Domovina 92: K(d)aj bo odneslo Goloba (Predogled)
Share Embed Flag

Domovina 92: K(d)aj bo odneslo Goloba (Predogled)

V pričakovanju 100. številke smo Domovino malce preoblikovali. Upamo, da Vam bodo spremembe všeč. "Robert Golob ni niti izjemen podjetnik niti odličen komunikator. Gre za nekdanjega direktorja, ki je bil politično nastavljen in je samo upravljal podjetje, obdarjeno z monopoli, kar ni nikakršen dokaz podjetniškega talenta. Njegovi predvolilni nastopi pa so razkrili, da ne gre za sposobnega, ampak bolj za bahavega komunikatorja. Padec priljubljenosti pri ljudeh in botrih je bil zato predvidljiv. ... Skratka, levičarski mediji so jasno pokazali, da si botri želijo reforme vlade. Odstavitev državnega sekretarja to ni. Tudi zamenjava ministra ne. Reforma vlade je, če se zamenja premierja," v uvodniku piše Tino Mamić. V pričakovanju 100. številke smo Domovino malce preoblikovali. Upamo, da Vam bodo spremembe všeč.

"Robert Golob ni niti izjemen podjetnik niti odličen komunikator. Gre za nekdanjega direktorja, ki je bil politično nastavljen in je samo upravljal podjetje, obdarjeno z monopoli, kar ni nikakršen dokaz podjetniškega talenta. Njegovi predvolilni nastopi pa so razkrili, da ne gre za sposobnega, ampak bolj za bahavega komunikatorja. Padec priljubljenosti pri ljudeh in botrih je bil zato predvidljiv.
...
Skratka, levičarski mediji so jasno pokazali, da si botri želijo reforme vlade. Odstavitev državnega sekretarja to ni. Tudi zamenjava ministra ne. Reforma vlade je, če se zamenja premierja," v uvodniku piše Tino Mamić.

domovina.je
05.04.2023 Views

ŠIRIMO OBZORJA Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani 6. 4. 2023 Ivan Simič: Obdavčili bodo pridne Vojna napoved podeželju 48 O spolnosti babic in dedkov 52 28 K(d)aj bo odneslo 12 GOLOBA 3,60 € 92

ŠIRIMO OBZORJA<br />

Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

6. 4. 2023<br />

Ivan Simič: Obdavčili <strong>bo</strong>do pridne<br />

Vojna napoved podeželju 48<br />

O spolnosti babic in dedkov 52<br />

28<br />

K(d)<strong>aj</strong> <strong>bo</strong> <strong>odneslo</strong><br />

12<br />

GOLOBA<br />

3,60 €<br />

<strong>92</strong>

Očetje, se<br />

sprašujete,<br />

kako podpreti<br />

sina med njegovim<br />

odraščanjem?<br />

Si želite, da bi se mu v času pubertete,<br />

ko doživlja spremembe na telesnem,<br />

čustvenem in duhovnem področju, lahko<br />

približali in zgradili z njim <strong>bo</strong>lj zaupljiv odnos?<br />

Bi radi z njim spregovorili tudi o odnosu do deklet<br />

ter o spolnosti in pornografiji, pa ne veste, kako?<br />

Vabljeni na delavnico Divji <strong>bo</strong>jevnik, ki jo <strong>bo</strong>mo izvedli v<br />

petek, 14. aprila 2023 (ob 17.30) v Ljubljani. Delavnica<br />

je namenjena očetom in njihovim sinovom, ki so vstopili<br />

v puberteto (nekje med 12. in 15. letom starosti).<br />

Namen delavnice je omogočiti izkušnjo varne povezanosti<br />

med očetom in sinom, preko česar se lahko drug drugemu<br />

približ<strong>aj</strong>o ter med se<strong>bo</strong>j spregovorijo o perečih temah,<br />

ki tarejo vsakega odrašč<strong>aj</strong>očega n<strong>aj</strong>stnika.<br />

Več informacij in prijava:<br />

https://www.iskreni.net/programi/delavnica-za-ocete-in-sinove/<br />

DIVJI BOJEVNIK<br />

40 € (za oba skup<strong>aj</strong>)<br />

Ljubljana<br />

14. april 2023 (ob 17.30)

Namesto reform<br />

SE OBETA ZAMENJAVA PREMIERJA<br />

MOJA BESEDA<br />

3<br />

Ko si človek pred spanjem sezuje<br />

nogavice in pripravi sveže,<br />

da mu jih naslednje jutro zaspanemu<br />

ne <strong>bo</strong> treba iskati, to<br />

lahko poimenujemo sprememba. Ne pa<br />

reforma. Reforma je nek<strong>aj</strong> več. Ne en<br />

zakon, ampak paket zakonov, ki začnejo<br />

določeno področje življenja postavljati<br />

povsem na novo. To, kar napoveduje<br />

premier, so morebitni novi zakoni, ne<br />

pa reforma. Pri zdravstvu bi si reformo,<br />

to je ukinitev koncesionarjev, v resnici<br />

želeli le levičarski skr<strong>aj</strong>neži. Ker bi to<br />

bilo dejanje v nasprotju z zdravo pametjo,<br />

s<strong>aj</strong> bi zdravstvo brez zasebnih<br />

podizv<strong>aj</strong>alcev naredilo veliko luknjo v<br />

proračun, pa tega menda ni pričakovati.<br />

Sicer pa to za medije iz ospredja in<br />

politične <strong>bo</strong>tre iz ozadja ni ključno. Premierjevo<br />

nedelo zadnjega leta zanje ni<br />

Kristus je vstal!<br />

Blagoslovljene<br />

praznike<br />

z veliko veselja<br />

Vam želi uredništvo<br />

Domovine<br />

Medije iz ospredja in <strong>bo</strong>tre<br />

iz ozadja moti Golo<strong>bo</strong>vo<br />

svojeglavo obnašanje.<br />

tako moteče, kot je Golo<strong>bo</strong>vo svojeglavo<br />

obnašanje. Le-to je v samo desetih<br />

mesecih njegovo stranko Svo<strong>bo</strong>da z<br />

n<strong>aj</strong>večjo politično premočjo v zgodovini<br />

slovenskega parlamentarizma sesulo<br />

na domet poražene SDS. Golob je po anketah<br />

izgubil vso prednost, ki jo je celotna<br />

aktivistična levica s pomočjo tako<br />

imenovane civilne družbe gradila dobri<br />

dve leti: več kot 100.000 glasov.<br />

To ni presenečenje. Robert Golob<br />

ni niti izjemen podjetnik niti odličen<br />

komunikator. Gre za nekdanjega direktorja,<br />

ki je bil politično nastavljen<br />

in je samo upravljal podjetje, obdarjeno<br />

z monopoli, kar ni nikakršen<br />

dokaz podjetniškega talenta. Njegovi<br />

predvolilni nastopi pa so razkrili, da<br />

ne gre za sposobnega, ampak <strong>bo</strong>lj za<br />

bahavega komunikatorja. Padec priljubljenosti<br />

pri ljudeh in <strong>bo</strong>trih je bil<br />

zato predvidljiv. Zato je treba danes še<br />

toliko <strong>bo</strong>lj jasno pokazati s prstom na<br />

erike žnidaršič, ki so medijsko pozornost<br />

usmerile v smer Svo<strong>bo</strong>de, in joce<br />

pečečnike, ki niso glasno povedali, da<br />

<strong>bo</strong> gospodarstvu še ena leva vlada naredila<br />

več škode kot desnosredinska.<br />

Skratka, levičarski mediji so jasno<br />

pokazali, da si <strong>bo</strong>tri želijo reforme vlade.<br />

Odstavitev državnega sekretarja to<br />

ni. Tudi zamenjava ministra ne. Reforma<br />

vlade je, če se zamenja premierja.<br />

Kd<strong>aj</strong>/če in kako <strong>bo</strong> Golob<br />

letel, <strong>bo</strong>do pokazali prihodnji<br />

meseci, ko se <strong>bo</strong>do<br />

razplamtele bitke v ozadju.<br />

Pretendenta za mandatarja<br />

še ni, ime Sandija<br />

Šeška pa je v tem<br />

trenutku <strong>bo</strong>ljkone test. Seveda ni verjeti,<br />

da bi levo vlado <strong>odneslo</strong>. Levica še<br />

tretjič ne <strong>bo</strong> ponovila napake, da bi zaradi<br />

neenotnosti in nesposobnosti svojih<br />

voditeljev prepustila oblast Janezu<br />

Janši. Možni so poslanski prestopi, tudi<br />

kaka poslanska skupina »prvotne« Svo<strong>bo</strong>de,<br />

k<strong>aj</strong> več pa bržkone ne.<br />

Si pa nekateri v NSi in njeni okolici,<br />

kakor tudi nekateri gospodarstveniki,<br />

še naprej želijo rekonstrukcije vlade z<br />

izstopom Levice in vstopom NSi. Kar bi<br />

bilo za državo in gospodarstvo dobro, za<br />

politično desno sredino in NSi pa sla<strong>bo</strong>.<br />

Tega si želijo tudi nekateri v SDS,<br />

s<strong>aj</strong> bi tako pridobili kak odstotek volilcev.<br />

Bi pa za SDS vsekakor bilo <strong>bo</strong>lje,<br />

če bi to nehali obešati na veliki zvon,<br />

s<strong>aj</strong> s stalnim nerganjem in z ostrim<br />

napadanjem vsakega, ki razmišlja nekoliko<br />

drugače, ne <strong>bo</strong>do pridobivali<br />

sredinskih volilcev. Brez teh pa na volitvah<br />

ne morejo zmagati. Mogoče je pa<br />

nastopil čas za reformo politične drže<br />

SDS, ki dokazano ne prinese zmage ...<br />

POST SCRIPTUM<br />

V pričakovanju 100. številke smo Domovino<br />

malce preoblikovali. Upamo,<br />

da Vam <strong>bo</strong>do spremembe všeč. <br />

Piše: TINO MAMIĆ,<br />

odgovorni urednik<br />

tednika <strong>Domovina</strong><br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

Poštnina plačana pri pošti 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

4 VSEBINA<br />

TEMA TEDNA<br />

12 Poznavalci politike:<br />

Robert Golob je prvič<br />

n<strong>aj</strong>manj uspešen<br />

politik meseca<br />

Rok Čakš<br />

14 Ali se v napovedovanju<br />

reform odvija poslednji<br />

tango <strong>Goloba</strong> z Levico<br />

R<strong>aj</strong>ko Podgoršek · Komentar<br />

16 Slovensko levico lahko<br />

reši samo še<br />

Borut Pahor<br />

Rok Čakš · Komentar<br />

20 28 48 52<br />

Janez Kastelic in Jan Modic:<br />

N<strong>aj</strong> država neha omejevati<br />

kmete, sicer <strong>bo</strong>do kmetije<br />

ugasnile<br />

Luka Svetina · Intervju<br />

Ivan Simič, davčni svetovalec:<br />

Zak<strong>aj</strong> bi se moral izseliti iz hiše<br />

ali stanovanja, da <strong>bo</strong>m zato<br />

lahko plačeval davek<br />

Luka Svetina · Intervju<br />

Vojna napoved<br />

slovenskemu podeželju<br />

Jakob Primožič<br />

Pravijo, da babice in dedki<br />

nim<strong>aj</strong>o več spolnih odnosov –<br />

mar res?<br />

Mateja Kropec Šega<br />

ŠIRIMO OBZORJA<br />

Ivan Simič: Obdavčili <strong>bo</strong>do pridne<br />

Vojna napoved podeželju 48<br />

O spolnosti babic in dedkov 52<br />

28<br />

6. 4. 2023<br />

TEDNIK DOMOVINA<br />

ŠT. <strong>92</strong>, LETNIK 3,<br />

6. april 2023<br />

ISSN številka: 2784-4838<br />

Cena posameznega izvoda:<br />

3,60 evra<br />

Uredništvo:<br />

CESTA V LOG 11,<br />

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />

E: tednik@domovina.je<br />

T: 059 020 000<br />

Odgovorni urednik portala<br />

<strong>Domovina</strong>.je: ROK ČAKŠ<br />

Odgovorna urednica portala<br />

Iskreni.net: ANDREJA BARAT<br />

Uredniški od<strong>bo</strong>r:<br />

ALEKS BIRSA JOGAN,<br />

LUKA SVETINA, URBAN ŠIFRAR<br />

Tehnično in foto uredništvo:<br />

TOMO STRLE<br />

NAROČNINE:<br />

E: narocnine@domovina.je<br />

T: 059 020 001<br />

Izd<strong>aj</strong>a:<br />

DOMOVINA D.O.O.,<br />

CESTA V LOG 11,<br />

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />

E: tednik@domovina.je<br />

Direktor:<br />

IGOR VOVK<br />

K(d)<strong>aj</strong> <strong>bo</strong> <strong>odneslo</strong><br />

12<br />

GOLOBA<br />

3,60 €<br />

<strong>92</strong><br />

Odgovorni urednik tednika:<br />

TINO MAMIĆ<br />

(tino@domovina.je)<br />

Izvršni urednik tednika:<br />

KLEMEN BAN<br />

Prelom in tisk: CITRUS D.O.O.<br />

Naklada: 7700 izvodov<br />

Foto naslovnice:<br />

BORIS OBLAK<br />

www.domovina.je<br />

@<strong>Domovina</strong>_je<br />

@domovinaJE<br />

Tednik izh<strong>aj</strong>a ob četrtkih<br />

v slovenščini.<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

VSEBINA<br />

5<br />

3 Namesto reform<br />

se obeta zamenjava premierja<br />

Tino Mamić<br />

18 24<br />

Išče se novi premier:<br />

Tudi poslanci Svo<strong>bo</strong>de so za<br />

menjavo <strong>Goloba</strong>, da ne bi padla vlada<br />

Bojan Požar · Komentar<br />

Priseljevanju tujcev<br />

se zaradi pomanjkanja delovne sile<br />

ne da izogniti<br />

Jakob Vid Zupančič<br />

34 Kako doseči odličnost<br />

in zadovoljstvo v javnem sektorju<br />

Matjaž Napast · Kolumna<br />

36 Propadi bank<br />

Ali smo na pragu nove finančne krize<br />

Jani Lovšin<br />

38 Stanje Slovenstva onkr<strong>aj</strong> Karavank:<br />

diskriminacija je, a pretirano jamranje<br />

ni na mestu<br />

Urban Šifrar<br />

26 32<br />

Vlada namerava zvišati<br />

davek za nepremičnine<br />

z novim vrednotenjem<br />

Luka Svetina · Komentar<br />

Ljubljano je spet preplavila množica,<br />

ki pa je vlada in mediji niso opazili<br />

Vid Sosič · Komentar<br />

40 Jezus Kristus je v ZDA znova postal hit,<br />

kar jezi leve in desne skr<strong>aj</strong>neže<br />

Andreja Barat<br />

44 Sovražniki sovražnega govora<br />

Andreja Barat · Kolumna<br />

46 Pohabljena slovenska demokracija<br />

Milan Gregorič<br />

50 Beremo, gledamo, poslušamo ...<br />

42 56<br />

Zak<strong>aj</strong> je transspolna atentatorka v<br />

krščanski šoli postrelila učence<br />

Peter Merše<br />

Ideje za veliki teden z otroki<br />

Eva Markovič<br />

51 Kdo je bil Jezusov dedek<br />

Andraž Arko<br />

54 Naravne rešitve<br />

za prezgodnjo puberteto<br />

M<strong>aj</strong>a Vovk<br />

58 Ali je velika noč<br />

praznik vst<strong>aj</strong>enja ali z<strong>aj</strong>čkov<br />

Tadeja Zabret<br />

59 Danes ni več pravih moških<br />

Miha Novak · Kolumna<br />

61 Koledar dogodkov<br />

60 66<br />

Rižota s sušenimi paradižniki<br />

in artičokami<br />

Selma Bizjak<br />

Velikonočna diktatura: Vlada<br />

prepovedala upokojenske shode<br />

Svit Podgornik · Humor<br />

64 Zadnja večerja – Tintoretto<br />

Gregor Čušin<br />

65 Dodo Taubič odpovedal<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

6<br />

MED(IJSKI) SOSEDI<br />

11.500 PRAZNIH<br />

STANOVANJ V LJUBLJANI<br />

Uradnih statistik o tem sicer ni oziroma<br />

so zelo pomanjkljive. Če pa pogledamo<br />

podatke o porabi elektrike, ki so jih prejeli<br />

od Elektra Ljubljana, bi lahko ocenili, da je<br />

v prestolnici praznih nek<strong>aj</strong> več kot 11.500<br />

stanovanj oziroma deset odstotkov stanovanjskega<br />

fonda. »Zak<strong>aj</strong> so te številke<br />

pomembne? Od politike pogosto slišimo<br />

mnenja, koliko novih stanovanj potrebujemo,<br />

aktualna koalicija je v koalicijski pogodbi<br />

navedla številko dv<strong>aj</strong>set tisoč javnih<br />

n<strong>aj</strong>emnih stanovanj do leta 2030,« pišejo v<br />

Financah. Minister Simon Maljevac (42) pa<br />

je v nedavnem intervjuju za Siol povedal,<br />

da n<strong>aj</strong> bi bilo novozgr<strong>aj</strong>enih stanovanj do<br />

leta 2026 pet tisoč, nato pa se <strong>bo</strong> do leta<br />

2030 gradilo po tri tisoč stanovanj na leto.<br />

Profesorica na ekonomski fakulteti Andreja<br />

Cirman je za Siol povedala: »Ves čas me<br />

izjemno preseneča ta lahkotnost operiranja<br />

s številkami o potrebnih stanovanjih.<br />

Videla nisem nobene utemeljene študije ali<br />

slišala prepričljivega argumenta, kje in koliko<br />

stanovanj nam res manjka, predvsem<br />

pa ne poznam nobenega namena, da stanovanjski<br />

fond n<strong>aj</strong>prej očistimo nestanovanjske<br />

rabe in potem ugotovimo, koliko<br />

primanjklj<strong>aj</strong>a moramo v resnici nadomestiti<br />

z novogradnjami.« Kot še pravi, bi bilo<br />

ekonomsko <strong>bo</strong>lj smiselno aktivirati prazna<br />

stanovanja in stanovanja v nestanovanjski<br />

rabi (pri zadnjem ima v mislih kratkoročno<br />

odd<strong>aj</strong>anje stanovanj turistom – Airbnb).<br />

Morda je del teh stanovanjskih enot<br />

neprimeren za bivanje, gotovo pa ne vsa.<br />

Zoran Đukić iz agencije Stoja je po navedbah<br />

Financ za N1 pred letom dni povedal,<br />

da lastniki novega stanovanja, ki so ga<br />

kupili kot investicijo, ne želijo oddati, s<strong>aj</strong><br />

se jim zdi škoda. Na Viču je bil denimo<br />

lani zgr<strong>aj</strong>en nov manjši blok, v katerem<br />

je naseljeno le eno stanovanje. Pogled v<br />

zemljiško knjigo razkriva, da je od petih<br />

stanovanj le eno kupila fizična oseba,<br />

preostala štiri pa podjetje. Glede na objave<br />

na nepremičninskih portalih novinarji Financ<br />

niso zaznali, da bi lastniki omenjene<br />

štiri enote poskušali oddati.<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023<br />

KDO JE LAHKO<br />

KATOLIŠKI ČASNIKAR<br />

Januarja so posamezni mediji precej obširno<br />

poročali o letnem srečanju katoliških<br />

časnikarjev ob prazniku njihovega zavetnika<br />

sv. Frančiška Saleškega. Na spletnem<br />

portalu Blagovest pišejo, da se od njihovih<br />

sodelavcev srečanja ni udeležil nihče,<br />

ker nanj tudi niso bili povabljeni. Šlo je<br />

namreč za interni dogodek, na katerega je<br />

vabila t. i. Koordinacija katoliških medijev,<br />

ki deluje kot organ znotr<strong>aj</strong> SŠK. To<br />

je po pisanju portala dobro izhodišče za<br />

razmišljanje o tem, kdo je v naši državi lahko<br />

katoliški časnikar, katoliški medij itd.<br />

Pred referendumom o Zakonu o RTV Slovenija<br />

so se v katoliških medijih pritoževali,<br />

da zakon namesto Programskega sveta<br />

RTVS (v katerega je člane izvolil Državni<br />

z<strong>bo</strong>r RS na predlog civilnodružbenih organizacij)<br />

znova uv<strong>aj</strong>a SZDL-jevski delegatni<br />

sistem s Svetom RTV, v katerem <strong>bo</strong>do<br />

svoje predstavnike imele vnaprej določene<br />

organizacije. »Takrat smo lahko ugotovili,<br />

da je tu situacija že vs<strong>aj</strong> od novembra<br />

2018 povsem identična. V koordinaciji so<br />

namreč predstavniki založbe in tednika<br />

Družina, založbe in radia Ognjišče, Radia<br />

Vatikan, TV Exodus, spletne strani Aleteia,<br />

uredništva odd<strong>aj</strong>e Obzorja duha na TVS<br />

ter predstavništvo Cerkve v Programskem<br />

svetu RTV, ki ga, mimogrede, od nedavnega<br />

ni več, s<strong>aj</strong> uradnega predstavnika<br />

Katoliška cerkev zaradi odločitve parlamentarne<br />

večine nima,« piše Blagovest.<br />

Čas sinodalnosti bi nas moral tudi nekoliko<br />

<strong>bo</strong>lj osvestiti glede tega, koliko škodljivih<br />

posledic je pustilo elitistično mehurčkarstvo,<br />

ki je velikokrat povezano z izključevanjem,<br />

še dod<strong>aj</strong><strong>aj</strong>o na omenjenem portalu.<br />

»Zadeva postane še nekoliko pikantnejša,<br />

ko zraven dodamo še informacije, ki so nam<br />

jih posredovali viri, češ da nekd<strong>aj</strong> takšen<br />

statut ni obst<strong>aj</strong>al in da je bila koordinacija<br />

z vnaprej izbranimi mediji zamisel kroga<br />

dosedanjega t<strong>aj</strong>nika SŠK, in sicer predvsem<br />

zaradi medijske politike Cerkve na Slovenskem,<br />

ki se je s tem želela zaščititi pred<br />

morebitnimi žvižgači iz svojih vrst, ki bi<br />

lahko pokvarili igro, ter morebitnimi kvazi<br />

katoliškimi medijskimi podtaknjenci.«<br />

KJE PUŠČA<br />

USTAVNO SODIŠČE<br />

Ustavno sodišče glede novele Zakona<br />

o RTV Slovenija ni sprejelo nobene<br />

odločitve. Sodnik R<strong>aj</strong>ko Knez n<strong>aj</strong> bi<br />

z<strong>bo</strong>lel, sodnica Neža Kogovšek Šalamon<br />

pa je bila službeno odsotna. Prav<br />

zoper njo je bila sicer vložena zahteva za<br />

izločitev; podal jo je prvopodpisani pobudnik<br />

ustavne presoje Peter Gregorčič,<br />

sicer predsednik Programskega sveta<br />

RTVS. Kogovškova bi se morala o zahtevi<br />

za izločitev sicer izreči, preden sodniki<br />

sprejmejo odločitev. Medtem se že pripravlja<br />

parlamentarna zahteva za izločitev<br />

še enega sodnika, in sicer Klemna Jakliča,<br />

kar n<strong>aj</strong> bi bilo neke vrste maščevanje za<br />

izločitev Kogovškove, ki še vedno dela<br />

tudi na Mirovnem inštitutu, ki je v zadevi<br />

sicer udeležen, aktivno pa je sodeloval<br />

tudi v kampanji za referendum o omenjeni<br />

noveli zakona. Njena izločitev bi zato<br />

morala biti neizbežna.<br />

Požareport piše, da <strong>bo</strong> pomembno<br />

vlogo pri zadevi imel predsednik sodišča<br />

Matej Acceto, s<strong>aj</strong> v primeru izenačenega<br />

glasovanja o izločitvi odloča predsednik,<br />

ta pa se nagiba zd<strong>aj</strong> na eno, zd<strong>aj</strong> na<br />

drugo stran. »In če bi bila sodnica Neža<br />

Kogovšek Šalamon izločena, kar bi se<br />

glede na obstoječe razloge tudi moralo<br />

zgoditi, je zgodba za vlado, kar zadeva to<br />

novelo zakona o RTV, skor<strong>aj</strong> zagotovo že<br />

zapečatena, ampak kot poraz te vlade. V<br />

tem primeru bi bili za potrditev novele,<br />

sodeč po glasovanju o njenem začasnem<br />

zadržanju (pet za in trije proti), samo še<br />

dve ustavni sodnici, Špelca Mežnar in<br />

Katja Šugman Stubbs, skratka, razmerje<br />

bi bilo že pet proti dva. Tudi če držijo n<strong>aj</strong>novejše<br />

govorice, da n<strong>aj</strong> bi se prebežnik<br />

Matej Accetto znova obrnil in priklonil<br />

vlad<strong>aj</strong>oči politiki, bi se navedeno razmerje<br />

lahko spremenilo kvečjemu na štiri<br />

proti tri, torej večinsko še vedno v dobro<br />

nasprotnikov ustavno spornega zakona<br />

Golo<strong>bo</strong>ve vlade,« piše Požar.<br />

Požareport dod<strong>aj</strong>a, da vladna koalicija<br />

zd<strong>aj</strong> pripravlja povračilni udarec, izločitev<br />

ustavnega sodnika Klemna Jakliča.

