in sicer za pisanje, risanje, fotografiranje, snemanje. To poteka
kronološko, vsak dan, vsak teden. Gre za beleženje posameznikove okolice, duševnih stanj, dogajanja.
Dnevnik je na tak način lahko koristen tudi za raziskovanje in umetnost.
Primer iz umetnostne zgodovine (že omenjen zgoraj): Jonas Mekas, Projekt 365 dni. 21 Za »365«,
kot je projekt bolj znan, si je Jonas Mekas postavil izziv, da bo celo leto vsak dan posnel in na svojo
spletno stran naložil video. Kljub občasnim tehničnim ali čustvenim težavam je Mekas vztrajal in
snemal snežne nevihte, prijateljske ptice in veverice, zgodovinska poročila, srečanja s prijatelji in
veliko glasbe doma v Brooklynu in na svojih potovanjih v tujini, včasih pa je ponovno uporabil ali
vključil prej nevidene posnetke iz svojih prejšnjih 16 mm filmov ali analognih videov. 22
Primer iz vsakdanjega življenja: kontemplacija dneva "Pot domov", predmestje Kaunasa, 18. junij
2021 popoldne. 23
19
Vir: https://www.fridakahlo.org/portrait-of-frida-family.jsp
20
https://www.fridakahlo.org/portrait-of-frida-family.jsp
21
Vir: http://jonasmekas.com/365/month.php?month=1
22
Dostopno na: https://mekas.lt/2016/09/jonas-mekas-365-dienos/
23 Video by Kristina made from photographs taken on the phone, 0,43 min. Free Youcut app used:
https://drive.google.com/file/d/1Ts5I3WCTOW6fJtLtEkxQUofByQMaFrTx/view?usp=sharing
15

Intelektualini rezultat 2
Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti
Vsi ti pristopi k umetnosti so v osnovi zelo osebni in subjektivni. Tehnike uprizarjanja lahko med seboj
kombiniramo, mešamo ali si jih izmislimo po lastnih pravilih. Umetnost ljudem omogoča, da glasno
spregovorijo (zvok, video, fotografija, besedilo) o zelo osebnih vprašanjih, dobrih ali slabih stvareh v
življenju ali preprosto odprejo opažanja s svojega zornega kota. "Umetniško delo o lastnostih drugih, ki jih
občudujejo (ali ne marajo), jim lahko pomaga, da dobijo občutek o svojih lastnih značilnostih. Kako vidim
samega sebe? Kako me vidijo drugi?" Ko se o izbranem predmetu ali temi pogovarjate v jeziku umetnosti,
to spodbuja interaktivnost, ki pomaga bolje komunicirati z drugimi in jih razumeti. Takrat si je lažje
zastaviti vprašanja: "Kdo sem jaz? Kdo nisem?"
6 Umetnost in digitalizacija
Pregled del, zbranih med pandemijo, ki so jih pripravili projektni partnerji (gre za primere kreativnosti in
umetnosti iz obdobja pandemije, umetnost v virtualnem prostoru ter v muzejih, posnetke zaslona z
razlagami), kaže, da je pandemija vplivala na kulturno in umetniško življenje tako posameznika kot družbe.
Na kakšen način je ta vplivala, razkriva spodnji diagram.
Slika 5: Tematika umetnosti in Korone v regijah za družbo in posameznike kot posledica pomanjkanja kulturne in umetniške komunikacije.
V obdobju pandemije se v digitalni dejavnosti umetnostnih muzejev in galerij po vsem svetu pojavljata
dva različna trenda. Po eni strani so številni umetnostni muzeji in galerije po svetu širše odprli svoje
digitalne vire, po drugi strani pa so začeli razvijati in predstavljati nove izobraževalne programe za širši
krog skupin uporabnikov: po starostnih skupinah, po izobrazbi itd.