FOTO TEDNA<br />

7<br />

Tomo Strle/CITRUS<br />

Tretji protivladni<br />

shod upokojencev<br />

V LJUBLJANI

8<br />

PREGLED TEDNA<br />

Flickr @VladaRS<br />

Sestanek kmetov z Golo<strong>bo</strong>m: Nove delovne skupine, nove časovnice, nove obljube, nekatere tudi zelo konkretne.<br />

KMETJE PRI GOLOBU<br />

Potem ko so kmetje 24. marca izvedli<br />

vseslovenski protest po več slovenskih<br />

kr<strong>aj</strong>ih, so se predstavniki kmetov sestali<br />

s predsednikom vlade ter z resornima<br />

ministroma, odgovornima za kmetijstvo in<br />

okolje. Pogovori so bili dolgi in naporni,<br />

izplen pa nadaljevanje pogovorov,<br />

vzpostavitev delovnih skupin, ki se <strong>bo</strong>do<br />

naslednje tri tedne aktivno dogovarjale<br />

glede konkretne vsebine, ter pregled<br />

narejenega čez tri tedne.<br />

Ministra sta bila v izjavi za medije zelo<br />

skopa in nista želela izdati nobenih konkretnih<br />

zavez, je pa zato nek<strong>aj</strong> konkretnih<br />

podrobnosti zaupal predsednik Sindikata<br />

kmetov Anton Medved. Čeprav bi<br />

težko rekli, da so z izplenom sestanka<br />

zadovoljni, so za tri tedne zamrznili svoje<br />

protestne aktivnosti, dokler se ne izkaže,<br />

kakšen <strong>bo</strong> rezultat dela projektnih skupin.<br />

NADALJEVANJE<br />

ČLANKA:<br />

IZLOČILI BI JAKLIČA<br />

Predsednica Državnega z<strong>bo</strong>ra Urška<br />

Klakočar Zupančič (45) je predlagala, da<br />

se poleg Roka Čeferina (58) iz odločanja o<br />

noveli Zakona o RTV Slovenija izloči tudi<br />

sodnik Klemen Jaklič (47). Poleg njega<br />

je bila na Ustavno sodišče od nekaterih<br />

predstavnikov vodstva RTV poslana tudi<br />

zahteva, da se iz odločanja izloči tudi<br />

sodnico Nežo Kogovšek Šalamon (44), s<strong>aj</strong><br />

še vedno sodeluje v Mirovnem Inštitutu,<br />

ki je povezan s Pravno mrežo za varstvo<br />

demokracije, torej organizacijo, ki je<br />

spisala novelo zakona in je pred dnevi na<br />

Ustavno sodišče z drugimi nevladnimi<br />

organizacijami naslovila intervencijo, v<br />

kateri poziva k čimprejšnji obravnavi (in<br />

potrditvi) novele omenjenega zakona.<br />

Jaklič pa bi se po mnenju predsednice<br />

Državnega z<strong>bo</strong>ra moral izločiti zaradi okoliščin,<br />

ki vzbuj<strong>aj</strong>o dvome o njegovi nepristranskosti.<br />

Jaklič n<strong>aj</strong> bi leta 2005, ko se je<br />

sprejemal sed<strong>aj</strong> še veljavni zakon, predlog<br />

javno in aktivno podpiral. Predlagan je bil<br />

(leta 2006) tudi za člana nadzornega sveta<br />

RTV Slovenija. Ali predlog za izločitev<br />

zdrži resno pravno mnenje, pa je seveda<br />

drugo vprašanje.<br />

www.nsi.si<br />

Janez Cigler Kralj, poslanec NSi, je prvopodpisani<br />

pod predlogom za poenostavitev dolgotr<strong>aj</strong>nega<br />

postavljanja vlade po vsakih volitvah.<br />

NSI S KOALICIJO<br />

ZA USTAVNE SPREMEMBE<br />

V sredo so člani parlamentarne ustavne<br />

komisije potrdili predlog postopka za spremem<strong>bo</strong><br />

štirih členov ustave, ki predvideva,<br />

da se pristojnost imenovanja sodnikov<br />

prenese s poslancev na predsednika<br />

države. Predlog podpira opozicijska NSi, s<br />

katero ima koalicijski trojček 61 poslanskih<br />

glasov. To je dovolj za ustavne spremembe.<br />

To pa ni edina ustavna sprememba, ki jo<br />

vlada namerava izpeljati. Na mizi je tudi<br />

sprememba imenovanja vlade, po kateri<br />

ministrov ne bi več imenoval Državni<br />

z<strong>bo</strong>r, ampak predsednik države, in sicer na<br />

predlog premierja. Odpravljena bi bila tudi<br />

možnost interpelacije vlade, premier pa bi<br />

lahko kadarkoli zamenjal ministra.<br />

K<strong>aj</strong> bi spremembe pomenile? Se z njimi<br />

krepi moč predsednika države ali premierja?<br />

Mnenja pravnikov so različna. Za<br />

komentar smo se obrnili na Mateja Avblja,<br />

Jana Zobca, Zvjezdana Radonjića, R<strong>aj</strong>ka<br />

Pirnata in Janeza Pogorelca.<br />

NADALJEVANJE<br />

ČLANKA:<br />

PIRATI BI OMEJILI ŽUPANE<br />

Predstavniki Piratske stranke so začeli<br />

zbirati podpise za zakonski predlog, po<br />

katerem bi omejili število županskih<br />

mandatov, in sicer na dva zaporedna. Za<br />

zbiranje 5.000 podpisov im<strong>aj</strong>o čas do 1.<br />

junija. Po besedah sekretarja stranke Jasmina<br />

Feratovića (26) se je več zaporednih<br />

županskih mandatov izkazalo za problematično<br />

prakso, ker se zakonod<strong>aj</strong>na in<br />

izvršna oblast na lokalni ravni ne ločujeta,<br />

mestni oz. občinski svet pa je podaljšek<br />

župana. S tem želijo spodbuditi alternativo<br />

in več konkurence na lokalni ravni,<br />

da se <strong>bo</strong>do za kandidaturo odločali tudi<br />

tisti, ki bi sicer kandidirali, a se zaradi moči<br />

lokalnih šerifov za to ne odločijo.<br />

Predlogu ostro nasprotujejo v Skupnosti<br />

občin Slovenije. Po njihovih besedah tr<strong>aj</strong>a<br />

županski mandat zgolj štiri leta, za izpolnitev<br />

večjih projektov pa sta potrebna dva<br />

mandata. Če bi veljala omejitev števila<br />

županskih mandatov, bi bilo po njihovo<br />

pravilno, da bi omejitev mandatov veljala<br />

za politične funkcionarje tako na lokalni<br />

kot na državni ravni.<br />

ZDRAVNIKI (ŠE) ZA STAVKO<br />

Sindikat zdravnikov in zo<strong>bo</strong>zdravnikov<br />

Fides ni odmrznil stavke, kot je bilo sprva<br />

napovedano. Potem ko je vlada požrla<br />

oblju<strong>bo</strong>, da <strong>bo</strong> 1. aprila predstavila izhodišča<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

PREGLED TEDNA<br />

9<br />

za plačni steber skupine zdravnikov in<br />

zo<strong>bo</strong>zdravnikov, so zd<strong>aj</strong> sindikatom poslali<br />

osnutek Zakona o skupnih temeljih sistema<br />

plač v javnem sektorju, na podlagi katerega<br />

je Fides prepričan, da pripravljenost za<br />

pog<strong>aj</strong>anja na vladni strani obst<strong>aj</strong>a.<br />

Fides tako ni odmrznil stavke, zdravstvo<br />

pa deluje normalno. Za odločitev o tem,<br />

ali stavka morda vendarle <strong>bo</strong>, <strong>bo</strong>do ključni<br />

prihodnji dnevi, so še sporočili iz Fidesa.<br />

Stavko je Fides napovedal potem, ko je vlada<br />

sporočila, da se ne <strong>bo</strong> držala roka, ki ga je<br />

postavila na zadnjih pog<strong>aj</strong>anjih z zdravniki, in<br />

datum predstavitve osnutka plačnega stebra<br />

za zdravnike prestavila s 1. aprila na 30. junij.<br />

Osnutek zakona so prejeli vsi sindikati, zd<strong>aj</strong><br />

sledi nadaljevanje pog<strong>aj</strong>anj.<br />

DALJŠI OČETOVSKI DOPUST<br />

Z aprilom se začenja uporaba novele Zakona<br />

o starševskem varstvu in družinskih<br />

prejemkih. Glavna novost je podaljšanje<br />

starševskega dopusta, ki ga imata po<br />

novem oba starša vsak po 160 dni, od<br />

česar je 60 dni neprenosljivih. N<strong>aj</strong>manj 60<br />

dni in n<strong>aj</strong>več 260 dni dopusta, če oče n<strong>aj</strong>višjo<br />

količino prenese na mamo in obratno,<br />

<strong>bo</strong>do starši po novem lahko izkoristili<br />

do osmega leta otrokove starosti.<br />

Neprenosljivih 60 dni je namenjenih predvsem<br />

očetom, ki so do zd<strong>aj</strong> v manjši meri<br />

koristili starševski dopust in ga pogosteje<br />

prenašali na otrokovo mater. Starševski<br />

dopust je leta 2020 izrabilo 17.987 žensk in<br />

le 820 moških. Oba starša <strong>bo</strong>sta po novem<br />

lahko koristila tudi skr<strong>aj</strong>šani delovni čas,<br />

kar je do sed<strong>aj</strong> lahko izkoristil le eden od<br />

njiju. Novosti so tudi na področju skrbi za<br />

otroke s posebnimi potrebami.<br />

FINSKA JE 31.<br />

ČLANICA NATA<br />

Članice zveze Nato so s slovesnostjo na<br />

sedežu zavezništva v Bruslju medse sprejele<br />

Finsko, ki je postala 31. članica Nata.<br />

Slovesnost z nagovori in dvigom finske<br />

zastave je potekala pred začetkom dvodnevnega<br />

zasedanja zunanjih ministrov<br />

Thomas Weiz (49), sopredsednik Evropske zelene stranke,<br />

komisijo opozarja na kanalizacijsko cev C0.<br />

Nata, v ospredju katerega je bila nadaljnja<br />

podpora Ukr<strong>aj</strong>ini. Kot je povedal generalni<br />

sekretar Nata Jens Stoltenberg (64), je<br />

Turčija, ki je kot zadnja ratificirala finski<br />

pristopni protokol, potrebne dokumente<br />

deponirala pri ZDA, ki je država depozitarka<br />

za Severnoatlantsko pogod<strong>bo</strong>. Finska je<br />

država, ki se je zvezi Nato pridružila po n<strong>aj</strong>hitrejšem<br />

postopku – prošnjo za članstvo<br />

je namreč vložila šele m<strong>aj</strong>a lani v luči ruske<br />

grožnje in invazije na Ukr<strong>aj</strong>ino.<br />

EVROPSKI ZELENI<br />

O KAKOVODU<br />

Evropski poslanec in sopredsednik<br />

Evropske zelene stranke, Thomas Waitz<br />

(49), se je minuli teden mudil v Sloveniji.<br />

V okviru svojega obiska se je seznanil tudi<br />

s problematiko gradnje kanala C0 ter z<br />

nevarnim posegom v okolje na področju<br />

ljubljanskega vodonosnika. Kot so zapisali<br />

v sporočilu za javnost v stranki Vesna, ki<br />

je sicer v postopku priključitve Evropski<br />

Wikipedija<br />

Posnetek zaslona RTV SLO<br />

zeleni stranki, je obiskal tudi nek<strong>aj</strong> lokacij<br />

ob gradbišču, kjer so njemu in predstavnikom<br />

Vesne županovi varnostniki odkrito<br />

grozili s fizičnim nasiljem.<br />

Presenečen nad ravnanji, povezanimi<br />

s projektom, se je odločil na Evropsko<br />

komisijo nasloviti pobudo za izved<strong>bo</strong><br />

dodatnih preverjanj in revizije na kr<strong>aj</strong>u<br />

samem, da se zagotovi, da sredstva<br />

Evropske unije ne <strong>bo</strong>do vložena v projekt,<br />

ki ne bi imel bistvene dokumentacije<br />

in dovoljenj, vključno s presojo vplivov<br />

na okolje. Od komisarke za kohezijo<br />

in reforme Elise Ferreira (67) pričakuje<br />

prever<strong>bo</strong> vseh morebitnih nepravilnosti<br />

pri upravljanju in izv<strong>aj</strong>anju projekta, so<br />

razkrili v stranki Vesna.<br />

UKRAJINA NAČRTUJE RUŠE-<br />

NJE KRIMSKEGA MOSTU<br />

Ukr<strong>aj</strong>inska stran je predstavila načrt za<br />

polotok Krim, potem ko <strong>bo</strong> ta odvzet iz<br />

ruskih rok. Načrt, ki ga je v Kijevu predstavil<br />

sekretar sveta za nacionalno varnost<br />

in obram<strong>bo</strong> Oleksij Danilov (60), ima 12<br />

točk, vključuje pa tudi rušitev mostu, ki<br />

povezuje polotok z Rusijo. Ob 19-kilometrskem<br />

mostu, ki zagotavlja prometno<br />

– železniško in cestno – povezavo z Rusijo,<br />

predvideva tudi načrt za t. i. očiščenje<br />

tistih, ki so služili ruskim oblastem, in sicer<br />

po vzoru denacifikacije Nemčije po drugi<br />

svetovni vojni. Danilov je dejal, da <strong>bo</strong> izveden<br />

celovit program razstrupljanja, da bi<br />

nevtralizirali posledice ruske propagande v<br />

javni zavesti dela prebivalstva. Med drugim<br />

predlaga tudi preimenovanje Sevastopola,<br />

ki je n<strong>aj</strong>večje krimsko mesto, in takojšnjo<br />

izpustitev političnih zapornikov, med<br />

katerimi je veliko krimskih Tatarov. <br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

10<br />

ČIVKARIJA<br />

Uroš Urbanija @UrosUrbanija<br />

Pri vhodu v gostilno v Ratečah srečam Milana<br />

Kučana. Ker je star, mu pridržim vrata. On pa me<br />

vpraša: "A vi ste še na prostosti?" Začuden ga pogledam<br />

in vprašam, ali je on še na prostosti. Odgovori<br />

mi, da ja. In jaz njemu: "Potem sva oba še na<br />

prostosti." #grožnje #primitivnost<br />

Čivk tedna<br />

Čivk tedna<br />

Mr Conformista @cnfrmstA<br />

Politika ni umetnost mogočega,<br />

temveč umetnost obljubljivega.<br />

Tomaž Štih @Libertarec<br />

Na planetu <strong>bo</strong> zmanjkalo litija za baterije prej kot<br />

fosilnih goriv. Če se mislimo v EU v kratkem voziti<br />

na Li-ion, <strong>bo</strong>mo povzročili planetarno krizo pomanjkanja.<br />

Žiga Turk @ZigaTurk<br />

Da se razpolovna doba kr<strong>aj</strong>ša,<br />

so opazili tudi n<strong>aj</strong><strong>bo</strong>lj pronicljivi. Čestitke!<br />

drustvohud<strong>aj</strong>ama45 @DrustvoHud<strong>aj</strong>ama<br />

Po<strong>bo</strong>j družine Mavsar pri Šentrupertu predstavlja<br />

enega od n<strong>aj</strong><strong>bo</strong>lj znanih vojnih zločinov slovenskih<br />

partizanov nad slovenskim civilnim prebivalstvom.<br />

Do po<strong>bo</strong>ja sedmih članov družine, med<br />

njimi so bili tudi trije mladoletni otroci, je prišlo<br />

v noči na 26. 12. 1942. Po<strong>bo</strong>j je zaradi nezaslišane<br />

krutosti splošno znan.<br />

F<strong>aj</strong>onka @F<strong>aj</strong>onka1<br />

Hja, rdeča zvezda Svetlane Makarovič in rdeči čevlji<br />

Urške Klakočar Zupančič združeni v Črnomlju<br />

na promociji greha. Avtobiografskega. Gretinega.<br />

krtmen @krtmen<br />

Se spomnite časov, ko je Jugoslavija z Japonsko<br />

vladala svetovnemu gospodarstvu? Jugoslavija je<br />

imela Zastavo, Japonska pa samo Toyoto, Hondo,<br />

Daihatsu, Nissan, Suzuki, Mazdo, Mitsubishi, Subaru,<br />

Isuzu, Kawasaki in Yamaho.<br />

Novica Mih<strong>aj</strong>lović @NovicaMih<strong>aj</strong>lo<br />

Dobro jutro, a je odstopil že kak nov državni sekretar?<br />

A vlado še imamo?<br />

Petra Sovdat @petrasovdat<br />

Eurostat se gotovo moti, ne morejo izmeriti toliko<br />

manj kot pri nas. No, evrska splošna inflacija<br />

je marca upadla na 6,9 odstotkov, jedrna pa se je<br />

zvišala na 5,7 odstotkov.<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

KARIKATURA<br />

11<br />

Poslanska skupina SDS @PS_SDS<br />

To je moto naše vlade.<br />

Karikatura<br />

Liberalec @Liberalec2<br />

Realnost Slovenije. Stanovanja za pol milijona<br />

evrov in diskontne trgovine. Z roko v roki. Odraz<br />

slovenske zemljiške, davčne, urbanistične in birokratske<br />

politike.<br />

Mitja Irsic @MitjaIrsic<br />

Putin: Verjel sem, da se da Ukr<strong>aj</strong>ina denacificirati<br />

na civilen način.<br />

Golob: Verjel sem, da se da RTV depolitizirati na<br />

civilen način.<br />

Mirovnika..<br />

K(d)<strong>aj</strong><br />

<strong>bo</strong> <strong>odneslo</strong><br />

GOLOBA<br />

BORIS OBLAK<br />

Tom Zalaznik @ZZ_ _Tom<br />

Gašper Petovar (TVS, Bukarešta):<br />

"Odprtje računa, ki ga kdo ukrade komu drugemu,<br />

je po njihovih besedah (Raiffeisen) takorekoč<br />

NEMOGOČE. In prav to so mi potrdili tudi<br />

na predstavništvu GEN-i v Bukarešti, njihovi<br />

zaposleni - tudi oni trdijo, da je to praktično pri<br />

njih NEMOGOČE."<br />

David Novak (Blue Checkmark) @DavidNovak17<br />

Nič ne predstavlja depolitizacije <strong>bo</strong>lj kot grožnje<br />

ministrice vodstvu javnega medija sredi shoda<br />

stavk<strong>aj</strong>očih.<br />

Edvard Kadič @EdvardKadic<br />

Glede na današnji TV Dnevnik ocenjujem, da stavka<br />

dviga kakovost informativnemu programu RTV<br />

Slovenija. Ne prekinj<strong>aj</strong>te stavke, prosim!<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

12 TEMA TEDNA<br />

ROK ČAKŠ<br />

Poznavalci politike: Robert<br />

Golob je prvič NAJMANJ<br />

USPEŠEN politik meseca<br />

Čeprav se zdi, da devet mesecev hitro mine, je to v politiki razmeroma dolga doba.<br />

Toliko časa je Robert Golob (64) potre<strong>bo</strong>val, da je z mesta n<strong>aj</strong>uspešnejšega politika<br />

po iz<strong>bo</strong>ru poznavalcev politike, sodelujočih v našem mesečnem projektu ocenjevanja<br />

uspešnosti delovanja politikov (to mu je uspelo m<strong>aj</strong>a 2022) zdrsnil povsem na dno<br />

in si zaslužil naziv n<strong>aj</strong>manj uspešnega politika marca 2023.<br />

Tovrsten »podvig« je do sed<strong>aj</strong><br />

uspel le Marjanu Šarcu (45), še<br />

on pa je za zdrs od n<strong>aj</strong><strong>bo</strong>lj do<br />

n<strong>aj</strong>manj uspešnega potre<strong>bo</strong>val<br />

14 mesecev. Na vrhu uspešnežev pa ni<br />

medtem nič novega. Tam se je, kot na<br />

ljudskih lestvicah priljubljenosti politikov,<br />

usidral SDS-ov Anže Logar (46)<br />

V Domovininem projektu ocenjevanja<br />

uspešnosti političnega delovanja slovenskih<br />

politikov s poznavalci domače<br />

politične scene ne presojamo zgolj političnega<br />

delovanja v obče dobro. Bolj kot<br />

to nas pri politikih zanima obvladovanje<br />

politične obrti. So politiki v opazovanem<br />

obdobju delali koristne poteze zase in<br />

za stranko? So izkoristili ponujene priložnosti?<br />

So se znali izogniti pastem in<br />

v zanje neugodnih razmerah minimalizirati<br />

škodo? So znali ustrezno nagovoriti<br />

javnost ali molčati v trenutkih, ko je to<br />

politično n<strong>aj</strong><strong>bo</strong>lj smotrno …? Sodelujoči<br />

poznavalci politike so Luka Lisjak Gabrijelčič<br />

(42), dr. Miro Haček (49), dr. Žiga<br />

Turk (61), Marko Pavlišič (50), dr. Matevž<br />

Tomšič (54), Igor Vovk (44), dr. Matej<br />

Lahovnik (51), Sašo Ornik, Bojan Požar<br />

(65), Tino Mamić (50) in Rok Čakš (44).<br />

Logar je v ocenjevanju uspešnosti<br />

delovanja politikov n<strong>aj</strong>višjo oceno<br />

dobil šestič v zadnjih osmih mesecih.<br />

Povprečje 3,82 je sicer nekoliko nižje<br />

od prejšnjega meseca, ko so analitiki<br />

Logarja ocenili z okroglo štirico. Na<br />

drugo mesto je skočil novinec v ponujenem<br />

iz<strong>bo</strong>ru, Aleš Primc (49), ki je<br />

zadnje tedne zelo aktiven v uličnem<br />

<strong>bo</strong>ju proti novemu družinskemu zakoniku<br />

ter Jankovićevemu kanalizacijskemu<br />

kanalu, ki poteka preko z<strong>aj</strong>etja<br />

ljubljanske pitne vode. Sledita predsednik<br />

SDS-a Janez Janša in Romana<br />

Tomc (57), nato pa politik NSi-ja Jernej<br />

Vrtovec (37). Med en<strong>aj</strong>sterico sta še<br />

Matej Tonin (39) in Janez Cigler Kralj<br />

(44), ampak z nižjimi povprečji kot obič<strong>aj</strong>no,<br />

kar pomeni, da v trenutnem političnem<br />

spopadu med opozicijskima<br />

strankama analitiki večjo uspešnost<br />

pripisujejo večji med njima. Lestvico<br />

uspešnih sta za rep ujela politika koalicijskih<br />

Socialnih demokratov. Čeprav<br />

ob krizi Svo<strong>bo</strong>de večina nekdanjih<br />

podpornikov beži med neopredeljene,<br />

jih nek<strong>aj</strong> vendarle prestrežejo v SD, kar<br />

se odraža v pozitivnem trendu podpore<br />

stranki v javnomnenjskih anketah.<br />

Minister Matjaž Han (52) in vodja pos-<br />

4,50<br />

Janševa vlada<br />

3,<strong>92</strong><br />

4,00<br />

3,50<br />

3,00<br />

2,50<br />

2,00<br />

1,50<br />

1,00<br />

0,50<br />

0,00<br />

mar.22<br />

Mesečna ocena uspešnosti delovanja vlade<br />

s strani političnih analitikov (2022, 2023)<br />

3,27 3,33<br />

apr.22<br />

m<strong>aj</strong>.22<br />

2,25 2,25<br />

jun.22<br />

Golo<strong>bo</strong>va vlada<br />

jul. in avg.22<br />

2,00<br />

sep.22<br />

Anže Logar (46) ost<strong>aj</strong>a trdno na prvem mestu.<br />

2,67<br />

okt.22<br />

2,55<br />

nov.22<br />

2,00 1,82 1,90<br />

dec.22<br />

jan.23<br />

feb.23<br />

1,55<br />

mar.23<br />

Daniel Novakovič/STA<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

TEMA TEDNA<br />

13<br />

N<strong>aj</strong><strong>bo</strong>lj uspešni politiki - marec 2023<br />

Anže Logar<br />

Aleš Primc<br />

Janez Janša<br />

Romana Tomc<br />

Jernej Vrtovec<br />

Jelka Godec<br />

Matej Tonin<br />

Janez Cigler Kralj<br />

Nataša Pirc Musar<br />

Jani Prednik<br />

Matjaž Han<br />

lanske skupine Jani Prednik (36) spadata<br />

med zmernejše politike SD-ja, kar<br />

jima analitiki očitno štejejo v dobro.<br />

Če je bil vrh lestvice n<strong>aj</strong>manj uspešnih<br />

politikov do nedavnega praviloma<br />

obarvan rdeče, se je zd<strong>aj</strong> odel v<br />

modro barvo. Z n<strong>aj</strong>nižjimi povprečnimi<br />

ocenami so se skup<strong>aj</strong> znašli kar<br />

štirje politiki iz kvote Svo<strong>bo</strong>de, na čelu<br />

s premierjem in finančnim ministrom,<br />

od tam pa so izpodrinili predsednico<br />

SD-ja Tanjo F<strong>aj</strong>on ter politike Levice,<br />

ki so ji obič<strong>aj</strong>no delali druž<strong>bo</strong>.<br />

»Zagotovo je poraženec meseca<br />

predsednik vlade Robert Golob,« je<br />

2,64<br />

2,64<br />

2,91<br />

2,82<br />

2,80<br />

N<strong>aj</strong>manj uspešni politiki - marec 2023<br />

Robert Golob<br />

Klemen Boštjančič<br />

Sanja Ajanović Hovnik<br />

Urška Klakočar Zupančič<br />

Tanja F<strong>aj</strong>on<br />

Matej Tašner Vatovec<br />

Simon Maljevac<br />

Asta Vrečko<br />

Danijel Bešič Loredan<br />

Zoran Janković<br />

Luka Mesec<br />

3,18<br />

3,09<br />

3,40<br />

3,36<br />

3,30<br />

3,82<br />

nedvoumen Bojan Požar. Kot pravi<br />

znani novinar, si je premier z intervjujem<br />

na POP TV in s Tino Gaber (35), s<br />

čimer na bi se rešil pred nadaljnjim padanjem<br />

na javnomnenjskih anketah,<br />

naredil še veliko večjo škodo. »Vendar<br />

tu ne gre za to, da bi bil Golob v nekakšni<br />

komunikacijski krizi, kot je to na<br />

Tarči ocenil mnenjski voditelj trde levice<br />

Boris Vezjak (55). Ne, gre za to, da<br />

zd<strong>aj</strong>, danes, gledamo resničnega <strong>Goloba</strong>,«<br />

opozarja Požar. Nadaljuje, da je<br />

bil Golob pred parlamentarnimi volitvami<br />

in takoj po njih medijsko umetno<br />

ustvarjen mit, ne pa resnična oseba.<br />

1,45<br />

1,55<br />

1,73<br />

1,82<br />

1,82<br />

1,91<br />

2,00<br />

2,00<br />

2,00<br />

2,09<br />

2,09<br />

»<strong>Goloba</strong> so tokrat, med drugim, ›bildali‹<br />

tudi tisti novinarji in mediji, ki jih je<br />

Golob neposredno plačeval prek Gen-<br />

-I-ja,« dod<strong>aj</strong>a Požar in za konec pove,<br />

da padec mita o Golobu dolgoročno<br />

n<strong>aj</strong><strong>bo</strong>lj koristi Anžetu Logarju, če se<br />

<strong>bo</strong> na prihodnje volitve podal kot tretja<br />

pot, kot alternativa med Golo<strong>bo</strong>m<br />

in Janezom Janšo (64).<br />

DELO VLADE<br />

Če je ocena dela vlade s tem letom zdrsnila<br />

pod povprečno dvojko, je tokrat s<br />

povprečjem 1,55 dosegla n<strong>aj</strong>nižjo vrednost<br />

doslej. Nižjo povprečno oceno je<br />

tik pred odstopom dobila zgolj še vladna<br />

ekipa Marjana Šarca. »Zdi se, da<br />

se je vlada praktično izgubila oziroma<br />

nekam zašla,« razlog za to razlaga Bojan<br />

Požar. »Edino, kar ost<strong>aj</strong>a kot nekakšna<br />

linija, stalnica, je politično in personalno<br />

kadrovanje ter vzpodbujanje<br />

ideološkega <strong>bo</strong>ja,« dod<strong>aj</strong>a. Nekdanji<br />

poslanec in komentator Marko Pavlišič<br />

izpostavlja, da je vlada v krizi, če mora<br />

predsednik vlade izvesti specialno medijsko<br />

intervencijo, na njej pa se v bistvu<br />

odpove reformam.<br />

»Vlada iz meseca v mesec dokazuje,<br />

da je operativno precej nesposobna. A če<br />

smo nekoliko cinični, glede na to, kakšne<br />

škodljive ideje se rojev<strong>aj</strong>o v krogih vlad<strong>aj</strong>oče<br />

koalicije (v smislu nalaganja novih<br />

in novih bremen državljanov), je pravzaprav<br />

še dobro, da je tako,« je neusmiljen<br />

še en sodelujoči poznavalec politike,<br />

dr. Matevž Tomšič. »Uresničevanja njenih<br />

reform si namreč ne želimo,« dod<strong>aj</strong>a.<br />

»Golob post<strong>aj</strong>a izjemno nespreten v komunikaciji.<br />

Državljani smo siti praznih<br />

obljub in nesmiselnih časovnic. Spoznavamo,<br />

da je predvsem pekarna zarečenega<br />

kruha,« še eno dimenzijo odpira Igor<br />

Vovk. Podobno meni tudi Žiga Turk,<br />

ki izpostavlja, da je »stare neizpolnjene<br />

obljube čedalje teže nadomeščati<br />

z novimi, večjimi obljubami«. <br />

(Ne)uspešnost delovanja politikov<br />

so sodelujoči ocenjevali na petstopenjski<br />

lestvici (1 – zelo neuspešen, 2 – <strong>bo</strong>lj<br />

neuspešen, 3 – niti uspešen niti neuspešen,<br />

4 – <strong>bo</strong>lj uspešen, 5 – zelo uspešen).<br />

Med sedem n<strong>aj</strong>uspešnejših so se<br />

uvrstili politiki z n<strong>aj</strong>višjimi povprečnimi<br />

ocenami, med deset n<strong>aj</strong>manj uspešnih<br />

pa tisti z n<strong>aj</strong>nižjimi povprečnimi ocenami.<br />

Sodelujoči so sicer tokrat ocenjevali<br />

35 izpostavljenejših politikov v<br />

polletnem obdobju.<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

14 TEMA TEDNA<br />

Komentar<br />

Mescu in Levici so ljudje<br />

pripisali vse zasluge za všečne<br />

poteze premierja <strong>Goloba</strong>.<br />

RAJKO<br />

PODGORŠEK<br />

t<br />

Ali se v napovedovanju<br />

reform odvija poslednji<br />

TANGO GOLOBA Z LEVICO<br />

Premier Robert Golob je svojo izjemno močno politično izhodiščno pozicijo, s katero nihče<br />

od njegovih političnih predhodnikov ni mogel računati, po hitrem postopku nespametno<br />

zapravil. Prva obletnica trenutne vlad<strong>aj</strong>oče leve koalicije očitno ne <strong>bo</strong> nič k<strong>aj</strong> rožnata.<br />

Težave na volitvah trdno ustoličene<br />

koalicije so v teh dneh<br />

po premierjevem nastopu v<br />

odd<strong>aj</strong>i Preverjeno očitno tako<br />

velike, da jih niso zmogli spregledati<br />

niti vladi naklonjeni mediji. A opazovalci<br />

zadnjih notranjepolitičnih koalicijskih<br />

trenj, ki so posledica Golo<strong>bo</strong>vega<br />

nastopa v tej odd<strong>aj</strong>i, so morda<br />

spregledali ključni poudarek premierjevih<br />

pojasnjevanj. Namreč, da ni<br />

govora o nepremičninah, ki so dobro<br />

urejene. Govorica o jemanju lastnine je<br />

namreč po navadi domena neke druge<br />

koalicijske stranke.<br />

Ta morda niti ne Golo<strong>bo</strong>v zdrs<br />

pove mnogo več o ozadju t. i. »modusa<br />

operandi« celotne leve vlade.<br />

Kljub temu, da je Gibanje Svo<strong>bo</strong>da v<br />

vladno palačo vstopilo na krilih močnega<br />

protikovidnega razpoloženja v<br />

volilnem letu, so številni sklep<strong>aj</strong>oč<br />

po predvolilnih nastopih vseeno pričakovali,<br />

da <strong>bo</strong> ekipa Roberta <strong>Goloba</strong><br />

(56) glede na medijsko ter politično<br />

podporo imela močan program. A ravno<br />

v načinu sestave vlade se sed<strong>aj</strong> po<br />

skor<strong>aj</strong>da letu vladnega prostega teka<br />

vidi, kako Golob svojo pozicijo šibi že<br />

od samega začetka. Golo<strong>bo</strong>v pristop<br />

do vseh reform je popuščanje zahtevam<br />

n<strong>aj</strong>manjše partnerice, stranke<br />

Levica. Vsi poudarki trenutne vlade<br />

so, kot bi bili praktično prepisani iz<br />

programa naše socializmu ter Marxu<br />

n<strong>aj</strong><strong>bo</strong>lj zavezane stranke.<br />

GENERATOR TEŽAV<br />

Vse težave, s katerimi se sed<strong>aj</strong> ukvarja,<br />

so praktično zrasle na zelniku ministra<br />

Luke Mesca (35). Težave z »brezplačnimi«<br />

vrtci oz. mešetarjenje s plačami pomočnic<br />

vzgojiteljic so v težave spravile<br />

številne občinske uprave. Stanovanjska<br />

politika, pri kateri se je kar na počez opletalo<br />

s številkami velikosti potrebnega<br />

stanovanjskega fonda, je sed<strong>aj</strong> preko<br />

groženj o nepremičninskem davku razburila<br />

ogromen del tudi Golo<strong>bo</strong>vih volivcev.<br />

Pritiski predsednika Levice po<br />

obdavčitvi <strong>bo</strong>gatejšega sloja so z ideja-<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

Komentar<br />

TEMA TEDNA<br />

15<br />

mi o neto obdavčitvi dohodkov razburili<br />

vse, tako desne kot leve, še posebej<br />

tiste, ki so se naivno nadejali, da <strong>bo</strong>do<br />

sami na strani dobičkarjev, dokler niso<br />

ugotovili, da so v Meščevih idejah tudi<br />

oni sami del višjega sloja.<br />

Vlada ima težave, ker tokratna koalicijska<br />

voditeljica iz zadnje inkarnacije<br />

novih obrazov preprosto ne premore<br />

več nobenega idejnega na<strong>bo</strong>ja ter politične<br />

organiziranosti, ker so prejšnje<br />

iteracije iste rešitve – Zoran Janković<br />

(70), Miro Cerar (59), Marjan Šarec (45)<br />

– bazen političnih oportunistov, ki so<br />

še pripravljeni zastaviti ime za takšno<br />

igro, očitno res dodobra izpraznile.<br />

Kljub temu se v zaključkih zaenkrat<br />

še ne prenaglimo. Trenutno vrenje od<br />

medicinskih sester, zdravnikov, gasilcev,<br />

kmetov ter pojav močnega upokojenskega<br />

uporniškega bloka bi površnemu opazovalcu<br />

morda namigovali, da je igre za<br />

<strong>Goloba</strong> praktično že konec. A vseeno ne<br />

pozabimo, da imamo trenutno na oblasti<br />

vlado z eno n<strong>aj</strong>močnejših večin v zgodovini<br />

slovenskega parlamentarizma. Vlado<br />

pa vodi vase zagledani premier, ki pomanjkanje<br />

političnih izkušenj na vsakem<br />

koraku nadomešča z všečnostjo, populizmom<br />

ter rokohitrskimi potezami. Ob tem<br />

številne kažejo ne samo na pomanjkanje<br />

občutka za realnost, temveč tudi na<br />

pomanjkanje empatije, s<strong>aj</strong> se premier v<br />

času, ko Slovenijo, še posebej njene n<strong>aj</strong>ranljivejše<br />

prebivalce, vedno <strong>bo</strong>lj neusmiljeno<br />

tarejo cene hrane, energentov ter<br />

številni ost<strong>aj</strong><strong>aj</strong>o brez dostopa do zdravnika,<br />

v svoji premierski pisarni s partnerko<br />

pogovarja o pravicah živali.<br />

Poleg tega je njen drugi n<strong>aj</strong>močnejši<br />

pri<strong>bo</strong>čnik vedno <strong>bo</strong>lj šibka, brezidejna<br />

stranka Socialnih demokratov, ki<br />

je samo še klon n<strong>aj</strong>manjše, a očitno<br />

politično n<strong>aj</strong><strong>bo</strong>lj spretne partnerice,<br />

Levice, s čimer si v tej situaciji vlada<br />

tudi ne more k<strong>aj</strong> veliko pomagati. Več<br />

kot očitno je, da je koalicija kljub izjemni<br />

medijski ter levi civilnodružbeni<br />

podpori trenutno vs<strong>aj</strong> operativno v<br />

izgubljenem polož<strong>aj</strong>u. Na Golo<strong>bo</strong>vo<br />

žalost je stranka Levica edini partner<br />

te vlade, ki ima program. In čeprav je<br />

njen program znanstvena fantastika,<br />

ki že v uvodnih fazah implementacije<br />

povzroča ogromne družbene pretrese<br />

in odpor ter je kot tak pred javnostjo<br />

vedno <strong>bo</strong>lj prepoznan kot katastrofa,<br />

je vendarle program.<br />

SEME PROPADA<br />

V tem trenutku je n<strong>aj</strong>večja Golo<strong>bo</strong>va<br />

napaka, da <strong>bo</strong> ob vseh »reformnih«<br />

zablodah za krivca obveljal on<br />

sam, če pa <strong>bo</strong> karkoli od populističnih<br />

in ljudem všečnih idej implementirano,<br />

si <strong>bo</strong> pred socialno čutečimi Slovenci<br />

vse zasluge pripela Levica. Meščeva<br />

stranka obratno tudi ob neuspehu lahko<br />

reče, da na žalost za implementacijo<br />

njihovih pravičnih, solidarnih in v<br />

prihodnost usmerjenih idej niso imeli<br />

dovolj podpore in bi morda želeli poizkusiti<br />

naslednjič. Po novih predčasnih<br />

volitvah. A za svoje težave je kriv Golob<br />

sam. »Poroka« Gibanja Svo<strong>bo</strong>de z Levico<br />

takoj po močno dobljenih volitvah je<br />

v sebi že od začetka nosila klice koalicijskega<br />

propada. Povprečnemu poslušalcu<br />

všečna, a za finančno vzdržnost ter<br />

Več kot očitno je,<br />

da je koalicija kljub<br />

izjemni medijski ter levi<br />

civilnodružbeni podpori<br />

trenutno vs<strong>aj</strong> operativno<br />

v izgubljenem polož<strong>aj</strong>u.<br />

politično koalicijsko vodenje uničujoča<br />

politična izhodišča, je Golob poleg Levice<br />

dobil v paketu z njeno ekspozituro,<br />

t. j. osmomarčevsko civilno druž<strong>bo</strong>, ki<br />

je že kmalu zahtevala svoj levji delež<br />

plačila. Do premierja so tako že prišle<br />

prve terjatve kolesariata v višini 10 milijonov<br />

evrov.<br />

Vladne reforme se glede na medijsko<br />

poročanje morda res krušijo, toda<br />

trenutna vlada s predsednikom odmaknjenim<br />

od realnosti ter pod ideološkim<br />

vodstvom trdo levega vst<strong>aj</strong>niškega<br />

jedra, sestavljenega iz ljubljanskih,<br />

malomeščanskih ter civilnodružbenih<br />

samoimenovanih revolucionarjev,<br />

<strong>bo</strong> k<strong>aj</strong> kmalu v skušnjavah, da nek<strong>aj</strong><br />

vendarle mora narediti. Tudi če <strong>bo</strong> ta<br />

nek<strong>aj</strong> pravzaprav »kar nek<strong>aj</strong>«. Tako<br />

svojeglavo, na hitro, samo, da je. In<br />

čeprav je v takšni situaciji res n<strong>aj</strong>lažje<br />

dvigovati n<strong>aj</strong>različnejše davščine,<br />

pa <strong>bo</strong> vsekakor potrebno predsednika<br />

vlade držati za njegove zadnje besede,<br />

da državljanom ne <strong>bo</strong>do jemali kar<br />

tako ter davčne reforme ne <strong>bo</strong>do izv<strong>aj</strong>ali<br />

v škodo večine ljudi.<br />

<br />

Trenutno se četrtič ponavlja<br />

zgodba Marjana Šarca<br />

(45), Mira Cerarja (59) in<br />

Zorana Jankovića (70).<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

16 TEMA TEDNA<br />

ROK ČAKŠ<br />

SLOVENSKO LEVICO lahko<br />

reši samo še Borut Pahor<br />

Minuli teden je, brez pretiranega pompa, v 85. letu starosti umrl politik Miran Potrč.<br />

Karkoli si že mislimo o starem komunistu, po prelomu demokratično prenovljenem<br />

v socialdemokrata, je šlo za človeka, ki je politično obrt imel v malem prstu.<br />

Če je bilo v prvih letih demokracije obrtniško obvladovanje politike domena<br />

preobraženih komunistov, medtem ko so se politično zeleni pomladniki<br />

učili na lastnih napakah, je 30 let kasneje marsik<strong>aj</strong> drugače.<br />

Komentar<br />

Še vedno imamo sicer pretežni<br />

del časa na oblasti levičarje, a<br />

volivci lahko vedno znova razočarani<br />

spoznav<strong>aj</strong>o, da se je na<br />

levi znanje vladanja skozi vsa ta leta<br />

izgubilo. Za sinonim aktivnega politika,<br />

izmojstrenega v politični obrti,<br />

danes ne velja nihče od Kučanovih,<br />

Drnovškovih ali Potrčevih naslednikov,<br />

temveč njihov n<strong>aj</strong>večji tekmec,<br />

nasprotnik, zanje nemara celo sovražnik,<br />

Janez Janša (64). Ironično ali<br />

pa tudi ne – tudi sam Janša je kariero<br />

začel v Zvezi komunistične mladine.<br />

Očitno staro partijsko šolanje vendarle<br />

ni bilo za staro šaro.<br />

VOLIVCEM JE NERODNO<br />

Deset mesecev potem, ko je bila država<br />

v roke potisnjena že četrtemu ali petemu<br />

novemu obrazu politične levice<br />

v dobrem desetletju, je Golo<strong>bo</strong>vim volivcem<br />

lahko upravičeno nerodno. Ne<br />

toliko zaradi bizarnih intervjujev, kot je<br />

bil nedavni s partnerko Tino Gaber (36),<br />

v katerem je premier, kot da se ne poznata,<br />

namesto nje odgovarjal v kamero<br />

(več v Odmevu tedna: V ljubezni in vladi<br />

je vse dovoljeno), temveč <strong>bo</strong>lj zato,<br />

ker so že četrtič ali petič nasedli na isto<br />

šalo in ustoličili slamnatega mandatarja.<br />

Omračenega uma zaradi srda nad<br />

Janševo vlado so si še enkrat več zatiskali<br />

oči pred dejstvom, da tudi tokrat<br />

ne <strong>bo</strong> nič drugače in da <strong>bo</strong>do še enkrat<br />

izvolili mačka v žaklju, zd<strong>aj</strong> samo še samovšečneža<br />

na potenco.<br />

Golo<strong>bo</strong>va vlada je do sed<strong>aj</strong>, z izjemo treh<br />

dobljenih referendumov zaradi antijanša<br />

refleksa, zavozila praktično vse, kar<br />

se je zavoziti dalo. Kot naiven zelenec<br />

je Golob vehementno iz rokava stresal<br />

obljube, za katere je bilo vs<strong>aj</strong> poznavalcem<br />

jasno, da jih ne <strong>bo</strong> mogel uresničiti.<br />

S tem ni razdražil samo podjetnikov,<br />

gospodarstvenikov, kmetov in ostalih, ki<br />

jim leve vlade tradicionalno niso naklonjene,<br />

temveč celo jedrno bazo lastnega<br />

volilnega telesa – zaposlene v javnem<br />

sektorju. Ko se jim odpir<strong>aj</strong>o oči in vidijo<br />

kakšen blefer je v resnici Golob, se<br />

kritike na njegov račun pojavlj<strong>aj</strong>o celo v<br />

vrstah tistih, ki so ga na oblast ustoličili,<br />

v osrednjih medijih in med levimi aktivisti.<br />

Potrpljenje pa izgublj<strong>aj</strong>o tudi strici<br />

iz ozadja, zato se poigrav<strong>aj</strong>o z mislijo o<br />

njegovi zamenjavi.<br />

To je upravičeno, s<strong>aj</strong> se zdrsi, zaradi<br />

katerih Golob izgublja legitimnost,<br />

kar kopičijo. Nič k<strong>aj</strong> dobra tolažba za<br />

zaledne akterje, ki politično obrt še<br />

količk<strong>aj</strong> obvlad<strong>aj</strong>o, pa je, da so praktično<br />

vsi pretendenti, vs<strong>aj</strong> realno dosegljivi,<br />

v njej praktično <strong>bo</strong>si. V takšni situaciji<br />

ne bi bilo čudno, da bi se zatekli<br />

h kakšni preverjeni, dovolj upogljivi<br />

in poslušni rešitvi, ki bi jo Slovencem<br />

prodali v reciklirani obliki.<br />

Face<strong>bo</strong>o profil @<strong>bo</strong>rutpahor.si<br />

Borut Pahor, na »katrci«, ki se prod<strong>aj</strong>a na tom<strong>bo</strong>li.<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