Očitno je pomanjkanje dostopa do pravega muzeja ali galerije in dejanska nevarnost izgube obiskovalcev
spodbudila ekipe muzejev in galerij k ustvarjanju novih digitalnih umetniških zbirk. Po eni strani je ta
obogatitev spletnih vsebin z zanesljivimi in dragocenimi informacijami o umetnosti vsekakor dobrodošla in
jo je treba obravnavati kot bolj svetlo plat pandemije. Opaziti je tudi, da so se zaradi pandemije pojavile in
začele delovati nove digitalne galerije, ki so jih ustanovili umetniki ali ustvarjalci iz različnih organizacij.
16

Intelektualini rezultat 2
Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti
Zanimiv je trend, da so nekateri muzeji pandemijo izkoristili kot priložnost za posodobitev svojih stalnih
zbirk opreme in umetnosti (v Litvi).
6.1 Digitalne zbirke in galerije
Projektni partnerji so odkrili in delili novo virtualno umetniško galerijo Covid Art Museum 24 . Njene
ustanovitelje, skupino grafičnih umetnikov z vsega sveta, je koronakriza spodbudila, da so ustvarili
virtualni muzej in delili, kar izolirani umetniki ustvarjajo v izolaciji svojih domov. Glavno načelo pri izbiri
umetniških del je povezava dela s pandemijo.
Ko govorimo o drugih umetniških galerijah in muzejih, ki obstajajo že vrsto let in so verodostojni, je treba
izpostaviti eno najpomembnejših, ki jo je ustvarilo več kot 3700 evropskih muzejev, arhivov in knjižnic.
Gre za platformo Europeana 25 , virtualno podatkovno zbirko, ki se zasluženo ponaša z več kot 58 milijoni
digitaliziranih kulturnih predmetov, ki so na voljo uporabnikom. Vsebine Europeane sestavljajo številne
edinstvene zbirke, od evropske umetnosti in modne fotografije do glasbe in videoposnetkov.
Leta 2020 je potovanje zaradi pandemije postalo praktično nemogoče, zato se je ekipa Europeane
odločila še bolj odpreti evropske kulturne zaklade in obiskovalcem ponuditi nove digitalne galerije in
razstave. Ena od teh je bila razstava "Odkrivanje Evrope", na kateri so bili predstavljeni doslej malo znani
kulturni zakladi Evrope. Omembe vredne so tudi razširjene umetniške razstave o Evropi. Med njimi so
"Obrazi Evrope" (Faces of Europe). Predstavlja 28 držav Evropske unije in članic Evropskega
gospodarskega prostora (Norveška).
Druge omembe vredne zbirke vključujejo zbirko Evropske umetnostne zgodovine. Ta zajema 500 let
evropske umetnostne zgodovine. Začne se v srednjem veku in se nadaljuje z obdobjem gotike in
renesanse.
Pomembno je poudariti, da so zaradi slabega stanja eksponatov nekatere digitalne zbirke na portalu
Europeana na voljo le na spletu, saj gre za ohranitev umetniških del, ki zaradi časa, temperature in vlage
propadajo. Za dejavnosti ArtDiCo in navdih je priporočljiva virtualna razstava "Navdih narave". Na njej so
lirične pokrajine umetnika Ivana Rabuzina (Hrvaška), ki idealistično prikazujejo naravo, in so lahko vir
optimizma in navdiha.
Različne gospodarske ustanove so zaradi izzivov pandemičnega obdobja začele v virtualni prostor
umeščati vse več dragocenih izobraževalnih umetniških programov in virov. Ustvarjanje digitalnih vsebin
je zdaj prednostna naloga. Omeniti velja, da so na primer tudi založbe, ki jih močno spodbujajo konzorciji
svetovnih knjižnic, odprle svoje digitalne umetniške vire - saj so bile bralne storitve v knjižnicah po vsem
svetu popolnoma ohromljene, številne zbirke pa so prosto dostopne, nekatere registriranim
uporabnikom, druge prek lokalnih javnih knjižničnih storitev.