Komentar<br />

TEMA TEDNA<br />

17<br />

BORUT PAHOR<br />

S tem vsekakor nimamo v mislih praktično<br />

edinega politika leve provenience,<br />

ki je preživel tranzicijsko tridesetletje<br />

in še vedno ni primeren za pokoj. A<br />

k<strong>aj</strong> ko se ga na levi otep<strong>aj</strong>o kot garjavega<br />

psa. Borut Pahor (59) je praktično edini<br />

na levosredinski sceni, ki politično obrt<br />

obvlada na ravni stricev iz ozadja, katerim<br />

se je pred leti tako pompozno odrekel.<br />

Res je, da je sam pred desetletjem<br />

pogrnil na celi črti, a njegova bleščeča<br />

nadaljnja kariera priča, da se je učil iz<br />

lastnih napak, kar je v politiki redka<br />

vrlina. Ni zanemarljivo, da je politično<br />

preživel, čeprav so ga strici želeli pokopati,<br />

zato se jim še danes tu pa tam roga.<br />

Ravno zato so zamere do njega tako<br />

močne, da ga zd<strong>aj</strong> z vsemi štirimi blokir<strong>aj</strong>o<br />

pri nadaljevanju kariere na mednarodnem<br />

parketu. Morda se jim <strong>bo</strong> ob vse<br />

večji krizi njihovih izvoljencev to tudi<br />

maščevalo, če bi se Pahorju le ljubilo<br />

Golo<strong>bo</strong>va vlada<br />

je do sed<strong>aj</strong>, z izjemo<br />

treh dobljenih referendumov<br />

zaradi antijanša refleksa,<br />

zavozila praktično vse,<br />

kar se je zavoziti dalo.<br />

ponovno pečanje z domačo politiko. To<br />

sicer ni precej verjetno, ampak v politiki<br />

se nikoli ne ve.<br />

VSE JE BLEF<br />

Ob takšnih začetniških napakah, kot si<br />

jih je privoščil Robert Golob, pa moramo<br />

vendarle dopustiti še eno možnost. Ker<br />

gre za objektivno inteligentnega človeka,<br />

ne moremo povsem izključiti, da so<br />

vse bizarnosti, s katerimi se zadnje tedne<br />

ukvarja celotna medijska in komentatorska<br />

srenja, zgolj pesek v oči, spretna<br />

diverzija, v zavetrju katere se Golo<strong>bo</strong>vi<br />

v miru ukvarj<strong>aj</strong>o z glavnim motivom za<br />

njihov naskok na politiko. Ministrstvu<br />

za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi<br />

Bojan Kumer (48) so pripravili zakonod<strong>aj</strong>o,<br />

ki <strong>bo</strong> bistveno poenostavila umeščanje<br />

sončnih elektrarn v prostor. Te n<strong>aj</strong> bi<br />

v naslednjih letih z državnim denarjem<br />

množično gradili na površinah, kot so<br />

javne stavbe, avtocestne ograde, degradirana<br />

zemljišča, celo ribniki in jezera. Vlada<br />

obenem čisto po tihem in daleč od oči<br />

javnosti sprejema podzakonske akte, kot<br />

je zadnja uredba o določitvi nadomestila<br />

dobaviteljem električne energije, o problematičnosti<br />

katere smo že pisali.<br />

Vse to gre nekomu zelo na roko, Tu<br />

se <strong>bo</strong>do delili veliki posli in nič presenetljivega<br />

ni, da glavni pretendenti zanje<br />

prih<strong>aj</strong><strong>aj</strong>o iz Golo<strong>bo</strong>ve branže. Ne pozabimo,<br />

Golob je svoj angažma v politiki<br />

javno omejil na dva mandata, medtem<br />

pa po državni energetiki pospešeno<br />

nastavlja svoje ljudi. Za razumevanje,<br />

k<strong>aj</strong> v politiki sploh počne, je bistveno<br />

vprašanje, k<strong>aj</strong> <strong>bo</strong> počel po tem, ko se<br />

<strong>bo</strong> iz nje umaknil. Odgovor se skriva v<br />

starem slovenskem pregovoru: »Kakor<br />

si <strong>bo</strong> postlal, da <strong>bo</strong> tudi spal.« Zato je za<br />

sestavo mozaika, ki vodi k razumevanju,<br />

k<strong>aj</strong> se z Robertom Golo<strong>bo</strong>m v politiki dejansko<br />

dog<strong>aj</strong>a, treba pozorno spremljati,<br />

k<strong>aj</strong> s svojimi fanti, bivšimi sodelavci,<br />

prijatelji, poročnimi pričami in ostalimi,<br />

počne na področju energetike. Šele tako<br />

<strong>bo</strong>mo dobili odgovor, iz kakšnega testa<br />

je dejansko Robert Golob. Je res politični<br />

naivnež »par excellence« ali pa nas vse<br />

tako genialno vleče za nos? <br />

V vsakem primeru pa Golob za levo<br />

politiko ni nič več kot zgolj še ena muha<br />

enodnevnica. Tako za njim kot ostalimi<br />

»instant« rešitelji ost<strong>aj</strong>a le pogorišče, s<br />

katerega na levem političnem polu še<br />

dolgo ne <strong>bo</strong> moglo vzkliti k<strong>aj</strong> spodobnega.<br />

Če ne <strong>bo</strong>do za vstop v domačo politiko<br />

prepričali kakšnega Čeferina, se <strong>bo</strong><br />

na koncu mogoče izkazalo celo, da iz te<br />

ciklične agonije slovensko levico lahko<br />

reši zgolj njen n<strong>aj</strong><strong>bo</strong>lj osovražen, a n<strong>aj</strong><strong>bo</strong>lj<br />

trofejni nečak, Borut Pahor. A <strong>bo</strong>lj<br />

verjetno je, da <strong>bo</strong>do z nastavljanjem »instant«<br />

novih obrazov nadaljevali, dokler<br />

jim volivci enkrat za vselej ne <strong>bo</strong>do rekli:<br />

»Dovolj je!«<br />

CIGARETA S POSLANKO SDS<br />

je dovolj za zaključek kariere v Svo<strong>bo</strong>di<br />

Andraž Osim, do nedavnega član stranke Gibanje Svo<strong>bo</strong>da in svetovalec kabineta predsednice<br />

Državnega z<strong>bo</strong>ra Urške Klakočar Zupančič (45), zadolžen za stike z javnostjo, je potrdil, da <strong>bo</strong> po<br />

zamrznitvi statusa svetovalca predsednice Državnega z<strong>bo</strong>ra kmalu odslovljen.<br />

Razlog za zamrznitev statusa<br />

svetovalca pripisuje temu,<br />

da je pokadil cigareto z vodjo<br />

poslanske skupine SDS, Jelko<br />

Godec, in bil na kavi s strokovnim sodelavcem<br />

poslanske skupine SDS, ki<br />

je tudi Mari<strong>bo</strong>rčan. Svo<strong>bo</strong>da je njegovo<br />

ravnanje sicer označila za neetično<br />

in neskladno z načeli stranke. V intervjuju<br />

za Večer je povedal, da je bilo<br />

njegovo srečanje z Jelko Godec (53) takoj<br />

sporočeno vrhu stranke in da se je<br />

zadeva kmalu potem pričela zapletati:<br />

»Očitali so mi, da ohl<strong>aj</strong>am odnose<br />

med n<strong>aj</strong>pomembnejšima človekoma<br />

v državi, med Robertom Golo<strong>bo</strong>m<br />

(56) in Urško Klakočar Zupančič.«<br />

Nadalje je pojasnil, da je 20. marca<br />

odšel na željo Vesne Vuković in Petra<br />

M<strong>aj</strong>erleta, nato pa so mu zamrznili<br />

status svetovalca predsednice DZ. Povedal<br />

je, da sta mu po obvestilu vrha<br />

stranke o njegovem »klepetanju« ostali<br />

dve možnosti: »Ali odstopim ali<br />

pa me <strong>bo</strong>do organi stranke vrgli iz<br />

Svo<strong>bo</strong>de. Pred tem mi je predsednik<br />

vlade na poslanski skupini očital, da<br />

sem oportunist. Kako deluje stranka,<br />

vidimo že po tem, da se vdira v<br />

kabinete, da se kliče ministre, se jih<br />

sname s kljuke, d<strong>aj</strong>e se jim navodila,<br />

odslavlja se ljudi v kabinetih …«<br />

NADALJEVANJE ČLANKA<br />

NA SPLETU:<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

18 POŽAREPORT<br />

BOJAN POŽAR,<br />

POZAREPORT.SI<br />

Komentar<br />

IŠČE SE NOVI PREMIER:<br />

Tudi poslanci Svo<strong>bo</strong>de so za<br />

menjavo <strong>Goloba</strong>, da ne bi padla vlada<br />

Zamenjavo ministra za finance Klemna Boštjančiča (50) že nek<strong>aj</strong> časa<br />

Robertu Golobu (56) predlaga tudi Vesna Vuković:<br />

Da pa Boštjančič ni sposoben za funkcijo finančnega ministra, ve tudi celotna<br />

poslovna javnost in se ob tem križa. Nekateri n<strong>aj</strong> bi mu nadeli nadimek bara<strong>bo</strong>n ...<br />

Kakšen amater je Robert Golob, priča<br />

dejstvo, da je šel na intervju v odd<strong>aj</strong>o<br />

Preverjeno na Pop TV z namenom<br />

»damage control« oziroma popravila<br />

škode zaradi strmega padanja priljubljenosti<br />

njega in vlade v javnomnenjskih anketah. Toda<br />

z intervjujem, četudi se je voditeljica Alenka<br />

Arko (63) strogo držala navodil Vesne Vuković,<br />

generalne sekretarke Gibanja Svo<strong>bo</strong>da in<br />

Golo<strong>bo</strong>ve zaupnice, (si) je Golob naredil samo<br />

še večjo škodo oziroma sprožil pravi oziroma<br />

doslej n<strong>aj</strong>večji kaos znotr<strong>aj</strong> vladne koalicije.<br />

<strong>Goloba</strong> n<strong>aj</strong> bi še pred nek<strong>aj</strong><br />

tedni vozili iz Solkana v Ljubljano,<br />

zato – kot kaže – ne držijo njegove<br />

navedbe, da s Tino Gaber<br />

že dolgo časa živita z njegovima<br />

otrokoma v Ljubljani.<br />

Tina Gaber iz nekih drugih časov.<br />

Instagram profil @tina_gaber<br />

podpis<br />

Posnetek zaslona POP TV<br />

Golob je na Pop TV odgovarjal na prijazna<br />

vprašanja o svoji ženi, s katero se ločuje,<br />

in o ljubici ali partnerki, s katero živi.<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

POŽAREPORT<br />

19<br />

Flick @VladaRS<br />

Tina Gaber (36), spremljevalka premierja <strong>Goloba</strong> (56), se je začela udeleževati državnih srečanj: proslave, sestanki v vladni palači, državniški obiski.<br />

Zamenjavo ministra za finance<br />

Klemna Boštjančiča zaradi nesposobnosti<br />

že nek<strong>aj</strong> časa Golobu predlaga<br />

tudi Vukovićeva. Menda Golob<br />

ocenjuje, da bi si z Boštjančičevo zamenjavo<br />

kupil eno leto, s<strong>aj</strong> zamenjava<br />

Boštjančiču podrejenega državnega<br />

sekretarja Tilna Božiča (40) zaradi<br />

aktualnega uvodnega fiaska davčne<br />

reforme zagotovo ne <strong>bo</strong> dovolj za pomiritev<br />

javnosti in vladne koalicije. Po<br />

drugi strani pa Boštjančiča potrebuje<br />

recimo za kakšno dokapitalizacijo<br />

energetike, s<strong>aj</strong> n<strong>aj</strong> bi tudi že Golob<br />

»spoznal, kar vedo vsi, da za dober<br />

biznis Klemen vse podpiše«, kar je<br />

sicer poznano iz Boštjančičeve dosedanje<br />

kariere. Kar se tiče ministrov,<br />

Golob sicer n<strong>aj</strong><strong>bo</strong>lj zaupa dolgoletnemu<br />

sopotniku znotr<strong>aj</strong> energetike Bojanu<br />

Kumru (48), ministru za okolje,<br />

podnebne spremembe in energijo,<br />

toda Kumer ne obvlada finančnega<br />

pregovarjanja, zato Golob novega Boštjančiča<br />

išče naprej.<br />

Tisti del odd<strong>aj</strong>e Preverjeno, kjer Tina<br />

Gaber (35) intervjuja <strong>Goloba</strong> sredi kabineta<br />

predsednika vlade na Gregorčičevi<br />

25, pa je prava medijska groteska.<br />

Medtem ko ona njega marsik<strong>aj</strong> vpraša,<br />

potem on pogleda v kamero in direktno<br />

nagovarja ljudi; in takšno medijsko<br />

grotesko potem še predv<strong>aj</strong><strong>aj</strong>o sredi paradne<br />

odd<strong>aj</strong>e Preverjeno.<br />

NERESNICE<br />

Toda intervjuji so eno, drugo pa to, kar<br />

se zares dog<strong>aj</strong>a oziroma n<strong>aj</strong> bi se po navedbah<br />

naših virov zares dog<strong>aj</strong>alo. Tam<br />

v ozadju, skrito pred mediji, daleč stran<br />

od oči javnosti. Kjer pa je, sodeč po virih<br />

in vsebini informacij, očitno počil tudi<br />

informacijski mehurček znotr<strong>aj</strong> ožjega<br />

kroga predsednika vlade. Tako med<br />

drugim: <strong>Goloba</strong> n<strong>aj</strong> bi še pred nek<strong>aj</strong> tedni<br />

vozili iz Solkana v Ljubljano, zato<br />

– kot kaže – vendarle ne držijo njegove<br />

navedbe med torkovim intervjujem, da<br />

že dolgo časa živita skup<strong>aj</strong> s Tino Gaber<br />

in njegovima otrokoma – v Ljubljani.<br />

Gabrovi na sceni zd<strong>aj</strong> sicer pravijo »golobistka«.<br />

Ta n<strong>aj</strong> bi mu tudi prefinjeno<br />

zlezla v naročje in menda povsem zaljubljeni<br />

Golob ji jé iz roke.<br />

ZAMENJAVA PREMIERJA<br />

Golob se odziva na vsako stvar, ki jo<br />

vidi, prebere in sliši in mu ni všeč, kar<br />

je nav<strong>aj</strong>en še iz časov vodenja Gen-I. V<br />

ozkih krogih n<strong>aj</strong> bi razlagal, da je on že<br />

itak zmagal s tem, ko je medije in javnost<br />

prelisičil, da je Gen-I kar naenkrat<br />

državno podjetje, deležno državnih<br />

subvencij. Skratka, da je sam rešil skor<strong>aj</strong><br />

napol svoj Gen-I. Dokler gre, gre, potem<br />

se <strong>bo</strong> umaknil sam, svoje fante pa<br />

pustil na nek<strong>aj</strong> izbranih polož<strong>aj</strong>ih znotr<strong>aj</strong><br />

državnih podjetij, da biznisir<strong>aj</strong>o dalje.<br />

Zelo resno in pospešeno se išče novi<br />

premier, celo poslanci Gibanja Svo<strong>bo</strong>da<br />

so za, da se zamenja <strong>Goloba</strong>, samo da ta<br />

koalicija oziroma vlada ne pade. <br />

Vlada RS<br />

Državni sekretar Tilen Božič (40, zgor<strong>aj</strong>)<br />

je ponudil odstop, ki ga je minister Klemen<br />

Boštjančič (50, spod<strong>aj</strong>) sprejel. Ministrica Sanja<br />

Ajanović Hojnik (45) pa je rekla, da si njegovega<br />

odstopa niso želeli.<br />

Vlada RS<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

20<br />

INTERVJU<br />

JANEZ KASTELIC IN JAN MODIC<br />

N<strong>aj</strong> DRŽAVA neha omejevati<br />

kmete, sicer <strong>bo</strong>do kmetije ugasnile<br />

Slovenija ima n<strong>aj</strong>višji odstotek območja v Naturi 2000 v EU, ker smo Slovenci znali zelo dobro<br />

ohranjati okolje in gospodariti v skladu z naravo. – Intenzivno kmetovanje je spremenilo habitate<br />

in kmetijsko kr<strong>aj</strong>ino, ciljev ohranjanja narave pa s prostovoljnimi ukrepi nismo dosegli, ravno nasprotno,<br />

stanje se je močno poslabšalo. – Kmetje smo v skladu z Naturo 2000 živeli ves ta čas,<br />

naravo je skozi desetletja ohranjal prav slovenski kmet.<br />

LUKA SVETINA<br />

JAKA KRENKER/DOMOVINA<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

V odd<strong>aj</strong>i Vroča tema smo se pogovarjali o<br />

pereči temi prihodnosti kmetovanja na območju<br />

Nature 2000, kjer vlada z napovedano<br />

Ured<strong>bo</strong> o upravljanju z Naturo 2000 želi<br />

vzpostaviti nove, mnogo strožje omejitve,<br />

ki med drugim prepovedujejo košnjo trave<br />

vse do 1. avgusta (s prihodnjim letom do<br />

1. julija), gnojenje in mulčenje. Za številne<br />

kmete, ki im<strong>aj</strong>o svoja zemljišča na tem območju,<br />

kamor je vključeno celotno področje<br />

Ljubljanskega barja, to pomeni eksistenčni<br />

problem, s<strong>aj</strong> se mor<strong>aj</strong>o praktično čez noč<br />

odločiti, ali <strong>bo</strong>do zaprli svojo dejavnost ali pa<br />

se <strong>bo</strong>do podali v negotovo prihodnost morebitnih<br />

novih omejitev in vendarle zaprosili za<br />

subvencijo državo, ki obljublja nadomestila<br />

ob izpadu dohodka. A kmetje niso prepričani,<br />

ali se želijo s prejemom subvencije zavezati<br />

h kmetovanju za prihodnjih pet let.<br />

Vladnim predstavnikom so že na posvetu<br />

na Igu prebrali osem zahtev, med katerimi<br />

izstopa zahteva po razkritju vseh uradnih dokumentov,<br />

ki dokazujejo, da n<strong>aj</strong> bi zaostritev<br />

ukrepov, ki iz prostovoljnih post<strong>aj</strong><strong>aj</strong>o obvezni,<br />

zahtevala Evropska komisija. Zahtev<strong>aj</strong>o<br />

tudi, da se Slovenija temu upre in da ukrepi<br />

v Naturi 2000 za lastnike zemljišč ostanejo<br />

prostovoljni. Da k<strong>aj</strong> takega ni mogoče,<br />

menijo naravovarstveniki, tudi direktor<br />

Kr<strong>aj</strong>inskega parka Ljubljansko barje Janez<br />

Kastelic. V studiu pa se mu je pridružil mladi<br />

prevzemnik kmetije Jan Modic,<br />

ki je predstavil zagato, v kateri se je znašel,<br />

ker se njegove kmetijske površine nah<strong>aj</strong><strong>aj</strong>o<br />

na območju, kjer je zahtevano varovanje<br />

izginj<strong>aj</strong>očega metulja – barjanskega okarčka<br />

– in mokrotnih travnikov.<br />

Naturo 2000 smo vzpostavili leta<br />

2004 ob vstopu v Evropsko unijo.<br />

Marsikdo se že 20 let čudi, kako<br />

lahko tako velik del površine<br />

naše države, kar 37 odstotkov,<br />

prekriva to varovano območje.<br />

Je to normalno?<br />

Janez Kastelic: Slovenija ima tako velik<br />

odstotek Nature 2000, ker je bila zelo<br />

dobro ohranjena. Slovenci smo znali zelo<br />

dobro ohranjati okolje in Natura 2000 se<br />

je razglašala po strogih merilih. Točno<br />

je torej jasno, katera so merila, kd<strong>aj</strong> se<br />

lahko razglasi neko območje za Naturo<br />

2000. To pomeni, da smo n<strong>aj</strong><strong>bo</strong>lje gospodarili<br />

in skrbeli za okolje. Velik del Nature<br />

2000 je tudi na kmetijskih območjih,<br />

kjer so bili postavljeni tudi okoljski cilji.<br />

Dejstvo je, da smo z vstopom v Evropsko<br />

unijo dobili dve politiki, ki se načeloma<br />

med se<strong>bo</strong>j ne izključujeta. To je skupna<br />

kmetijska politika, ki je neposredno v<br />

pristojnosti Bruslja, in pa politika na področju<br />

ohranjanja narave, morda n<strong>aj</strong><strong>bo</strong>lj<br />

znana je direktiva o pticah, država pa je<br />

morala zato vzpostaviti območja in kriterije<br />

za ohranjanje teh območij. Enako<br />

se je zgodilo tudi v kmetijski kr<strong>aj</strong>ini.<br />

Torej izjemno pomembni za ohranjanje<br />

narave v kmetijski kr<strong>aj</strong>ini so vlažni travniki,<br />

mokrišča, ptice v tej kr<strong>aj</strong>ini, metulji,<br />

dvoživke in seveda ostali habitati<br />

in živali, ki naseljujejo kr<strong>aj</strong>ino. Večinoma<br />

so ti habitati vezani na ekstenzivno<br />

proizvodnjo, tako je bilo namreč tudi na<br />

Ljubljanskem barju. Ljubljansko barje<br />

pokriva 85 odstotkov kmetijskih površin<br />

in izjemna biodiverziteta je bila posledica<br />

ekstenzivnega gospodarjenja s temi<br />

površinami. Seveda v zadnjem času lahko<br />

s pomočjo tehnike te površine intenzivneje<br />

obdelujemo in zato je zd<strong>aj</strong> pravi<br />

čas za premislek, ko sprejemamo novo<br />

kmetijsko perspektivo in načrtujemo<br />

upravljanje z Naturo 2000, da zlasti na<br />

Ljubljanskem barju, ki je tako občutljivo<br />

območje, določimo, kje so območja, kjer<br />

<strong>bo</strong>mo lahko intenzivno obdelovali kmetijske<br />

površine, in kje so tista območja,<br />

kjer <strong>bo</strong>mo kmetijske površine še vedno<br />

lahko obdelovali na ekstenzivni način.<br />

Potrebno je n<strong>aj</strong>ti razmerje. Dejstvo pa je,<br />

da je za to potrebna komunikacija, tako<br />

s kmetijskim sektorjem kot sektorjem za<br />

varovanje narave.<br />

Cilji v Naturi 2000 so<br />

nespremenjeni že 20 let, radi<br />

poudarjate, ampak zak<strong>aj</strong> šele zd<strong>aj</strong><br />

post<strong>aj</strong><strong>aj</strong>o obvezni ukrepi, povezani<br />

s temi cilji?<br />

Janez Kastelic: Cilji ost<strong>aj</strong><strong>aj</strong>o enaki. Cilje,<br />