24
Dostopno na: https://covidartmuseum.com/
25
Dostopno na: https://www.europeana.eu/en
17

Intelektualini rezultat 2
Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti
Podatkovna baza Grove Art Online 26 , elektronski imenik, ki ga izdaja Oxford University Press, je odličen
primer zanesljivega vira informacij o umetnosti. Za uporabnike je zelo pomembno dejstvo, da gre za
stalno posodobljen digitalni vir o umetnosti. Vsebuje približno 7000 umetniških del iz muzejev, galerij in
MoME. Je dragocen vir za učitelje, študente in vse, ki jih zanima umetnost. Zajemajo zbirke, kot so:
Starodavni Egipt - Umetnost 21. stoletja - Azijska umetnost - Avstralska moderna in sodobna umetnost -
Kubizem - Dada in nadrealizem - Impresionizem in postimpresionizem - Ženske v likovni umetnosti.
6.2 Aktivnosti prek spleta
Med prvo globalno karanteno, ko je bilo veliko stvari omejenih in zaprtih, so postali zelo priljubljeni
virtualni umetniški dogodki (virtualne predstave, spletni obiski muzejev, galerij ali filmov med festivalom).
Sprva se je zdelo, da je to dobra alternativa umetniški izkušnji v živo, ali pa je vsaj ustvarjalo iluzijo, da še
vedno sodelujemo v svetu umetnosti, čeprav prek računalniških zaslonov.
Umetnostni kritik Ben Davis se sprašuje, ali bomo zaradi pasivnega uživanja kulture še bolj osamljeni in
odtujeni v času, ko potrebujemo socialne stike? Trdi, da so uprizoritve, flash mobi in druge prakse
ustvarjalnosti, ki so primeri aktivne in osebne izkušnje, boljši za povezovanje skupnosti kot virtualni,
spletni dogodki. Takšni primeri nam omogočajo, da izkusimo okolje, razumemo sebe in razmišljamo o
drugih.27
Digitalizacijo je treba uporabiti tako, da se izognemo pasivnosti, tj. da ne gre le za proces pasivnega
opazovanja, temveč da vsakogar vključimo v ustvarjanje, v proces, v sodelovanje, k čemur pripomore
umetnostna vzgoja. To je mogoče doseči s tehničnimi sredstvi, ki so dostopna vsem, na primer z
ustvarjalno uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter sodobnih medijev, z družabnimi
omrežji in ustvarjanjem videoposnetkov. Ta digitalizacija pomaga izboljšati doživljanje umetnosti in gradi
skupnost vrstnikov.
Po mnenju umetnostnega kritika Bena Davisa so umetniška dela simbolna valuta in banka podob. Kadar
ne moremo biti skupaj, nam spletna orodja nudijo možnost, da izkoristimo te družbene dele umetniške
izkušnje. Zdaj je čas za vse vrste virtualnih umetniških in izobraževalnih skupin, ki lahko izolirano izkušnjo
spremenijo v bolj skupno izkušnjo tega, kako je poskušati razumeti svet zdaj, v današnjem času.
7 Smernice za pripravo dobrih zgodb
Te smernice lahko pomagajo pri ustvarjanju dobre zgodbe. Za oblikovanje zgodbe so na voljo tri tematike:
Svet doma in v meni
Dnevni dnevniki
Jama ali kletka?
26
Dostopno na:https://www.oxfordartonline.com/groveart
27
Intervju z umetnostnim kritikom Benom Davisom “How We Should Reimagine Art’s Mission in the Time of ‘Social Distancing’“.
Dostopno na: https://news.artnet.com/opinion/social-distancing-art-1810029
18

Intelektualini rezultat 2
Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti
7.1 Svet doma in v meni
Prvi primer, Svet doma in v
meni, je doživljajska celota, ki
razkriva poti samoopazovanja.