zlasti kar se tiče habitatov in kmetijske<br />

kr<strong>aj</strong>ine, smo poskušali doseči s<br />

prostovoljnimi ukrepi. Po analizi stanja<br />

pa je ugotovljeno, da jih nismo dosegli.<br />

Ravno nasprotno, stanje se je močno<br />

poslabšalo, zlasti kar se tiče ohranjanja<br />

ptic, metuljev in mokrotnih vlažnih<br />

travnikov. Zato je Evropska unija proti<br />

Sloveniji sprožila predsodni postopek,<br />

smo torej v postopku. Morali smo se zagovarjati,<br />

kako in zak<strong>aj</strong> je do tega prišlo.<br />

Odgovor oz. zahteva Evropske komisije<br />

je bila, da moramo vzpostaviti obvezne<br />

režime na področjih, kjer smo izrazito<br />

neuspešni. Če govorimo o Ljubljanskem<br />

barju, gre za habitat barjanskega okarč-<br />

Od kmetijske z<strong>bo</strong>rnice<br />

in kmetijskega sindikata<br />

nismo slišali ničesar, tudi<br />

na posvetu na Igu smo lahko<br />

slišali, da za to nihče ni vedel.<br />

INTERVJU 21<br />

ka, to je med 350 in 500 hektarji. To je<br />

metulj, specifičen za ta konec Slovenije,<br />

ki je bil praktično na robu izumrtja.<br />

Mi smo imeli to srečo, da smo lahko po<br />

kohezijskem načrtu odkupovali zemljišča,<br />

kjer prebiva barjanski okarček,<br />

ohranili smo ga, šli smo celo tako daleč,<br />

da smo njegovo populacijo povečali<br />

z umetno vzrejo. Cilj je, da se ga v<br />

letu 2024 ohrani nekje na območju 350<br />

hektarjev, zato smo morali vzpostaviti<br />

strožji režim. To je bil del zavez iz sprejetega<br />

strateškega načrta za kmetijstvo,<br />

ki se seveda odraža tudi v dokumentu,<br />

ki je zd<strong>aj</strong> v javni obravnavi. Dokumenta<br />

sta sinhronizirana, to torej ne pomeni,<br />

da se za kmetijstvo sprejema drugačne<br />

ukrepe kot za naravo. Gre za skupno politiko<br />

na teh dveh področjih.<br />

Gospod Modic, vi ste mladi<br />

prevzemnik kmetije. Ali ste ob<br />

prevzemu kmetije vedeli, na<br />

kakšnem območju se nah<strong>aj</strong><strong>aj</strong>o<br />

vaša zemljišča in s kakšnimi<br />

omejitvami se <strong>bo</strong>ste morali<br />

soočiti? Kakšne so bile omejitve<br />

že na samem začetku?<br />

Jan Modic: Naša kmetija je v Mateni, tik<br />

ob območju, ki so ga zarisali za ostrejši<br />

režim. Seveda je bila kmetija že prej del<br />

Ljubljanskega barja in območja Nature<br />

2000. Cilji od takrat, odkar sem prevzel<br />

kmetijo, oziroma še prej, ko je z njo<br />

upravljal oče, pa vse do danes, so bili<br />

praktično enaki. Ukrepi so bili prostovoljni,<br />

prilagojeni načrtu, da se poskuša<br />

izv<strong>aj</strong>ati skupno kmetijsko in okoljsko<br />

politiko, vse v enem.<br />

Kakšni so bili osnovni pogoji<br />

države, da ste sploh lahko postali<br />

mladi prevzemnik kmetije?<br />

Jan Modic: Osnovni pogoj je, da moraš<br />

prevzeti kmetijo v celoti, da si tudi lastnik<br />

vseh zemljišč, ki jih ta kmetija obsega,<br />

razen zazidljivih zemljišč, ko pa<br />

se prijaviš na razpis za mladega prevzemnika<br />

kmetije, pa si soočen s tremi cilji,<br />

ki jih moraš izpolniti. Prvi je okoljski,<br />

drugi je ekonomski, tretji je gospodarski.<br />

Več teh ciljev ima kmet na izbiro,<br />

pri okoljskih, na primer, lahko izbereš<br />

mehanizacijo za zatiranje plevela brez<br />

uporabe fitofarmacevtskih sredstev.<br />

Ekonomski cilj je povečanje svojega<br />

staleža, gospodarski cilj pa je, da kmetijo<br />

vzdržuješ na nivoju, kakršen je bil<br />

pri tvojem vstopu v ta razpis. V skladu<br />

z razpisom si za nek<strong>aj</strong>letno obdobje zavezan<br />

k temu, da <strong>bo</strong>š te cilje izpolnil.<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

22<br />

INTERVJU<br />

Skupno kmetijsko politiko smo mi že<br />

spoznali in jo začeli izv<strong>aj</strong>ati, naknadno<br />

pa je prišla omenjena uredba, ki jo je<br />

Janez Kastelic: Če govorimo o<br />

habitatu metulja barjanskega<br />

okarčka, ki je bil na robu<br />

izumrtja, govorimo o vsem<br />

skup<strong>aj</strong> 350 hektarjih. To je<br />

metulj, specifičen za ta konec<br />

Slovenije, ki je bil praktično<br />

na robu izumrtja. Mi smo<br />

imeli to srečo, da smo lahko<br />

po kohezijskem načrtu<br />

odkupovali zemljišča, kjer<br />

prebiva barjanski okarček,<br />

ohranili smo ga, šli smo<br />

celo tako daleč, da smo<br />

njegovo populacijo povečali<br />

z umetno vzrejo.<br />

pripravilo Ministrstvo za naravne vire<br />

in prostor in s katero nas <strong>bo</strong>do kmete<br />

na barju močno omejili. N<strong>aj</strong>si <strong>bo</strong> to pri<br />

krmi živali ali pri pridelavi hrane, zato<br />

prej omenjenih zastavljenih ciljev ne<br />

<strong>bo</strong>mo več mogli dosegati.<br />

Gospod Modic se je torej omejeval<br />

pri svojem kmetovanju, da bi<br />

ohranjal naravo v Naturi 2000.<br />

K<strong>aj</strong> je šlo potem narobe, da<br />

Slovenija ni izpolnila svojih ciljev?<br />

Janez Kastelic: Mi smo bili v kr<strong>aj</strong>inskem<br />

parku vedno izjemno zadovoljni,<br />

če so se kmetje prostovoljno odločali za<br />

takšne prostovoljne ukrepe za varovanje<br />

okolja, vendar očitno tako zavednih<br />

kmetov, kot je gospod Modic, ni bilo dovolj.<br />

Okoljski cilji, zlasti kar se tiče prostovoljnih<br />

kmečkih ukrepov, so bili na<br />

barju izrazito neuspešni. Na žalost je to<br />

pripeljalo do tega, da je na področjih,<br />

kjer se nah<strong>aj</strong>a barjanski okarček, zd<strong>aj</strong><br />

vzpostavljen nov režim. Jaz se strinjam,<br />

da je bila komunikacija, zlasti v odnosu<br />

do kmetov, šibka. Vsi tisti deležniki,<br />

ki smo bili v delovnih skupinah, ko se<br />

je strateški načrt pripravljal – in tuk<strong>aj</strong><br />

govorim tudi o Kmetijsko-gozdarski<br />

z<strong>bo</strong>rnici in drugih organizacijah, kot je<br />

Sindikat kmetov Slovenije –, smo načeloma<br />

vedeli, k<strong>aj</strong> <strong>bo</strong> v strateškem načrtu.<br />

Strateški načrt je vlada sprejela lani septembra<br />

in je bil pogoj za izv<strong>aj</strong>anje skupne<br />

evropske kmetijske politike v prihodnjih<br />

letih, oktobra ga je potrdila tudi Evropska<br />

komisija. To je bilo pol leta naz<strong>aj</strong> in<br />

strokovne službe na področju kmetijstva<br />

bi morale v tem času intenzivno komunicirati<br />

s kmeti, da bi se ti imeli čas na to<br />

ustrezno pripraviti. Lahko bi to komunicirali<br />

tudi že davno prej, ampak pred tem<br />

so ukrepi temeljili na prostovoljstvu.<br />

Mislim, da je prav, da je prišlo do širšega<br />

posveta na Igu. Izkazalo se je namreč,<br />

da so bili kmetje sla<strong>bo</strong> obveščeni in da<br />

<strong>bo</strong> potrebno začeti <strong>bo</strong>lje komunicirati.<br />

Zavedali smo se, da bi v nasprotnem primeru<br />

določena kmetijska gospodarstva<br />

na Igu imela probleme in da <strong>bo</strong> verjetno<br />

potrebno kakšno prehodno obdobje.<br />

Prehodno obdobje je pravzaprav že v<br />

obstoječi uredbi Politike upravljanja z<br />

Naturo 2000 in ker se po mojem mnenju<br />

obstoječa uredba ne <strong>bo</strong> več spreminjala,<br />

je moje mnenje, da n<strong>aj</strong> se gre čimprej v<br />

intenzivne pogovore s kmeti, ki se nah<strong>aj</strong><strong>aj</strong>o<br />

na tem območju in se jih to tiče.<br />

Predvsem govorim o poslovnem načrtu<br />

za reševanje morebitnega izpada dohodka,<br />

da bi se ohranil vs<strong>aj</strong> takšen dohodek,<br />

kot so ga imeli do sed<strong>aj</strong>.<br />

Zak<strong>aj</strong> je bilo to okno za javno<br />

razpravo tako kratko, nad čemer<br />

se zgraž<strong>aj</strong>o kmetje?<br />

Janez Kastelic: Nisem pravi naslov za<br />

to, javno razpravo sta vodili obe pristojni<br />

ministrstvi, okoljsko in kmetijsko,<br />

ampak mi v Kr<strong>aj</strong>inskem parku smo razprave<br />

vodili že od leta 2015 in poskušali<br />

kmete že od takrat prepričati, zak<strong>aj</strong> je<br />

dobro vstopiti v prostovoljne ukrepe za<br />

ohranjanje Nature 2000. V tem okviru<br />

je bil izveden tudi monitoring ogroženih<br />

živalskih vrst, med njimi tudi<br />

barjanskega okarčka, tako da smo to<br />

vse vedeli že v letu 2015. Motivacija in<br />

administrativne ovire so razlog za to,<br />

da so bili vstopi kmetov v prostovoljne<br />

programe šibki.<br />

Gospod Modic, slišimo torej,<br />

da so za ured<strong>bo</strong> na Kmetijskogozdarski<br />

z<strong>bo</strong>rnici in v Sindikatu<br />

kmetov Slovenije torej vedeli<br />

že nek<strong>aj</strong> časa. Vam tega niso<br />

skomunicirali?<br />

Jan Modic: Ne. Mi od nobene od teh<br />

organizacij nismo slišali ničesar, tudi<br />

na posvetu na Igu smo lahko slišali, da<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

INTERVJU 23<br />

Ampak, kako ste se vi recimo<br />

v tem času sami omejili, katere<br />

prostovoljne ukrepe ste izv<strong>aj</strong>ali,<br />

da bi pomagali ohranjati<br />

naravo in ogrožene živalske ter<br />

rastlinske vrste?<br />

Jan Modic: Mi smo v skladu z Naturo<br />

2000 živeli ves ta čas. Pred vstopom v<br />

Evropsko unijo in vzpostavitvijo Nature<br />

pa je vso to naravo skozi desetletja<br />

ohranjal prav kmet, prostovoljno.<br />

Enako je bilo vse do leta 2023, narava<br />

se je ohranjala prostovoljno. Zahtev,<br />

ki n<strong>aj</strong> bi jih zd<strong>aj</strong> predstavila Evropska<br />

komisija, nihče od nas uradno<br />

še ni videl, niso nam bile kakorkoli<br />

predstavljene. Pravijo, da smo izgubili<br />

metulje in ptice, se je pa tuk<strong>aj</strong> za<br />

vprašati, ali je za to kriva kmetijska<br />

politika, ali je kriva okoljska politika.<br />

Vsi skup<strong>aj</strong> <strong>bo</strong>mo morali priti do nekega<br />

konsenza, ker na način, kot je zd<strong>aj</strong><br />

zamišljeno – da <strong>bo</strong>do tako z uredbami<br />

urejali področje – to verjetno ne<br />

<strong>bo</strong> šlo skozi.<br />

za to nihče ni vedel. Ali vse to res drži,<br />

ne bi vedel, ampak problem pri vstopu<br />

v programe, ki jih vodi skupna kmetijska<br />

politika, je ta, da se pri nekaterih<br />

obvežeš tudi za pet let. Če ne izpolnjuješ<br />

vseh zadev, imaš ogromno dodatne<br />

birokracije. Mislim, da se zaradi tega<br />

kmetje v večji meri ne odloč<strong>aj</strong>o za prostovoljne<br />

ukrepe. S<strong>aj</strong> veste, če človek<br />

dela na kmetiji, prideluje hrano, skrbi<br />

za živali, se nima časa ukvarjati še z birokracijo,<br />

ki pa je ni malo, ko vstopiš v<br />

zadevo. Potrebno je voditi gnojilne načrte,<br />

načrte za škropljenje, česar sam<br />

sploh ne moreš narediti, vse to ti mora<br />

pripraviti neka svetovalna služba, ki jo<br />

je potrebno plačati. Zelo radi omenj<strong>aj</strong>o,<br />

kako visoka plačila dobiv<strong>aj</strong>o kmetje, recimo<br />

663 evrov za Naturo 2000, ampak<br />

ko sešteješ vse evidence, ki jih moraš<br />

posebej voditi na kmetiji, na koncu ugotoviš,<br />

da je plača precej nizka.<br />

Kako pa je bilo z inšpekcijami?<br />

Ali često nadzorujejo vaše delo?<br />

Jan Modic: Ja. Takoj, ko sem prostovoljno<br />

vstopil v ukrepe zaradi dveh travnikov,<br />

ki jih imam na tem območju, sem<br />

dobil kontrolo iz Ljubljane, ki je pregledala<br />

celotno območje, ki ga obdelujemo,<br />

vse načrte škropljenja in gnojenja. To<br />

mi je vzelo dan in pol dragocenega časa.<br />

Moral sem si vzeti čas za te gospode in<br />

iti z njimi na teren. Moral sem vse pripraviti<br />

in spisati dokumentacijo, ki sem<br />

jo nato pokazal. Vse je bilo v redu, sankcij<br />

ni bilo, ampak vse to se je zgodilo<br />

zaradi teh dveh travnikov. Prej, predem<br />

sem vstopil prostovoljno v ukrepe, teh<br />

kontrol ni bilo.<br />

Kako konkretno pa bi vas<br />

prizadela nova uredba z ukrepi,<br />

kot je košnja trave šele<br />

po 1. avgustu?<br />

Jan Modic: Mi imamo na tem območju<br />

kar dobršen del površin, osem hektarjev<br />

je naših, nek<strong>aj</strong> pa jih imamo n<strong>aj</strong>etih.<br />

Na teh travnikih to pomeni, da <strong>bo</strong>mo<br />

pridelali samo steljo, nobene krme za<br />

živali, ne za konje ne za govedo. Na<br />

ižanskem koncu je kar nek<strong>aj</strong> kmetij,<br />

kjer na tem območju tudi pasejo živali,<br />

to <strong>bo</strong> tudi prepovedano na tem območju.<br />

Morate vedeti, da če govorimo<br />

samo o travi, ta do sredine poletja izgubi<br />

na vsej hranilni vrednosti, na njej<br />

se začenj<strong>aj</strong>o pojavljati plesni, za krmo<br />

torej definitivno ni uporabna, celo za<br />

steljo s higienskega vidika je že rahlo<br />

sporna. Odstraniti pa jo moraš, ker je to<br />

zapisano v uredbi, s<strong>aj</strong> mulčenje ni dovoljeno.<br />

Če torej ukrepi stopijo v veljavo,<br />

<strong>bo</strong>do finančne posledice za nas neizogibne.<br />

Morali <strong>bo</strong>mo zmanjšati stalež<br />

živine, pač na določenih travnikih še<br />

vedno pridelamo krmo, tuk<strong>aj</strong> <strong>bo</strong>mo izgubili<br />

del dohodka, ki ga zd<strong>aj</strong> pridobimo<br />

z mlekom. Na letni ravni govorimo<br />

o n<strong>aj</strong>manj 10 tisoč evrih, tudi dokupiti<br />

<strong>bo</strong> potrebno krmo, ki <strong>bo</strong> izpadla, tako<br />

da <strong>bo</strong> končni strošek še večji.<br />

Janez Kastelic: Ekstenziven travnik, ki<br />

ima zvrsti določenih živali in rastlin,<br />

se s spreminjanjem in poseganjem v<br />

naravo z novimi tehnologijami spremeni<br />

v intenzivnega. To pomeni, da ni<br />

potrebno površine preorati, da pridobiš<br />

ekstenziven travnik, in tuk<strong>aj</strong> govorimo<br />

o prvi coni, ki je bila vzpostavljena ob<br />

ustanovitvi Kr<strong>aj</strong>inskega parka. Prva<br />

varstvena cona samo povzema ukrepe<br />

iz Nature 2000. Govorimo o počasnem<br />

procesu intenzifikacije tega območja,<br />

zato je na žalost zd<strong>aj</strong> prišlo do obveznega<br />

režima, ampak tuk<strong>aj</strong> govorimo o 350<br />

hektarjih. Jaz vem, da je to na primer za<br />

gospoda Modica pomembno. <br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

24 SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

Svet EU<br />

JAKOB VID<br />

ZUPANČIČ<br />

TWITTER @DRUGITIR<br />

PRISELJEVANJU TUJCEV<br />

se zaradi pomanjkanja<br />

delovne sile ne da izogniti<br />

Državni z<strong>bo</strong>r je s 45 glasovi za in 31 proti sprejel novelo Zakona o tujcih,<br />

sledi pa še novela Zakona o zaposlovanju tujcev. Kljub temu, da se je nek<strong>aj</strong> časa<br />

govorilo o odpravi te določbe, pa <strong>bo</strong> za podaljšanje dovoljenja za bivanje družinskih<br />

članov tujih delavcev še vedno nujen opravljen izpit slovenskega jezika na ravni A1,<br />

kar pomeni n<strong>aj</strong>osnovnejše vsakodnevno sporazumevanje s pomočjo kretenj.<br />

Prav ta »Hojsov člen«, kot so ga poimenovali<br />

nasprotniki zahteve po osnovnem<br />

znanju slovenskega jezika iz vrst Levice<br />

in nevladnikov, je razdelil vladno<br />

koalicijo, ne pa tudi županov in ostalih, ki se z<br />

jezikovnimi težavami tujcev srečujejo v praksi.<br />

Poiskali smo njihova mnenja, pogovarjali pa<br />

smo se tudi s predstavnikom Obrtno-podjetniške<br />

z<strong>bo</strong>rnice, ki je govoril o nujnosti uvoza tujih<br />

delavcev, a hkratni tudi o potrebi po preprečitvi<br />

zlorab sistema socialne varnosti.<br />

RAZBIJANJE DRUŽIN<br />

Novela zakona sicer ni imela enotne podpore.<br />

Tako ali tako sta ji nasprotovali obe opozicijski<br />

stranki, SDS in Nova Slovenija, tudi znotr<strong>aj</strong> koalicije<br />

pa je bilo slišati glasove proti. V SDS so celo<br />

zagrozili z referendumom, če bi do uvedbe zakona<br />

na koncu dejansko prišlo. Znotr<strong>aj</strong> koalicije je<br />

prišlo do sporov predvsem glede določila, po katerem<br />

bi bilo za podaljšanje dovoljenja za bivanje<br />

družinskih članov tujih delavcev še vedno nujno<br />

znanje jezika na ravni A1, ki ga mor<strong>aj</strong>o družinski<br />

člani izkazati v prvem letu po prihodu v Slovenijo.<br />

Temu namreč nasprotujejo v Levici. Gre sicer<br />

za osnovno znanje jezika, ki predpostavlja, da je<br />

tujec sposoben osnovne komunikacije, npr. v trgovini,<br />

šoli, pri zdravniku … Tak predlog je sicer<br />

predlagala že Janševa vlada, v Golo<strong>bo</strong>vi vladi pa<br />

bi ga uvedli, a z zamikom začetka veljavnosti na<br />

1. november 2024.<br />

V Levici sicer menijo, da bi po roku 18 mesecev,<br />

ki ga zakon določa za pridobitev znanja<br />

slovenščine na stopnji A1, prišlo do razbijanja<br />

družin. Pri tem so poudarili, da zakon znanje<br />

slovenščine na tej stopnji zahteva samo za<br />

družinske člane tujih delavcev tretjih držav,<br />

za delavce pa ne. V nadaljevanju pa znanja slovenščine<br />

ne zahteva od delavcev iz držav članic<br />

Evropske unije in njihovih družinskih članov.<br />

Do tega določila so bili kritični tudi nevladniki.<br />

Po njihovem mnenju gre za zelo restriktiven<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