Svet je lahko zelo ozek: omejen
na prostor doma, sobe ali
morda bolniške postelje,
kuhinje ali pisalne mize. Lahko
je tudi bolj obsežen: avtorjev
vrt ali ulica, stanovanjska
soseska. Vse skupaj je lahko
dostopno vsem prek družabnih
omrežij in interneta ali
televizije.
Namen tematike je razkriti
obstoj meja, njihovo minljivost
in nastajanje novih meja. Govori o tem, kako je svet na poseben prepovedan način odrezan od
posameznika. Hkrati je primerno govoriti o delu, da ima lahko posameznikova svobodna izbira znotraj
izolacije svojo vlogo. Za nekoga je meja resna ovira za njegovo osebnost in svobodo izražanja, za njegovo
zmožnost gibanja. Za druge je meja vir priložnosti in odskočna deska za samouresničitev in ustvarjalnost.
7.2 Dnevni dnevniki
Drugi primer, Dnevni dnevniki, je tematika opazovanja in
beleženja resničnosti. Vsi imamo v vsakdanjem življenju
različne stopnje sreče in nesreče. Dojemanje vsakdanjega
življenja vsakega posameznika je neposredno povezano z
njegovimi nakopičenimi izkušnjami, kolektivnim
nezavednim in dražljaji, ki so podvrženi spremembam.
Gre za tematiko, ki se lahko odvija v različnih
razsežnostih: človek lahko ustvarja in na novo ustvarja
zgodovino, beleži in morda na novo piše svoj vsakdan ter
ga spreminja. Človek lahko izgubi navade in pridobi nove.
Morda obstaja ustvarjalnost, s katero lahko spremenimo
pogled na vsakdanje življenje, ne da bi ga spremenili. To
je kot drobec večne modrosti: Bog, daj mi mirnost, da
sprejmem, česar ne morem spremeniti; pogum, da
spremenim, kar lahko spremenim, in modrost, da
razumem razliko.
19

Intelektualini rezultat 2
Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti
7.3 Skrivališče ali
kletka?
Tretji primer, Skrivališče ali
kletka?, je filozofski in
sodobni pristop k varnosti in
občutku varnosti. Kje se
počutimo varnejše: ko smo
obdani z ogromnim
velemestom, ko nas nihče ne
pozna, nihče nas ne kritizira
in smo na splošno nezanimivi
za nikogar, ali doma, kjer so
naše pomanjkljivosti, slabosti
in druge osebnostne lastnosti
ter izkušnje na dlani?
Ali se počutimo varne v
velikem, nedefiniranem okolju, kjer se pri mnogih ljudeh pojavljajo simptomi agorafobije (prilagoditvena
motnja, strah pred velikimi, odprtimi prostori, strah pred množico in strah pred odsotnostjo od doma, ki
se kaže v skrajni tesnobi ali napadih panike, izogibajočem vedenju)?
Kletka je še posebej varen prostor v primeru določenih nevarnosti (glej priloženo sliko). Vendar pa, ali je
kletka dovolj varna, ko lahko doživljamo določene napade klavstrofobičnosti v zvezi s suspenzijo in
vsakdanjim življenjem? Katera kletka je prispodoba svobode in katera simbolizira zaprtost?
8 7.4 Pet korakov procesa ArtDiCo
8.1 Prvi korak: vprašanja za udeleženca
Izvaja se individualno ali skupaj z mentorjem. Lahko se odločimo za pogovor, ki je bolj podoben terapiji:
terapija skozi pogovor z nekom, ki nas posluša. Poslušanje je veliko pomembnejše od govorjenja.
Zdravilni pogovori so oblika umetnosti, ki je v nevarnosti, da se izgubi v našem natrpanem življenju.
Končni cilj pogovora je omogočiti proces psihološkega in čustvenega zdravljenja na celotnem območju od
problema do občutka večjega duševnega ugodja.