25<br />

Turško gradbeno podjetje Yapi Merkezi, ki skup<strong>aj</strong> s podjetjem Kolektor gradi 2. železniški tir med Koprom in Divačo,<br />

je po poročanju RTV Slovenija v vasi Orehek postavilo naselje za svojih 430 delavcev.<br />

pogoj, ki ga je sprejela že Janševa vlada<br />

z očitnim namenom spodbujanja ksenofobije<br />

in izgona tujcev. Omenjena<br />

določba zakona n<strong>aj</strong> bi tako omogočila<br />

ljudem, da si v Sloveniji pri<strong>bo</strong>rijo<br />

dostojno življenje, ustvarijo družino in<br />

se vključijo v druž<strong>bo</strong>.<br />

SISTEMSKA UREDITEV<br />

Nek<strong>aj</strong> je teoretiziranje, drugo pa je praksa<br />

s terena, opozarj<strong>aj</strong>o župani, ki se s<br />

težavami na tem področju n<strong>aj</strong>pogosteje<br />

srečujejo. V nekaterih občinah, na primer<br />

Velenju, Kranju in Slovenski Bistrici,<br />

se sooč<strong>aj</strong>o s problemi nepoznavanja<br />

jezika pri priseljencih, posledičnega<br />

manka komunikacije s tujci ter tudi zlorabami<br />

pri prijavah bivališča in pridobivanju<br />

socialnih transferjev. Vlada oziroma<br />

Ministrstvo za notranje zadeve je<br />

pred kratkim sicer sprožilo akcijo Preprečite<br />

fiktivno prijavo, ki poziva, n<strong>aj</strong><br />

lastniki nepremičnin preverijo, kdo ima<br />

prijavljeno stalno ali pa začasno prebivališče<br />

na njihovem domačem naslovu.<br />

Spomnimo na primer iz leta 2019, ko je<br />

bilo v enonadstropni hiši v Šentilju prijavljenih<br />

kar 547 ljudi. Tovrstne zlorabe<br />

je sicer že delno zamejila prejšnja desnosredinska<br />

vlada s spremem<strong>bo</strong> Zakona<br />

o prijavi prebivališča junija 2021.<br />

Župani številnih slovenskih občin<br />

poudarj<strong>aj</strong>o, da področje integracije<br />

tujcev ni sistemsko urejeno. Že leta<br />

2018 so v Velenju v času županovanja<br />

pokojnega Bojana Kontiča dali pobudo<br />

za ustanovitev medresorske skupine,<br />

ki bi pripravila sistemsko rešitev integracije<br />

tujcev v lokalno okolje, a do<br />

tega ni prišlo. Aktualni velenjski župan<br />

Peter Dermol (45) je za N1 v luči<br />

sprejema zakona dejal, da mora država<br />

to področje sistemsko urediti. »Imamo<br />

Po besedah Vladimirja Prebiliča<br />

(48), ki je predsednik Skupščin občin<br />

Slovenije, za N1 se znotr<strong>aj</strong> lokalnega<br />

okolja oblikujejo subkulture tujcev,<br />

ki so sicer dobrodošle, a se z zapiranjem<br />

v krog tujegovorečih ljudi izgubi<br />

njihova integracija v slovensko<br />

druž<strong>bo</strong> in slovenski jezik. Večji problemi<br />

nastopijo, ko otroci tujcev pridejo<br />

v vrtce in šole. Ta težava mladim<br />

onemogoči, da bi lahko v polni<br />

meri sodelovali v izobraževalnem<br />

procesu. Prebilič je povedal tudi, da<br />

so bile lokalne skupnosti iz razprave<br />

izključene. Tudi občine so bile proti<br />

prvotni ideji, da bi se za pridobitev<br />

dovoljenja za bivanje zaradi združitve<br />

družine črtal pogoj obvladanja<br />

slovenskega jezika na stopnji A1.<br />

velike težave z neznanjem slovenskega<br />

jezika in to se na terenu opazi,« je opozoril<br />

Dermol. Lokalne skupnosti tega<br />

bremena niso sposobne nositi same.<br />

POPULARIZACIJA POKLICEV<br />

Govorili smo tudi s Tilnom Petričem,<br />

ki je predsednik Obrtno-podjetniške<br />

z<strong>bo</strong>rnice Ljubljana-Vič. Po njegovem<br />

mnenju se priseljevanju tujcev zaradi<br />

pomanjkanja delovne sile enostavno ne<br />

moremo izogniti. Rešitev pa ni v pretiranem<br />

rahljanju pogojev o znanju jezika<br />

in združevanja družin, s<strong>aj</strong> hitro pride<br />

do zlorab sistema socialne varnosti.<br />

Občine so bile proti<br />

črtanju pogoja o znanju<br />

jezika za tujce.<br />

Predvsem bi se moralo več narediti na<br />

popularizaciji rokodelskih poklicev, v<br />

katerih delavcev n<strong>aj</strong><strong>bo</strong>lj primanjkuje.<br />

Mednje spad<strong>aj</strong>o kuharji, vodovodarji,<br />

mehaniki, električarji … Tem poklicem<br />

<strong>bo</strong> realno gledano treba tudi zvišati<br />

plače, kar <strong>bo</strong> sicer pomenilo višjo ceno<br />

storitve, a na dolgi rok drugače ne <strong>bo</strong><br />

šlo. Petrič pozna tudi primere, ko se je<br />

tujim delavcem dejansko <strong>bo</strong>lj splačalo<br />

živeti od socialne podpore kot opravljati<br />

določena dela, kar je »potop za vsako<br />

državo«, zato bi bilo treba tudi tu n<strong>aj</strong>ti<br />

določene rešitve.<br />

<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

26<br />

SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

LUKA<br />

SVETINA<br />

Vlada namerava zvišati<br />

DAVEK NA NEPREMIČNINE<br />

z novim vrednotenjem<br />

Nadomestilo za upora<strong>bo</strong> stavbnega zemljišča, ki ga pobir<strong>aj</strong>o občine, se <strong>bo</strong> povišal,<br />

obenem pa <strong>bo</strong>do povečali ocenjeno vrednost nepremičnin. Vlada <strong>bo</strong> tako prišla<br />

do željenega davka na nepremičnine.<br />

Komentar<br />

Napoved vlade Roberta <strong>Goloba</strong><br />

(56), da <strong>bo</strong> z davčno reformo<br />

na novo spisala davek na<br />

nepremičnine, ki trenutno<br />

že obst<strong>aj</strong>a kot nadomestilo za upora<strong>bo</strong><br />

stavbnega zemljišča in je občinski davek,<br />

je v javnosti dvignil precej prahu,<br />

s<strong>aj</strong> trenutno davek ne predstavlja pretirane<br />

finančne obremenitve za povprečnega<br />

državljana, lahko pa bi se to<br />

v prihodnje spremenilo.<br />

Minister za finance Klemen Boštjančič<br />

(50) je namreč napovedal, da<br />

<strong>bo</strong> omenjeni davek, s katerim trenutno<br />

država pobere zgolj za 0,5 odstotka slovenskega<br />

BDP, dvignil, znižala pa n<strong>aj</strong><br />

bi se davčna obremenitev prispevkov<br />

za socialne transferje. A tu je še nova<br />

evidenca vrednotenja nepremičnin, ki<br />

jo je v skladu z zakonom iz leta 2018 v<br />

zadnjih treh letih pripravljala Geodetska<br />

uprava Republike Slovenije; nekateri<br />

davčni strokovnjaki so namreč<br />

prepričani, da je v interesu države, da<br />

bi bile nepremičnine na trgu vredne<br />

več kot v preteklosti, s<strong>aj</strong> bi bilo na ta<br />

način tudi davka več. To pa bi lahko<br />

ob narašč<strong>aj</strong>očih življenjskih stroških<br />

številnim predstavljalo velik problem,<br />

v skr<strong>aj</strong>nih primerih celo eksistenčno<br />

krizo, če <strong>bo</strong>do njihove nepremičnine<br />

pretirano ovrednotene.<br />

Aktualni zakon o množičnem vrednotenju<br />

nepremičnin, ki n<strong>aj</strong> bi odpravil<br />

pomanjkljivosti glede zakonske opredelitve<br />

sistema vrednotenja in pravne<br />

varnosti lastnikov nepremičnin, je začel<br />

veljati januarja leta 2018. Zakon n<strong>aj</strong><br />

bi odpravil pomanjkljivosti, na katere<br />

je leta 2013 opozorilo ustavno sodišče.<br />

Po novem zakonu je vrednosti mogoče<br />

uporabiti za potrebe obdavčenja,<br />

cilj pa je bil dobiti vrednosti, ki <strong>bo</strong>do<br />

čim <strong>bo</strong>ljši približek realnim tržnim<br />

vrednostim. Vlada Mira Cerarja (59)<br />

je takrat obljubljala, da <strong>bo</strong>do lastniki<br />

lahko ugovarjali pripisani posplošeni<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023<br />

vrednosti nepremičnine, in sicer z dokazovanjem<br />

posebnih okoliščin, ki jih<br />

siceršnje vrednotenje ne <strong>bo</strong> z<strong>aj</strong>elo.<br />

Davek <strong>bo</strong> večji v mestih<br />

kot na podeželju.<br />

EVIDENCA VREDNOTENJA<br />

Geodetska uprava je že spomladi 2018 s<br />

strokovno javnostjo in z občinami začela<br />

uskl<strong>aj</strong>evati nove modele vrednotenja.<br />

Prva javna razgrnitev predlogov modelov<br />

je sledila jeseni, a so se postopki<br />

priprave novega sistema vrednotenja<br />

nato zavlekli, zaradi veljavnih protikoronskih<br />

paketov zakonov (ZIUZEOP in<br />

ZZUOOP), ki so bili sprejeti v času vlade<br />

Janeza Janše (64), pa Evidenca vrednotenja<br />

(EV), kjer se vodijo posplošene<br />

vrednosti nepremičnin, nikoli ni postala<br />

javna. Na GURS-u so sicer v zadnjih mesecih<br />

večkrat napovedali, da je evidenca<br />

vrednotenja zaključena in da <strong>bo</strong> nov sistem<br />

pravičen ter pregleden, na naša novinarska<br />

vprašanja, v kakšen trend gre<br />

ocenjevanje nepremičnin, torej v smer<br />

višanja ali nižanja cen, pa so nam odgovorili,<br />

da so podatki na podlagi odločbe<br />

informacijskega pooblaščenca trenutno<br />

že dostopni kot informacije javnega znač<strong>aj</strong>a<br />

s področja množičnega vrednotenja<br />

nepremičnin in da jih vsakdo lahko preveri.<br />

Dostopni so preko spletne aplikacije,<br />

dostopne na portalu Prostor.<br />

Posplošene vrednosti so izračunane<br />

z veljavnimi modeli vrednotenja, ki<br />

pojasnjujejo stanje na trgu nepremičnin<br />

na dan 1. januarja 2020. Veljavni modeli<br />

vrednotenja so dostopni preko evidence<br />

modelov vrednotenja, spletna aplikacija<br />

EMV je dostopna na portalu Prostor. Modeli<br />

vrednotenja se umerj<strong>aj</strong>o z upora<strong>bo</strong><br />

podatkov o nepremičninskih poslih, ki se<br />

od leta 2007 dalje sistemsko evidentir<strong>aj</strong>o<br />

v Evidenci trga nepremičnin,« so nam

Komentar<br />

SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

27<br />

fdv.uni-lj.si<br />

pojasnili na Geodetski upravi Republike<br />

Slovenije, kjer razkriv<strong>aj</strong>o, da je skupna<br />

vrednost vseh nepremičnin v Sloveniji,<br />

izračunana z veljavnimi modeli vrednotenja,<br />

na prvi dan leta 2020 znašala nek<strong>aj</strong><br />

več kot 150 milijard evrov. A v to vrednost<br />

ni všteta sprememba cen na trgu zadnjih<br />

teh let, ki ni bila zanemarljiva. Spremembe<br />

na trgu nepremičnin so bile na različnih<br />

območjih in na različnih segmentih<br />

trga sicer različne. Letno poročilo o trgu<br />

nepremičnin za leto 2022 <strong>bo</strong> objavljeno v<br />

začetku aprila 2023.<br />

Napovedan nepremičninski davek<br />

je sicer za naš medij komentiral tudi<br />

ekonomist prof. dr. Anže Burger (44) z<br />

Ekonomske fakultete v Ljubljani. »Problem<br />

nizkih dohodkov posameznikov je<br />

treba reševati neposredno s socialnimi<br />

transferi ali še <strong>bo</strong>lje z dohodninskimi<br />

ol<strong>aj</strong>šavami. Strukturno je tem ljudem<br />

potrebno pomagati tudi s programi<br />

aktivne politike zaposlovanja, prekvalifikacijami<br />

in svetovanjem. Davek na<br />

nepremičnine n<strong>aj</strong> obdavčuje zemljiške<br />

rente in imputirane n<strong>aj</strong>emnine ne glede<br />

na višino dohodka, s<strong>aj</strong> je cilj tega davka<br />

tudi spodbuditi k čim <strong>bo</strong>lj učinkoviti rabi<br />

zemljišč in nepremičnin,« pravi Burger,<br />

ki sicer še meni, da je upoštevanje<br />

dohodka pri tem davku popolnoma<br />

neustrezno, s<strong>aj</strong> bi po isti logiki potem<br />

plačevali različne davke in cene tudi za<br />

blago in storitve, »kar je absurdno«.<br />

NOVI IZRAČUNI<br />

Geodetska uprava je tako zaradi sprememb<br />

na trgu nepremičnin, zaradi<br />

katerih obstoječe posplošene vrednosti<br />

v evidenci vrednotenja ne odraž<strong>aj</strong>o<br />

več aktualnega stanja na trgu, lani že<br />

pristopila k oblikovanju novih modelov<br />

vrednotenja skladno z veljavno zakonod<strong>aj</strong>o,<br />

postopki pa še niso zaključeni.<br />

»V letošnjem letu se predvideva sprejem<br />

in uveljavitev posodobljenih modelov<br />

vrednotenja, ki <strong>bo</strong>do umerjeni na novejši<br />

datum vrednotenja, vse pa je vezano<br />

na spremem<strong>bo</strong> področne zakonod<strong>aj</strong>e,«<br />

so nekoliko skrivnostni na GURS.<br />

K<strong>aj</strong> lahko davkoplačevalke in davkoplačevalci<br />

v praksi pričakujejo, je pretekli<br />

teden v odd<strong>aj</strong>i Vroča tema na Domovini<br />

komentiral nekdanji šef FURS-a in davčni<br />

svetovalec mag. Ivan Simič (63).<br />

DEPOSITPHOTOS<br />

»Jaz pričakujem, da <strong>bo</strong>do te nepremičnine<br />

ocenili strokovno in pravilno.<br />

Pravim, da je bilo že tisto prejšnje<br />

množično vrednotenje nepremičnin v<br />

redu, zato se tuk<strong>aj</strong> predaleč ne bi spuščal.<br />

Normalno je, da so nepremičnine<br />

v nekaterih manjših, obmejnih kr<strong>aj</strong>ih<br />

manj vredne kot v mestu, lahko se<br />

zgodi tudi, da je gradbena cena neke<br />

nepremičnine višja kot po GURS, ampak<br />

to je pač problem tržne ponudbe<br />

in povpraševanja,« je povedal Simič, ki<br />

pravi, da so želje in pričakovanja ljudi<br />

zelo različni in odvisni od njihovih življenjskih<br />

okoliščin.<br />

Tomo Strle/CITRUS<br />

ŽELJA VIŠJA VREDNOST<br />

Nekateri si tako želijo, da bi bila<br />

njihova nepremičnina vredna več,<br />

ampak to <strong>bo</strong> po novi davčni reformi<br />

pomenilo tudi več davka na konkretno<br />

nepremičnino. Drugi <strong>bo</strong>do iz<br />

tega razloga želeli, da bi bila njihova<br />

nepremičnina ocenjena nižje, kot je<br />

njena realna vrednost. »Matematika<br />

je tu sicer lahko zanimiva. Lahko bi<br />

dvignili vrednosti z namero, da to<br />

državi prinese več pobranega davka.<br />

Kar pa jaz opažam pri nadomestilu<br />

za upora<strong>bo</strong> stavbnih zemljišč, je dejstvo,<br />

da občine niso povečale tega<br />

davka, ampak so povečale vrednotenje<br />

nepremičnin na določenih območij.<br />

In imeli smo tudi primere, ko<br />

je nekdo za ta davek v tekočem letu<br />

plačal dvakrat ali trikrat več kot v<br />

preteklih letih. Ko smo ugotavljali<br />

zak<strong>aj</strong>, smo prišli do ugotovitve, da<br />

je konkretna občina prevrednotila<br />

vrednosti nepremičnin in je bil<br />

zato davek toliko višji,« svari Simič,<br />

ki je prepričan, da si država trenutno<br />

želi, da bi bile nepremičnine<br />

vredne več kot prej, ker bi bilo potem<br />

ob neki odstotni točki tudi več<br />

davka. Bo pa davek prav gotovo večji<br />

v mestih kot na podeželju. <br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

28<br />

INTERVJU<br />

Mag. Ivan Simič je bil dvakrat direktor Finančne<br />

uprave Republike Slovenije (prej DURS), v<br />

predlagani davčni reformi pa ne vidi načina, da<br />

bi država učinkoviteje pobirala davek.<br />

IVAN SIMIČ, DAVČNI SVETOVALEC<br />

ZAKAJ BI SE MORAL IZSELITI<br />

iz hiše ali stanovanja,<br />

da <strong>bo</strong>m zato lahko plačeval davek<br />

Smiselno bi bilo, če že uv<strong>aj</strong><strong>aj</strong>o nek davek na premoženje in davek na nepremičnine,<br />

da se naredi enoten davek, ne pa dva ločena. – Bilo bi nepošteno in neustavno,<br />

da bi se po novem davku obdavčilo samo nepremičnine, ne pa tudi premoženja,<br />

ki ga im<strong>aj</strong>o ljudje v obliki depozita v banki. – Izplen davčne reforme bi bil po mojem minimalen,<br />

številke se po izračunih vrtijo okrog 200 do 300 milijonov evrov. –<br />

Država si želi, da <strong>bo</strong>do po novem sistemu vrednotenja vaše nepremičnine<br />

vredne več kot prej, ker <strong>bo</strong> potem tudi več davka.<br />

LUKA SVETINA<br />

TOMO STRLE/CITRUS<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

INTERVJU<br />

29<br />

V<br />

odd<strong>aj</strong>i Vroča Tema je Ivan Simič<br />

med drugim obrazložil,<br />

zak<strong>aj</strong> se utegne v skladu z napovedano<br />

davčno reformo nek<strong>aj</strong><br />

sto evrov več davka poznati tistim<br />

n<strong>aj</strong>revnejšim, ki im<strong>aj</strong>o minimalno plačo,<br />

zlasti pa upokojencem, ki živijo v velikih<br />

hišah in im<strong>aj</strong>o nizko pokojnino. Kritičen<br />

je bil tudi do napovedanega novega davka<br />

na premoženje, s<strong>aj</strong> je prepričan, da bi<br />

bil davčni zakon, ki za premoženje šteje<br />

samo premoženje v fizični obliki, ne pa<br />

tudi likvidnostnega, neustaven. Prepričan<br />

je tudi, da ni potrebe po spreminjanju<br />

davčne zakonod<strong>aj</strong>e na takšen način<br />

in da bi država lahko denar za potrebe<br />

javnega servisa ob vseh napovedanih reformah<br />

dobila z zvišanjem DDV-ja, ki bi<br />

bil bistveno <strong>bo</strong>lj prijazen do državljank<br />

in državljanov.<br />

Vlada želi sprostiti davke na socialne<br />

transferje in obenem dvigniti<br />

davek na nepremičnine. Kako<br />

daleč po vaše lahko gre?<br />

Jaz gledam na to iz dveh vidikov, eno<br />

je nadomestilo za upora<strong>bo</strong> stavbnih<br />

zemljišč, drugo pa je davek na premoženje,<br />

s katero so obdavčene nepremičnine.<br />

Tisti, ki mor<strong>aj</strong>o plačati<br />

prvega, danes ne plačujejo visokega<br />

davka, ker je relativno nizek. Nekatere<br />

pravne osebe pa zanj plačujejo tudi po<br />

več deset tisoč evrov. Tudi pri lastnikih<br />

hiš se lahko vrti tja od 200 do 300<br />

evrov na leto, odvisno, kako velika je<br />

ta hiša in kje se nah<strong>aj</strong>a. Potem imamo<br />

tuk<strong>aj</strong> še davek na premoženje, ki pomeni<br />

v začetni fazi oprostitev, kasneje<br />

pa oprostitev za vse večne čase samo<br />

do velikosti 160 kvadratnih metrov.<br />

Potem se spet gleda, ali d<strong>aj</strong>e oseba to<br />

nepremičnino v n<strong>aj</strong>em ali ne, in to se<br />

sorazmerno povečuje. Trenutna ureditev<br />

obst<strong>aj</strong>a že dolga leta in večkrat so jo<br />

že poskušali spremeniti. Zame je smiselno,<br />

če se že uv<strong>aj</strong>a nek davek na premoženje<br />

ali davek na nepremičnine, da<br />

se tuk<strong>aj</strong> potem NUSZ ukine in naredi<br />

nek enoten davek. Kolikor slišim, n<strong>aj</strong><br />

bi vendarle ostal in bi bil občinski proračunski<br />

vir, komu pa <strong>bo</strong> šel davek na<br />

premoženje, pa je še malce v zraku. Jaz<br />

pravim, da bi ta davek še vedno moral<br />

iti občinam, nikakor pa ne državi, ker<br />

je to občinski davek.<br />

Govori se, da <strong>bo</strong> šel državi …<br />

Ampak davek na premoženje <strong>bo</strong> vezan<br />

na nepremičnine, tako da ne more<br />

iti državi. Država sicer lahko odloči,<br />

da gre ta davek njej, ampak današnji<br />

davek na nepremičnine pobir<strong>aj</strong>o občine,<br />

kar pomeni, da bi bile po novem<br />

prikr<strong>aj</strong>šane. To bi potem zagotovo<br />

hotele dobiti naz<strong>aj</strong> preko povprečnin.<br />

Kot sem že povedal, trenutni davek na<br />

premoženje, ki z<strong>aj</strong>ema nepremičnine<br />

nad 160 kvadratnimi metri, govori o<br />

čisti kvadraturi. Če imam mansardo,<br />

se mi ti kvadrati ne štejejo enako kot<br />

v prvem nadstropju ali pritličju, ampak<br />

se mi zmanjšuje glede na naklon<br />

strehe in tako naprej. Tudi klet tuk<strong>aj</strong><br />

ni všteta. Dejstvo je, tega davka ne plačuje<br />

toliko ljudi, kot bi si morda mislili,<br />

zato nekateri niti ne vedo, da obst<strong>aj</strong>a.<br />

Sicer je FURS zadnja leta večkrat pozival<br />

k prijavi, sploh kot se je hotel uvesti<br />

davek na nepremičnine. Takrat se je<br />

namreč ugotovilo, da številne občine<br />

tega davka sploh ne pobir<strong>aj</strong>o. Če bi vse<br />

občine pobirale oba davka, potem ta<br />

prehod na obdavčitev nepremičnin z<br />

enim davkom ne bi bil tako hud.<br />

Davek na nepremičnine,<br />

ki že obst<strong>aj</strong>a, je star zakon, še iz<br />

časov Jugoslavije …<br />

Ja, to je bil zakon občanov, ki smo ga<br />

prenesli v samostojno državo. V tistem<br />

zakonu je sicer govora samo o nepremičninah,<br />

vikend hišica, garažah … Zame<br />

pa zagotovo premoženje niso samo nepremičnine,<br />

zato pravim, da bi bilo nepošteno<br />

in neustavno, da bi se po novem<br />

davku obdavčilo samo nepremičnine, ne<br />

pa tudi premoženja, ki ga imam v obliki<br />

depozita v banki, ne premoženja, ki ga<br />

imam v deležih v podjetjih, in ne premoženja,<br />

ki ga imam v nekih delniških<br />

družbah. To je vse moje premoženje in<br />

slejkoprej <strong>bo</strong>mo prišli do situacije, ko<br />

<strong>bo</strong> neka nepremičnina, ki je vredna 500<br />

tisoč evrov, obdavčena z davkom na premoženje,<br />

nekdo, ki ima na banki tri ali<br />

štiri milijone evrov, pa ne <strong>bo</strong>. To pomeni,<br />

da tisti, ki so bili pridni in so si reševali<br />

stanovanjski problem in so vlagali v<br />

nepremičnine, <strong>bo</strong>do obdavčeni, drugi,<br />

ki pa so imeli denar ves čas v depozitu,<br />

pa ne. N<strong>aj</strong> se torej obdavči vse, sicer se<br />

lahko zgodi, da <strong>bo</strong>do ljudje začeli nepremičnine<br />

prod<strong>aj</strong>ati, nekateri jih sploh<br />

ne <strong>bo</strong>do mogli prodati, ker v njih živijo,<br />

nekateri morda ne <strong>bo</strong>do našli kupca<br />

in <strong>bo</strong>do cene padle … Jaz torej pravim,<br />

da tega davka sploh ne <strong>bo</strong>do tako hitro<br />

uvedli, ker <strong>bo</strong> veliko nasprotovanj. Že to,<br />

da greš v javnost s tem davkom, pa hkrati<br />

nimaš določenih niti osnovnih smernic,<br />

je zame nesprejemljivo. Morali bi že vse<br />

pripraviti in vedeti, k<strong>aj</strong> želijo, pa šele potem<br />

iti v javnost.<br />

No, minister je bil sicer zelo jasen,<br />

da depozitov ne <strong>bo</strong>do obdavčili …<br />

Poglejte, če hočejo obdavčiti premoženje,<br />

potem pač mor<strong>aj</strong>o obdavčiti premoženje.<br />

Delam tudi s kakšnimi rezidenti,<br />

ki so bili včasih slovenski davčni zavezanci,<br />

pa so zd<strong>aj</strong> v tujini, pa me potem<br />

kličejo in sprašujejo. Včasih me kliče<br />

tudi kakšen športnik, ki mora prijaviti<br />

tudi denar, ki ga ima v banki, pa kakšen<br />

gospodarstvenik, ki je v tujini in ga tudi<br />

tuja država obdavčuje … Če hočemo biti<br />

striktni in pošteni do vseh, moramo obdavčiti<br />

vse. Ne moremo obdavčiti pridnih,<br />

ki so gradili hiše, tistih, ki denar<br />

nalag<strong>aj</strong>o v bankah, pa ne.<br />

Pa je tak davek po vaše<br />

sploh smiseln?<br />

Izplen bi bil po mojem minimalen, številke<br />

se po izračunih vrtijo okrog 200<br />

do 300 milijonov evrov, zato sem sam<br />

zagovornik nekega drugega davka, ker<br />

Slejkoprej <strong>bo</strong>mo prišli<br />

do situacije, ko <strong>bo</strong> neka<br />

nepremičnina, ki je vredna<br />

500 tisoč evrov, obdavčena<br />

z davkom na premoženje,<br />

nekdo, ki ima na banki štiri<br />

milijone evrov, pa ne <strong>bo</strong>.<br />

gledam tudi z administrativnega vidika.<br />

Davek na premoženje pomeni toliko<br />

in toliko napovedi, pa spet cel kup<br />

odločb, potem spet en kup pritožb, ker<br />

denimo zemljiška knjiga ni uskl<strong>aj</strong>ena<br />

z Geodetsko upravo Republike Slovenije<br />

ali pa ljudje predpostavlj<strong>aj</strong>o, da je<br />

nek<strong>aj</strong> drugače, kot je vpisano v GURS.<br />

Na drugi strani pa, če povečaš DDV za<br />

pol odstotne točke, že lahko dosežeš<br />

isti izplen, pa r<strong>aj</strong>e izpelješ korekcijo za<br />

zavezance pri dohodnini, da jim malo<br />

zmanjšaš obremenitev in bi tisti DDV<br />

pokrili. Tuk<strong>aj</strong> se je pogosto težko pogovarjati,<br />

ker ljudje takoj odreagir<strong>aj</strong>o,<br />

če jim omeniš možnost, da bi se DDV<br />

povišal. Čeprav, ko gledamo, kako v<br />

trgovini nih<strong>aj</strong>o cene izdelkov gor in<br />

dol, pol odstotne točke pri DDV res<br />

ne pomeni veliko. Torej, če govoriva o<br />

davku na dodano vrednost in davku<br />

na premoženje, bi se jaz zagotovo r<strong>aj</strong>e<br />

odločil, če res želim imeti višje davčne<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

30<br />

INTERVJU<br />

Mag. Ivan Simič (63), nekdanji direktor<br />

FURS, je na podlagi svojih izkušenj iz prakse<br />

pobiranja davkov razložil, k<strong>aj</strong> bi napovedana<br />

davčna reforma vlade Roberta <strong>Goloba</strong> pomenila<br />

za žepe slovenskih davkoplačevalcev,<br />

zlasti kar se tiče morebitnega dviga davka na<br />

nepremičnine, ki trenutno že obst<strong>aj</strong>a kot nadomestilo<br />

za upora<strong>bo</strong> stavbnega zemljišča.<br />

Doma iz Beltincev, je sicer magistriral na<br />

Pravni fakulteti v Mari<strong>bo</strong>ru. Med letoma 1980<br />

in 1982 je delal kot kriminalist na Upravi za<br />

notranje zadeve, med letoma 2009 in 2010<br />

pa je bil predsednik Nogometne zveze Slovenije.<br />

Deloval je tudi kot posebni svetovalec<br />

finančnega ministra Republike Srbije in v. d.<br />

direktorja Davčne uprave Republike Srbije.<br />

prihodke, za dvig DDV-ja. Ne <strong>bo</strong>m pa se<br />

ukvarjal s tem, zak<strong>aj</strong> potrebujemo višje<br />

davčne prihodke. Ker jaz menim, da<br />

višjih davčnih prihodkov ne rabimo,<br />

če smo varčevali na porabi. Ne more pa<br />

človek kar tako porabljati velike količine<br />

denarja in neomejeno obljubljati,<br />

k<strong>aj</strong> vse <strong>bo</strong> naredil. Treba je biti, po<br />

domače povedano, »šparoven« tudi na<br />

odhodkovni ravni. Ker potem ne potrebuješ<br />

toliko prihodkov.<br />

Ampak v teh dneh so se spet oglasili<br />

sodniki, ki pravijo, da želijo ta<br />

famozni dodatek 600 evrov, ki jim<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023<br />

Tisti, ki so bili pridni, gradili<br />

hiše in kupovali stanovanja,<br />

<strong>bo</strong>do obdavčeni, ostali pa ne.<br />

je bil obljubljen. Vlada <strong>bo</strong> torej ob<br />

vseh napovedanih reformah nekje<br />

denar morala pobrati …<br />

Prav gotovo. Zato je mene res presenetilo,<br />

k<strong>aj</strong> vse so obljubili, ker sam dobro<br />

vem, koliko denarja je za k<strong>aj</strong> takšnega<br />

treba spraviti skup<strong>aj</strong>. Zd<strong>aj</strong> pravijo,<br />

da <strong>bo</strong>do n<strong>aj</strong>prej vse zahteve med se<strong>bo</strong>j<br />

uskladili in šele ko <strong>bo</strong> vse uskl<strong>aj</strong>eno,<br />

<strong>bo</strong>do uvedli skupni sistem plač v javnem<br />

sektorju. Pred nek<strong>aj</strong> dnevi so rekli, da <strong>bo</strong><br />

to čez dve leti, ampak to je šele leta 2025.<br />

Na GURS se medtem pripravlja<br />

nova evidenca vrednotenja nepremičnin.<br />

Ljudje tako ta trenutek<br />

sploh ne morejo vedeti, koliko<br />

<strong>bo</strong>do njihove hiše ali stanovanja<br />

po novem vredna. Lahko tu<br />

nastane problem?<br />

Jaz pričakujem, da <strong>bo</strong>do te nepremičnine<br />

ocenili strokovno in pravilno.<br />

Pravim, da je bilo že tisto prejšnje<br />

množično vrednotenje nepremičnin v<br />

redu, zato se tuk<strong>aj</strong> predaleč ne bi spuščal.<br />

Normalno je, da so nepremičnine<br />

v nekaterih manjših, obmejnih kr<strong>aj</strong>ih<br />

manj vredne kot v mestu, lahko se<br />

zgodi tudi, da je gradbena cena neke<br />

nepremičnine višja kot po GURS, ampak<br />

to je pač problem tržne ponudbe in<br />

povpraševanja. Zanimivo je, da nekateri<br />

želijo, da bi bila njihova nepremičnina<br />

vredna več, ampak s tem <strong>bo</strong> tudi<br />

več davka nanjo. Drugi si <strong>bo</strong>do iz tega<br />

razloga želeli, da bi bila ocenjena nižje,<br />

kot je njena realna vrednost.<br />

Kakšne trende sicer opažate,<br />

se razlika v vrednosti med<br />

nepremičninami v mestih<br />

in na podeželju veča?<br />

To je stvar GURS-a in njihovega vrednotenja,<br />

v to se ne <strong>bo</strong>m spuščal. Matematika<br />

je tu sicer lahko zanimiva. Lahko bi<br />

dvignili vrednosti z namero, da to državi<br />

prinese več pobranega davka. Kar pa<br />

jaz opažam pri nadomestilu za upora<strong>bo</strong><br />

stavbnih zemljišč, pa je dejstvo, da občine<br />

niso povečale tega davka, ampak<br />

so povečale vrednotenje nepremičnin

INTERVJU<br />

31<br />

na določenih območij. In imeli smo tudi<br />

primere, ko je nekdo za ta davek v tekočem<br />

letu plačal dvakrat ali trikrat več<br />

kot v preteklih letih. Ko smo ugotavljali<br />

zak<strong>aj</strong>, smo prišli do ugotovitve, da je<br />

konkretna občina prevrednotila vrednosti<br />

nepremičnin in je bil zato davek<br />

toliko višji. Verjamem, da bi si država<br />

želela, da bi bile nepremičnine vredne<br />

več kot prej, ker bi bilo potem ob neki<br />

odstotni točki tudi več davka. Bo pa davek<br />

prav gotovo večji v mestih.<br />

Kako učinkovita pa je sicer naša<br />

država pri pobiranju davkov, zak<strong>aj</strong><br />

vi pravite, da davčne reforme<br />

ne potrebujemo?<br />

Če govorimo o dohodnini, davčne reforme<br />

ne potrebujemo. Zgodilo se namreč<br />

ne <strong>bo</strong> nič bistvenega. Zadnjič je še<br />

sam generalni direktor Finančne uprave<br />

Republike Slovenije (FURS) povedal,<br />

da se 97 odstotkov davka v Sloveniji<br />

pobere prostovoljno. Pogovarjamo se<br />

torej o treh odstotkih, kar je minimum.<br />

Kar pa se tiče dohodninske reforme in<br />

tega, kar smo slišali, pa malo poznam<br />

zadeve in ena takšna sprememba pri<br />

obračunu dohodnine, kjer preh<strong>aj</strong>amo<br />

na neto sistem z vključevanjem transferjev,<br />

kot so malica, <strong>bo</strong>žičnica, regres<br />

in prevoz na delo, tuk<strong>aj</strong> ne pričakujem<br />

kakšne večje obdavčitve, ker imamo<br />

danes na primer splošno ol<strong>aj</strong>šavo<br />

postavljeno pri 5.000 evrih. Minister<br />

pa je že napovedal, da <strong>bo</strong>do nulti razred<br />

dvignili nekje do 8.000 ali 9.000<br />

evrov. To pomeni, da <strong>bo</strong> vse to z<strong>aj</strong>eto<br />

in ničelno obdavčeno, tuk<strong>aj</strong> ne <strong>bo</strong> nobenega<br />

davka. Če <strong>bo</strong> to postavljeno pri<br />

meji 8.000, <strong>bo</strong> vs<strong>aj</strong> milijon Slovencev<br />

na spodnji meji. Ampak, če se od tega<br />

spremenjenega načina obračunavanja<br />

dohodnine ne spremeni praktično nič<br />

oziroma ni nekega večjega izplena, potem<br />

takšne reforme sploh nima smisla<br />

delati. Ker to za se<strong>bo</strong>j potegne n<strong>aj</strong>prej<br />

spremem<strong>bo</strong> zakona, potem spremem<strong>bo</strong><br />

podzakonskih aktov, spremem<strong>bo</strong><br />

informacijskega sistema … Upam<br />

samo, da ne <strong>bo</strong> treba zavezancem spet<br />

vlagati dohodninske napovedi, ker<br />

jim <strong>bo</strong> to predstavljalo samo dodatno<br />

obremenitev, davčnim svetovalcem<br />

pa dodatno delo. Upam torej, da <strong>bo</strong> informativni<br />

izračun dohodnine ostal.<br />

Ampak smo že konec marca, zakona<br />

še nim<strong>aj</strong>o in javne obravnave še ni bilo.<br />

Dvomim torej, da <strong>bo</strong> letos nov zakon<br />

sploh sprejet. To pa pomeni, da ga pred<br />

1. januarjem leta 2025 ne <strong>bo</strong>mo videli.<br />

Če se vrneva k davku na nepremičnine.<br />

Se nekateri starejši, ki<br />

im<strong>aj</strong>o nizke pokojnine, upravičeno<br />

<strong>bo</strong>jijo, da tega davka ne bi mogli<br />

plačevati?<br />

Teoretično da. Lahko se to zgodi.<br />

V kakšnem primeru?<br />

Kot ste sami rekli, lahko neka oseba<br />

nima dovolj dohodkov, ima prem<strong>aj</strong>hno<br />

pokojnino, veste, ko si star, imaš ponavadi<br />

neko stanovanje, ki si si ga sam kupil,<br />

ali hišo, ki si jo sam zgradil. Zd<strong>aj</strong> pa<br />

bi se lahko zgodilo, da bi se moral izseliti<br />

Nepremičninski<br />

davek bi moral<br />

ostati občinam.<br />

iz tega stanovanja ali te hiše, da bi lahko<br />

plačeval davek. To so sicer <strong>bo</strong>lj problemi<br />

psihološke narave, čeprav se teoretično<br />

tudi to lahko zgodi. To so res m<strong>aj</strong>hni<br />

zneski, ampak če ima človek minimalno<br />

pokojnino, je tudi tistih 200 do 300<br />

evrov nadomestila za upora<strong>bo</strong> stavbnega<br />

zemljišča veliko. Potem se <strong>bo</strong>do spet<br />

oglasili tisti, ki <strong>bo</strong>do rekli, da gredo lahko<br />

pa takšni živet v manjše stanovanje,<br />

ampak to je psihološki problem. Ljudje<br />

si mislijo, to je moje, tuk<strong>aj</strong> živim vse življenje<br />

in tuk<strong>aj</strong> želim umreti. <br />

ODDAJO VROČA TEMA SI<br />

LAHKO OGLEDATE<br />

NA SPLETU<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

32<br />

SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

VID SOSIČ<br />

TOMO STRLE<br />

/CITRUS<br />

Komentar<br />

Ljubljano je spet preplavila<br />

množica, ki pa je vlada<br />

in mediji niso opazili<br />

Kolesarjev je bilo svoj čas nek<strong>aj</strong> sto, izjemoma k<strong>aj</strong> več. Upokojence in druge,<br />

ki protestir<strong>aj</strong>o proti vladi Roberta <strong>Goloba</strong>, pa se že tedne prešteva v tisočih.<br />

Upokojenci zahtev<strong>aj</strong>o odstop premierja in 750 evrov minimalne pokojnine.<br />

Morda jih na protivladnem<br />

protestu v organizaciji<br />

iniciative Glas upokojencev<br />

in Inštituta 1. oktober<br />

res ni bilo 41 tisoč, kot trdijo organizatorji,<br />

temveč le pol toliko, a je to še<br />

vedno izjemna številka, ki pa ne n<strong>aj</strong>de<br />

mesta v dnevnem urniku predsednika<br />

vlade in na naslovnicah n<strong>aj</strong>večjih medijev<br />

v državi.<br />

Za razliko od prejšnjih dveh shodov<br />

se je tokratni začel s sprehodom<br />

po središču mesta. Shod upokojencev<br />

je bil v tokratni, tretji izvedbi razširjen<br />

na vsesplošni protivladni protest.<br />

Na shod so bili povabljeni tudi predstavniki<br />

vlade. »Novega zdravstvenega<br />

ministra Jašo Jenulla (40) in Nike<br />

Kovač (30) nismo povabili zaradi<br />

moje varnosti!« je uvodoma dejal Pavel<br />

Rupar (62), pobudnik iniciative<br />

Glas upokojencev in ustanovitelj Inštituta<br />

1. oktober.<br />

BANKROT DRŽAVE<br />

»V mesecu od drugega shoda se je zgodilo<br />

več negativnih in šokantnih dogodkov,<br />

ki <strong>bo</strong>do življenje upokojencev<br />

še dodatno obremenili,« pravi Rupar.<br />

Prvi ukrep, ki bi bil po njegovem mnenju<br />

daleč n<strong>aj</strong><strong>bo</strong>ljši, je zato odstop premierja<br />

Roberta <strong>Goloba</strong> (56). »Z veliko<br />

hitrostjo drvimo v bankrot države, delovanje<br />

vlade je odprlo oči veliki množici,<br />

ki je spoznala in še spoznava, da<br />

vladarji plešejo svojevrstno kolo, ljudje<br />

pa ost<strong>aj</strong><strong>aj</strong>o sla<strong>bo</strong> plačani in z mizernimi<br />

pokojninami, ker orkester očitno<br />

porabi več za svojo veselico,« je bil oster.<br />

Denar za višje pokojnine bi morali<br />

vlad<strong>aj</strong>oči po njegovih besedah poiskati<br />

v svojih sefih, opozoril pa je tudi na<br />

raz<strong>bo</strong>hoteno korupcijo in nujnost revizije<br />

ter nadzora nad pora<strong>bo</strong> javnega<br />

denarja. Dod<strong>aj</strong>a, da je nujen tudi nadzor<br />

nad pokojninsko blag<strong>aj</strong>no ZPIZ-a, ki ga<br />

vodi Marjan Papež (61), ki je, tako Rupar,<br />

Demonstranti so<br />

zahtevali odstop vlade.<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

Komentar<br />

SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

33<br />

Večje pozornosti osrednjih<br />

medijev shod – z delno izjemo<br />

TV Slovenija – ni pritegnil.<br />

»tam dlje, kot je Slovenija samostojna«.<br />

Od vlade zahteva tudi, da njihovo iniciativo<br />

vključi v pog<strong>aj</strong>anja. Ob tem se je<br />

obregnil ob predsednika Zveze društev<br />

upokojencev Slovenije (ZDUS), Janeza<br />

Sušnika (80), ki bi se moral po njegovem<br />

mnenju takoj umakniti.<br />

PETICIJA PROTI KAKODUKTU<br />

V nadaljevanju je Rupar dejal, da je<br />

predsednica Državnega z<strong>bo</strong>ra Urška<br />

Klakočar Zupančič (45) zavrnila vložen<br />

predlog Zakona o dvigu pokojnin, ker<br />

n<strong>aj</strong> bi bila potrebna nekakšna dopolnila.<br />

Prav tako je razočaran nad predsednico<br />

države Natašo Pirc Musar (54),<br />

s<strong>aj</strong> se na njihovo pismo ni oglasila. Med<br />

drugim so jo prosili, n<strong>aj</strong> obsodi sovražne<br />

besede, ki so jih deležni. Udeleženci<br />

shoda so bili povabljeni tudi k podpisu<br />

peticije za zaščito čiste pitne vode. Peticija,<br />

ki jo je pripravil Glas za otroke in<br />

družine Aleša Primca (49), nasprotuje<br />

»gradnji nevarnega kanalizacijskega<br />

kanala preko n<strong>aj</strong>večjih z<strong>aj</strong>etij pitne<br />

Upokojenci zahtev<strong>aj</strong>o,<br />

da sodelujejo na<br />

pog<strong>aj</strong>anjih z vlado.<br />

vode v Ljubljani ter drugod po Sloveniji,<br />

s<strong>aj</strong> gre za tr<strong>aj</strong>no grožnjo onesnaženja<br />

čiste pitne vode in s tem za nevarnost<br />

zdravju ljudi«.<br />

IGNORIRANJE VLADE<br />

Med protestniki je bilo v zahtevah in<br />

sporočilih za vlado še manj sprememb<br />

kot pri organizatorjih. Že na prejšnjem<br />

protestu 1. marca, ko je Rupar še govoril,<br />

da ne zahtev<strong>aj</strong>o, da vlada odstopi,<br />

pač pa da izpolni obljube, nam je večina<br />

vprašanih protestnikov zaupala, da<br />

je prišla na protest tudi z zahtevo po<br />

odstopu. To so tokrat, ko je bila to tudi<br />

uradna zahteva, ponovili. Vsi so izrazili<br />

razočaranje, da jih vlada z vsakim protestom<br />

<strong>bo</strong>lj ignorira. Od prvega protesta<br />

kot edina posledica ost<strong>aj</strong>a sim<strong>bo</strong>ličen<br />

dvig pokojnine, ki upokojencem ne<br />

prinaša znatnega iz<strong>bo</strong>ljšanja finančnega<br />

stanja.<br />

OSREDNJI MEDIJI<br />

Ne glede na veliko množico pa protivladni<br />

shod večje pozornosti osrednjih<br />

medijev – z delno izjemo TV<br />

Slovenija – ni pritegnil. Na spletnih<br />

portalih n<strong>aj</strong>večjih televizijskih hiš je<br />

kom<strong>aj</strong>da omenjen ali pa sploh ni. <br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

34<br />

SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

MATJAŽ<br />

NAPAST<br />

Kolumna<br />

KAKO DOSEČI ODLIČNOST<br />

in zadovoljstvo v javnem sektorju<br />

Vlada si po napovedanih spremembah v zdravstvu, šolstvu, okolju in davčni politiki<br />

očitno odpira še eno fronto: v sistemu plač javnega sektorja. Zdi se, da brez kakršnegakoli<br />

resnega predhodnega premisleka, po sistemu »<strong>bo</strong>mo sproti« in »slabše ne more biti«.<br />

Por<strong>aj</strong>a pa se vprašanje, kakšne <strong>bo</strong>do v resnici posledice.<br />

Sistem plač v javnem sektorju je<br />

»zapacan« in od 14-letnega mrcvarjenja<br />

precej zdelan, a je še<br />

vedno koncept, ki preprečuje<br />

popolni kolaps državnega proračuna.<br />

Zastavljen je bil kot enoten sistem, a<br />

je skozi leta, z delnimi in <strong>bo</strong>lj ali manj<br />

strokovnimi prilagoditvami, še posebej<br />

ob »štangi« posameznih sindikalnih<br />

central, velik del te enotnosti<br />

izgubil. Racionalno se torej zdi mnenje,<br />

da ga je potrebno posodobiti in<br />

prilagoditi novemu času in dejstvom,<br />

a ne na hitro in brez premisleka. Prvi<br />

predpogoj je, da ga sploh poznamo in<br />

da razumemo, kakšne ima namene,<br />

vsebino in cilje, ki so bili z njegovo<br />

implementacijo kljub vsemu doseženi:<br />

vzdržnost javnih financ namreč.<br />

Za <strong>bo</strong>ljši koncept od<br />

trenutnega ni dovolj govoriti<br />

zgolj o finančni vzdržnosti.<br />

Potrebujemo odgovore<br />

na težka in res<br />

pomembna vprašanja.<br />

Slovenci se sicer pregovorno spoznamo<br />

na vse, a Gregor Virant (53) je za<br />

njegovo oblikovanje, uskl<strong>aj</strong>evanje in<br />

na koncu izpog<strong>aj</strong>anje potre<strong>bo</strong>val dva<br />

mandata. Brez upoštevanja predhodnih<br />

priprav in razmišljanj o konceptualnih<br />

rešitvah. Plačni sistem je poznal do<br />

obisti, za vsak problem je poznal morebitne<br />

finančne posledice, predvidel je<br />

posamezne rešitve, plačne anomalije,<br />

posebnosti, kje <strong>bo</strong>do n<strong>aj</strong>večje težave in<br />

kje <strong>bo</strong> n<strong>aj</strong>več front. A jasen je bil tudi cilj.<br />