Čeprav na terapijo pogosto prihajamo s problemom, prihajamo tudi kot ljudje, ki želimo biti slišani in
razumljeni, se počutiti pomembni, se želimo naučiti sočutja do sebe in najti partnerja, ki nam bo pomagal
ozdraveti ter videti sebe in svojo življenjsko situacijo v drugačni luči.
Terapevtska vprašanja:
Ali se strinjate, da je konec nečesa tudi začetek nečesa novega?
20

Intelektualini rezultat 2
Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti
Kaj pa ponovno pisanje pripovedi s humorjem? Udeleženec lahko spodbuja čustveno dobro
počutje in odpornost tako, da s humorjem na novo napiše prej sramotno ali sramotno pripoved.
Ali bi lahko navedli metaforo za proces, s katerim želimo s pozitivnimi intervencijami povečati
avtentičnost? Imenuje se Davidova metafora.
Katera naključna dobra dejanja bi lahko razvili vi? Ta rutina poveča človekovo dobro počutje z
zavestnim opravljanjem dejanj prijaznosti.
Ste kdaj sanjali o tem, da bi ustvarili lastne rituale uživanja? Če je tako, se verjetno strinjate, da
rituali uživanja ob majhnih, vsakodnevnih trenutkih zadovoljstva izboljšajo življenje.
Mentor in udeleženec lahko skupaj oblikujeta zelo preprosta vprašanja, kot so:
Kdaj se je začela tvoja zgodba?
Kaj je v tvoji zgodbi še posebej zanimivo?
Kakšno sporočilo bi rad/-a povedal/-a?
8.2 Drugi korak: interpretacija teme zgodbe
Individualno delo. Tema je glavno sporočilo zgodbe. Z uporabo teme je občinstvu lažje slediti zgodbi in jo
razumeti. Teme si je tudi lažje zapomniti. Ljudje si namreč zapomnijo sporočila in ne dejstev. Teme prav
tako zagotavljajo osredotočenost - pomagajo nam izbrati informacije in se odločiti, katere maščobe
vključiti. Teme pomagajo organizirati tematsko gradivo in mu dajejo strukturo.
Pri tolmačenju vsebine gre za tematsko komunikacijo, ki jo izvaja interpret ali komunikator. Običajno se
od njih zahteva, da občinstvu na zanimiv in privlačen način predstavijo zapleteno (včasih potencialno
suhoparno temo). Tematski pristop lahko vključuje katero koli metodo, ki poveča pomembnost
interpretacije teme za občinstvo, na primer primerjave, analogije in zgodbe, ki povezujejo neznane stvari s
stvarmi, ki so občinstvu že pomembne.
8.3 Tretji korak: razumevanje in dešifriranje simbolov
Pri Razumevanju in dešifriranju simbolov 28 gre za individualno delo, z uporabo dodatnega gradiva in
svetovno razumljivih simbolov.
Simboli so sredstvo zapletene komunikacije, ki ima pogosto lahko več ravni pomena. So osnova vsega
človekovega razumevanja in služijo kot sredstvo za pojmovanje vsega človeškega znanja. Z uporabo
simbolov lažje razumemo svet, v katerem živimo, in tako služijo kot podlaga za naše presoje. Na ta način
jih ljudje ne uporabljajo le za razumevanje sveta okoli sebe, temveč tudi za identifikacijo in sodelovanje v
družbi s pomočjo konstitutivne retorike.
28
1. Cirlot, Juan-Eduardo, 1916–1973, autorius. A dictionary of symbols / by Juan Eduardo Cirlot ; translated from the Spanish by
Jack Sage and Valerie Miles ; foreword by Herbert Read ; afterword by Victoria Cirlot. Revised and expanded edition. New York :
New York Review Books, 2020. xv, 553 puslapiai : iliustracijos ; 22 cm. ISBN 9781681371979.
2. Wilson, Matt, autorius. Symbols in art / Matt Wilson. New York : Thames & Hudson Inc., 2020. 175 puslapiai. ISBN
9780500295748.
3. The book of symbols / editor-in-chief Ami Ronnberg, editor Kathleen Martin ; The Archive for Research in Archetypal
Symbolism. Köln : Taschen, 2010. 807 p. : iliustr. ISBN 9783836514484.
21

Intelektualini rezultat 2
Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti
Človeške kulture uporabljajo simbole za izražanje posebnih ideologij in družbenih struktur ter za
predstavitev vidikov svoje posebne kulture. Tako simboli nosijo pomene, ki so odvisni od
posameznikovega kulturnega ozadja; z drugimi besedami, pomen simbola ni lasten samemu simbolu,
temveč je kulturno naučen.
Pojmi in besede so simboli, tako kot so simboli videnja, obredi in podobe; prav tako so simboli načini in
običaji vsakdanjega življenja. Skozi vse to se zrcali transcendentna resničnost. Toliko je metafor, ki
odražajo in nakazujejo nekaj, kar je sicer različno izraženo, vendar neizrekljivo, in čeprav je tako
mnogovrstno, ostaja nepojmljivo. Simboli usmerjajo um k resnici, vendar sami po sebi niso resnica, zato bi
si jih bilo napačno izposojati. Vsaka civilizacija, vsako obdobje mora ustvariti svoje. Simbol je vizualna
podoba ali znak, ki predstavlja idejo, globlji pokazatelj univerzalne resnice.
8.4 Četrti korak: posredovanje osebne izkušnje
Individualno delo. Osebna izkušnja je zgodba, ki raziskuje določeno doživetje in pripoveduje zgodbo o
izkušnji ali dogodku z vidika posameznika. Osebni eseji ali filmi prikazujejo, kako je osebni konflikt ali
dogodek pustil trajen vtis ali kako je spremenil vaše poglede ali perspektivo.
Osebna zgodba je sestavljena iz treh glavnih delov: uvoda, jedra in zaključka. Pripovedovanje le-te je
priložnost za predstavitev prednosti, vodstvenih sposobnosti in sposobnosti premagovanja izzivov.
8.5 Peti korak: Izmenjava osebnih pogledov
Osebno delo ob podpori mentorja. To je najlažji korak pri ustvarjanju impresij in končnega rezultata:
mentor mora biti pripravljen odgovoriti na morebitna vprašanja, pokazati pozornost do udeleženca in mu
posvetiti svoj čas.
8.6 Kreativno ustvarjanje digitalnih zgodb
Metode, izbrane za ta projekt, so tiste, ki se uporabljajo v učnem načrtu likovne terapije in so lahko
uporabne za ustvarjanje umetnosti v ekstremnih razmerah (v tem primeru med pandemijo), za
ustvarjanje družbeno angažirane umetnosti ali za iskanje umetniškega vizualnega samoizražanja ob izgubi
ali pomanjkanju.
V takšnih primerih ni zelo pomemben le umetniški rezultat, temveč tudi proces ustvarjanja umetnosti,
njegovo trajanje, izkušnja vsakodnevne kontemplacije. Zato področje ocenjevanja ne vključuje le
ustvarjenega dela, temveč tudi pisanje poročila o samem procesu.
22

Intelektualini rezultat 2
Umetnost kot izraz lastne identitete in življenjske resničnosti
V projektu so predlagane tri možne metode. Lahko se uporabi eno ali več od predstavljenih metod, ali pa
izberete kakšno drugo.
8.7 Kriteriji za ocenjevanje in evalvacijo digitalnih zgodb
Pri ocenjevanju dela bodo upoštevani komunikacijski in estetski (avdio)vizualni vidiki. Ocenjena bo
težavnost naloge.
ustvarjalnost in kakovost izvedbe (postopek in rezultat);
Obseg (ocenjuje se glede na čas in materiale, ki so navedeni v dnevniku);
jasnost in konkretnost predstavitve.
23