Nevzdržen sistem, kjer se plače določ<strong>aj</strong>o<br />

na podlagi moči, in ne argumentov, ter<br />

vsakokratnih razmerij znotr<strong>aj</strong> vladnih<br />

predstavnikov, je potrebno spremeniti.<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023<br />

HIBRIDNI SISTEM<br />

Izhodišče je bilo postavljeno na točko,<br />

da ne razpravljamo o tem, ali je pomembnejši<br />

učitelj, ki vzg<strong>aj</strong>a prihodnost,<br />

ali zdravnik, ki zdravi sedanjost. Oba<br />

potrebujemo in oba je potrebno nagraditi.<br />

Pošteno. A tu se zaplete. Pošteno<br />

je namreč zelo relativno. Še posebej za<br />

tistega, ki plačo d<strong>aj</strong>e, in tistega, ki plačo<br />

prejema. Trenutni sistem je postal hibrid,<br />

kjer imamo prvorazredne, drugorazredne<br />

in vse ostale, ki so nujno zlo.<br />

Prvorazredni, zdravstvo in šolniki, lahko<br />

zaradi svoje premoči izsiljujejo vlade,<br />

ki se nato izpog<strong>aj</strong><strong>aj</strong>o tako, da večini<br />

zahtev ugodijo, tudi na račun ostalih, in<br />

si tako zagotovijo mir. Drugorazredni,<br />

policija in vojska, posledično dobijo nek<strong>aj</strong><br />

drobtin zaradi »uspeha« prvorazrednih,<br />

ker pač v »socialistično« čutečih<br />

državah mor<strong>aj</strong>o profitirati vsi. Ostali,<br />

recimo strokovno-tehnični kader oz.<br />

plačna skupina »J«, pa preko svojih sindikalnih<br />

zastopnikov pritisne na dvig<br />

minimalne plače, s čimer sicer izpog<strong>aj</strong>a<br />

pavšalne dvige, a le za n<strong>aj</strong>nižje plačana<br />

delovna mesta znotr<strong>aj</strong> plačne skupine.<br />

To pa ruši vzpostavljena razmerja enotnega<br />

sistema.<br />

Tako imamo po letih populističnega<br />

dvigovanja minimalne plače in rušenja<br />

razmerij anomalijo, ko zaposleni<br />

na trenutni minimalni plači dosežejo<br />

okoli 20. plačni razred, kar v praksi<br />

pomeni recimo hišnika s srednjo šolo<br />

v 26. plačnem razredu in diplomirano<br />

ekonomistko, višjo svetovalko, v – sicer<br />

izhodiščnem – 33. plačnem razredu.<br />

Vmes je zgolj 7 plačnih razredov! Druga<br />

skr<strong>aj</strong>nost takega »enotnega« sistema pa<br />

je, da prvorazrednim zaradi parcialno<br />

izpog<strong>aj</strong>anih dodatkov oziroma višjih<br />

razredov, nepreglednih delovnih obvez<br />

in urnikov plače odletijo v ne<strong>bo</strong>.<br />

A ob igri sindikalističnega izsiljevanja,<br />

ki tr<strong>aj</strong>a praktično od uveljavitve<br />

enotnega plačnega sistema v letu 2008,<br />

<strong>bo</strong>ljšega koncepta od sedanjega, se <strong>bo</strong>jim,<br />

(še) nimamo. Za <strong>bo</strong>ljši koncept od<br />

trenutnega ni dovolj govoriti zgolj o finančni<br />

vzdržnosti. Potrebujemo odgovore<br />

na težka in res pomembna vprašanja.<br />

Kako doseči strokovnost, odličnost,<br />

odgovornost in zadovoljstvo zaposlenih<br />

v javnem sektorju? S sedanjo birokratsko<br />

uravnilovko namreč ne plačujemo<br />

opravljenega dela, pač pa zgolj delovno<br />

mesto, kjer n<strong>aj</strong> bi nekdo nek<strong>aj</strong> naredil. A<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Trenutni sistem je<br />

postal hibrid, kjer<br />

imamo prvorazredne,<br />

drugorazredne in vse<br />

ostale, ki so nujno zlo.

Kolumna<br />

SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

35<br />

tega v javnem sektorju potem nihče<br />

ne meri. Med zaposlenimi tako nimamo<br />

diferenciacije po obsegu, vsebini<br />

in kvaliteti opravljenega dela, niti nimamo<br />

pravičnega plačila za to.<br />

Uveljavitev tako potrebne pozitivne<br />

diferenciacije je namreč<br />

utopija, dokler <strong>bo</strong> vsa sindikalna<br />

srenja vpila, da smo vsi enaki, vlad<strong>aj</strong>oča<br />

oblast pa <strong>bo</strong> kimala in preračunavala,<br />

koliko nas še lahko zadolžijo,<br />

da <strong>bo</strong>do sindikati dali mir,<br />

proračun pa <strong>bo</strong> še nekako vzdržal<br />

in obremenil naslednje generacije.<br />

Individualnost, o kateri govorimo,<br />

se mora poznati v plačah. Tisti,<br />

ki so pripravljeni delati več in <strong>bo</strong>lje,<br />

mor<strong>aj</strong>o biti tudi <strong>bo</strong>lje plačani.<br />

Mora obst<strong>aj</strong>ati razlika, mora biti<br />

nagrada in mora biti sistem, ki <strong>bo</strong><br />

omogočal, da se <strong>bo</strong> splačalo delati,<br />

še posebej pa dobro delati. Ne<br />

letno ocenjevanje (80 % odličnih),<br />

ki je podlaga za triletno avtomatično<br />

napredovanje, ne plača, ne<br />

dodatki ne bi smeli biti v javnem<br />

sektorju nek<strong>aj</strong> samoumevnega in<br />

pravica. Plačni sistem javnega sektorja<br />

mora nujno odražati to, kar je<br />

dejansko njegov namen, plačilo za<br />

dobro opravljeno delo.<br />

OBLJUBE IN REFORME<br />

In kot predlagana davčna »reforma«<br />

ni nobena reforma, pač pa »de facto«<br />

nalaganje novih davčnih bremen, se<br />

tudi reforma plač kaže zgolj kot dodatno<br />

breme za proračun, katere cilj<br />

je uničiti obstoječi sistem »ad hoc«,<br />

brez jasne vizije in spraševanja,<br />

k<strong>aj</strong> <strong>bo</strong>mo potem. V smislu »<strong>bo</strong>mo<br />

sproti« iz začetka mandata oziroma<br />

»Svo<strong>bo</strong>dno po Golobu« pač. Žal.<br />

Noben steber, nobena izravnava in nobena<br />

nova lestvica tega ne more rešiti sama po<br />

sebi. Kot spremembe v zdravstvu brez večje<br />

učinkovitosti in nadzora obstoječega toka denarja<br />

in dela niso reforma, tudi pri plačah v<br />

javnem sistemu napredka ne more biti, dokler<br />

<strong>bo</strong> razmišljanje tipično slovensko(istično)<br />

v smislu »enakih želodčkov«. Reforma torej<br />

je potrebna, vendar domišljena, racionalna,<br />

z jasno vizijo, z rešitvami in ciljem, k<strong>aj</strong> želimo<br />

doseči in v kakšnem časovnem okvirju.<br />

Tako se del<strong>aj</strong>o reforme. V nasprotnem primeru<br />

dobimo nedomišljene spremembe, ki<br />

zgolj poglablj<strong>aj</strong>o izvorni problem. Podobne<br />

obljube, kot so: »Dobite 600 evrov takoj, ko<br />

pridem v pisarno,« ter na horuk spreminjanje<br />

nečesa, kar so nekateri premišljali desetletje,<br />

reformno vsekakor ni. To je <strong>bo</strong>lj podobno<br />

prod<strong>aj</strong>anju megle in uničevanju obstoječega,<br />

zaenkrat še vzdržnega modela. <br />

JAVNI<br />

SEKTOR<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

36<br />

SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

JANI LOVŠIN<br />

PROPADI BANK<br />

Ali smo na pragu<br />

nove finančne krize<br />

Nedavni zlom dveh ameriških bank je mnoge spomnil na začetek finančne krize<br />

pozno poleti 2008. Panika se je kmalu preselila tudi v Evropo, s<strong>aj</strong> so se po utopitvi<br />

švicarske banke Credit Suisse in padcu teč<strong>aj</strong>a nemške Deutsche Bank tudi pri nas<br />

začeli por<strong>aj</strong>ati dvomi, če smo pred novo finančno krizo zares varni.<br />

Centralne banke, ki z restriktivno<br />

denarno politiko krotijo<br />

inflacijo, so se znašle pred<br />

dilemo. Z višanjem obrestnih<br />

mer namreč negativno vpliv<strong>aj</strong>o na<br />

bilance bank, inflacijo pa <strong>bo</strong>do nekoliko<br />

oklestili že finančni pretresi.<br />

Izključeno ni niti, da bi se ECB poleti<br />

odločila za obrat pri denarni politiki.<br />

Evropski bančni sistem – vključno s<br />

slovenskim – je sicer v neprimerljivo<br />

<strong>bo</strong>ljšem stanju kot pred 15 leti. Kapitala<br />

in likvidnosti n<strong>aj</strong> bi bilo dovolj, toda<br />

previdnost vseeno ni odveč. Škodljivo<br />

pa je povzročati paniko, ki je samouresničujoča<br />

se prerokba. »Govoriti, kdo<br />

<strong>bo</strong> naslednji propadel, je senzacionalizem,«<br />

pravi predsednik uprave NLB<br />

Blaž Brodnjak (58).<br />

PREVELIKA, DA BI PROPADLA<br />

Dog<strong>aj</strong>anje okoli švicarske banke Credit<br />

Suisse je nenavadno zaradi več stvari.<br />

Prvič zato, ker se je prvi evropski bančni<br />

<strong>bo</strong>lnik pojavil ravno v Švici, ki velja<br />

za pojem finančne varnosti. Drugič<br />

zaradi načina, na katerega so imetniki<br />

določenih obveznic ostali brez premoženja.<br />

Tretjič pa zaradi pripojitve – ob<br />

sponzorstvu države – k n<strong>aj</strong>večji domači<br />

konkurentki, banki UBS. »Kot bi nogometni<br />

klub Olimpijo prevzel glavni rival<br />

iz Mari<strong>bo</strong>ra,« je zapisal analitik Primož<br />

Cencelj. Treba pa je dodati, da je Credit<br />

Suisse – sicer ena od tistih bank, ki so<br />

prevelike, da bi propadle – že dolga leta<br />

veljala za problematično. V tem smislu je<br />

neprimerljiva z Deutsche Bank, ki v zadnjem<br />

času kuje dobiček, prestala pa je<br />

tudi obsežno prestrukturiranje. Ravno<br />

zato je bila panika toliko večja: če pred<br />

težavami ni varna niti Deutsche Bank, ni<br />

TWITTER www..credit-suisse.com<br />

Klemen L<strong>aj</strong>evec/DOMOVINA<br />

Primož Cencelj, vodja upravljanja obvezniških naložb pri Generali<br />

Investments, je prevzem banke Credit Suisse (levo zgor<strong>aj</strong>) s strani<br />

banke UBS (levo spod<strong>aj</strong>) komentiral, da je to tako, kot če bi<br />

nogometni klub Olimpijo prevzel glavni rival, NK Mari<strong>bo</strong>r.<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

SVOBODNO GOSPODARSTVO 37<br />

Ali <strong>bo</strong> nedavni bančni kaos<br />

vodil v gospodarski zlom,<br />

se sprašujejo v zadnji številki<br />

britanskega Economista.<br />

Kljub udarnemu naslovu<br />

je njihov zaključek precej<br />

umirjen. »Čeprav nedavni<br />

bančni pretresi niso dobra<br />

novica, je malo verjetno,<br />

da <strong>bo</strong>do potisnili svetovno<br />

gospodarstvo čez rob,«<br />

so zapisali.<br />

Jernej Prelac/DOMOVINA<br />

nobena. Situacija se je medtem sicer že<br />

umirila. Čeprav je bilo glede regulacije<br />

bančnega sistema, sploh v Evropi, storjenega<br />

veliko, pa se zopet pojavlj<strong>aj</strong>o poenostavljene<br />

ocene o njeni nezadostnosti.<br />

Švicarski socialdemokrati so prepričani,<br />

da je padec Credit Suisse posledica pohlepa<br />

in desničarske liberalne večine, ki v<br />

parlamentu že leta zavrača njihove predloge<br />

za večjo regulacijo.<br />

UČINEK PRELIVANJA<br />

Ali <strong>bo</strong> nedavni bančni kaos vodil v gospodarski<br />

zlom, se sprašujejo v zadnji<br />

številki britanskega Economista. Kljub<br />

udarnemu naslovu je njihov zaključek<br />

precej umirjen. »Čeprav nedavni bančni<br />

pretresi niso dobra novica, je malo verjetno,<br />

da <strong>bo</strong>do potisnili svetovno gospodarstvo<br />

čez rob,« so zapisali. Kljub nekaterim<br />

slabim kazalnikom in <strong>bo</strong>jazni,<br />

da bi lahko še ena gnila banka potisnila<br />

ekonomijo čez rob, pa se pojavlj<strong>aj</strong>o tudi<br />

pozitivni znaki. Kit<strong>aj</strong>ska, drugo n<strong>aj</strong>večje<br />

gospodarstvo sveta, <strong>bo</strong> v drugem četrtletju<br />

predvidoma zrasla za sedem odstotkov.<br />

Medtem so se ozka grla v dobavnih<br />

verigah zrahljala, cene energentov,<br />

ki so predstavljale do nedavnega n<strong>aj</strong>večjo<br />

<strong>bo</strong>jazen – tako glede inflacije kot tudi<br />

recesije – pa so padle. Profesor z Ekonomske<br />

fakultete in nekdanji finančni<br />

minister Dušan Mramor (69) svari predvsem<br />

pred neodgovorno fiskalno politiko,<br />

glede morebitne finančne krize in<br />

vzporednic z letom 2008 pa je za N1 povedal:<br />

»Tudi takrat smo rekli, da to, kar<br />

se je začelo v ZDA z Lehman Brothers, ne<br />

<strong>bo</strong> imelo velikega vpliva na slovenske ali<br />

avstrijske banke. Očitno pa je ›spillover‹<br />

(učinek prelivanja) izjemno velik.«<br />

Predsednik uprave NLB-ja Blaž Brodnjak (58) je ob Dnevih<br />

slovenskega kapitalskega trga ostro nastopil proti povzročanju<br />

bančne panike. Govoriti o tem, kdo <strong>bo</strong> za Credit Suisse naslednji<br />

in ali <strong>bo</strong> to morda Deutsche Bank, je po njegovem mnenju senzacionalizem,<br />

ki ne koristi nikomur.<br />

NE DELATI PANIKE<br />

»Predstavlj<strong>aj</strong>te si, k<strong>aj</strong> to pomeni za Deutsche<br />

Bank, ki je v zadnjih desetih letih<br />

ogromno naredila za prestrukturiranje<br />

in se je pozicionirala kot resna banka, ki<br />

se manj ukvarja z investicijskim bančništvom<br />

in več posluje s strankami. Mediji<br />

so v njo usmerili prst in rekli, da je<br />

naslednja. To je lahko neka prerokba, ki<br />

se samouresničuje. Zd<strong>aj</strong> pa se brani!« je<br />

bil oster Brodnjak.<br />

SREDNJEEVROPSKI SISTEM<br />

Ameriške in evropske banke so, kar<br />

se tiče tveganja, po njegovih besedah<br />

neprimerljive: »Govorimo o<br />

dveh vzporednih svetovih bančne<br />

industrije.« Kot pravi, imamo na eni<br />

strani velike svetovne investicijske<br />

banke, ki im<strong>aj</strong>o v svoji strukturi 80<br />

odstotkov vrednostnih papirjev, na<br />

mednarodnih trgih pa se zadolžujejo<br />

v bistveno pomembnejšem obsegu.<br />

»Medtem so srednjeevropske banke<br />

v zadnjih letih zelo striktno regulirane<br />

od ECB-ja in so refinancirane z<br />

lastnim denarjem,« pravi Brodnjak.<br />

Kapitalska ustreznost je visoko nad<br />

minimalnimi zahtevami, hkrati je<br />

izredno robustna tudi likvidnost.<br />

To velja za celoten srednjeevropski<br />

bančni sistem, še miri. <br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

38 AKTUALNO<br />

URBAN<br />

ŠIFRAR<br />

STANJE SLOVENSTVA ONKRAJ<br />

Karavank: diskriminacija je,<br />

a pretirano jamranje ni na mestu<br />

O koroških Slovencih, pripadnikih slovenske narodne manjšine v Avstriji,<br />

v domačih medijih slišimo predvsem ob ekscesih, ki kažejo, da težnje po njihovi<br />

diskriminaciji ost<strong>aj</strong><strong>aj</strong>o še danes. Tak primer je bil nazadnje podmladek stranke<br />

svo<strong>bo</strong>dnjakov, ki je pozival k ustavitvi »slovenizacije« dežele.<br />

Se slovenizacija res dog<strong>aj</strong>a? Kakšen<br />

je trenutni polož<strong>aj</strong> koroških<br />

Slovencev in k<strong>aj</strong> prinaš<strong>aj</strong>o rezultati<br />

volitev v deželni z<strong>bo</strong>r, ki<br />

so potekale marca? O teh in podobnih<br />

vprašanjih so razpravljali na razpravi<br />

Inštituta za narodnostna vprašanja.<br />

Prvi gost je bil dr. Marjan Sturm (71),<br />

zgodovinar in politik, nekdanji predsednik<br />

Zveze slovenskih organizacij na<br />

Koroškem, znan pa tudi po tem, da je<br />

kot predsednik Zveze slovenske mladine<br />

leta 1970 v Šmohorju ponoči na kr<strong>aj</strong>evni<br />

napis sam dodal slovensko ime.<br />

Sledil je sodni proces, na katerem je bil<br />

končno oproščen.<br />

Na razpravi je sodeloval še dr. Daniel<br />

Wutti, profesor in raziskovalec z<br />

Inštituta za večjezičnost in transkulturno<br />

izobraževanje celovške Visoke<br />

pedagoške šole.<br />

Dr. Sturm je uvodoma poudaril, da so<br />

na avstrijskem Koroškem trenutno pod<br />

vplivom širšega procesa, ki je povezan<br />

Koroški Slovenci so v Avstriji avtohtona<br />

narodna skupnost oziroma<br />

manjšina. Ob zadnjem popisu prebivalstva<br />

leta 2001 je slovenščino<br />

kot sporazumevalni jezik navedlo<br />

okoli 13.000 prebivalcev avstrijske<br />

Koroške, sicer pa njihovo število<br />

od konca 19. stoletja, ko so Slovenci<br />

predstavljali še tretjino prebivalcev<br />

dežele, strmo upada.<br />

Danes med koroškimi Slovenci<br />

delujejo dvojezične ljudske šole in<br />

vrtci, Zvezna realna gimnazija, Dvojezična<br />

trgovska akademija, Višja šola<br />

za gospodarske poklice v Št. Petru ter<br />

številna društva in kulturne organizacije.<br />

Slovenci v Avstriji kot pripadniki<br />

manjšine nim<strong>aj</strong>o z<strong>aj</strong>amčenega<br />

političnega zastopstva, vendar jim je<br />

uspelo izvoliti že številne predstavnike<br />

na občinski ravni, torej župane<br />

in občinske od<strong>bo</strong>rnike, nek<strong>aj</strong>krat pa<br />

tudi deželne in zvezne poslance.<br />

z Evropsko unijo in procesi evropske integracije,<br />

temelječe na spravi dveh dolga<br />

leta sovražnih narodov, Francozov<br />

in Nemcev. Druga sprememba pa je po<br />

njegovem to, da je EU spoznala, da mora<br />

manjšinsko varstvo urediti multilateralno<br />

– spoštovanje manjšinskih pravic v<br />

državah članicah mora nadzirati EU.<br />

Spremembe, ki so jih koroški Slovenci<br />

v zadnjem času deležni – denimo<br />

to, da je Avstrija podvojila finančno<br />

podporo, »im<strong>aj</strong>o pa tudi nek<strong>aj</strong> opraviti<br />

z dobrim odnosom Pahorja (59) z van<br />

der Bellnom (79) in s tem, da je v tej<br />

vladi Zelena stranka, na listi katere je<br />

Olga Voglauer« (42) (koroška Slovenka),<br />

meni Sturm. Kot pozitivno osebnost<br />

izpostavi še dolgoletnega deželnega<br />

glavarja Koroške Petra Kaiserja<br />

(64), ki je prav tako veliko prispeval k<br />

temu, da je splošna klima v deželi danes<br />

precej <strong>bo</strong>lj umirjena.<br />

Kaiser ost<strong>aj</strong>a deželni glavar tudi po<br />

zadnjih volitvah v deželni z<strong>bo</strong>r, ki so<br />

Inštitut za narodnostna vprašanja<br />

Dr. Daniel Wutti (desno) in dr. Danijel<br />

Grafenauer (46). Wutti je pozoril, da med<br />

predvolilno kampanjo ni bilo niti enega<br />

slovenskega plakata, kar kaže na odsotnost<br />

zavesti o dvojezičnosti v javnosti.<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

AKTUALNO<br />

39<br />

Inštitut za narodnostna vprašanja<br />

»Tudi če bi bilo res tako sla<strong>bo</strong>: kdo bi se hotel<br />

identificirati s skupino, ki o sami sebi pravi,<br />

da je vedno samo žrtev in je vedno tepena?«<br />

je polož<strong>aj</strong> slovenske manjšine na Koroškem<br />

komentiral Dr. Marjan Sturm (71, levo). Ob<br />

njem dr. Boris Jesih (67).<br />

potekale marca. Njegova socialdemokratska<br />

stranka je osvojila 39 % glasov,<br />

s čimer je v primerjavi s prejšnjim<br />

mandatom nekoliko izgubila, tudi<br />

naslednjih pet let pa <strong>bo</strong> vladala s tretjeuvrščeno<br />

ljudsko stranko, ÖVP. V deželnem<br />

z<strong>bo</strong>ru <strong>bo</strong>do še drugouvrščeni<br />

svo<strong>bo</strong>dnjaki in stranka Ekipa Koroška<br />

z izvoljenim Slovencem Francom Jožefom<br />

Smrtnikom (59), ne pa tudi Zeleni,<br />

katerih nosilka liste je bila že omenjena<br />

Voglauerjeva.<br />

Kaiser je pred desetimi leti postal<br />

glavar, ker so imeli ljudje dovolj populistične<br />

politike. To se je še enkrat<br />

ponovilo, tokrat pa je bil za volivce<br />

preveč umirjen in je zato tudi izgubil<br />

9 %, meni Sturm. Rezultati sicer po<br />

njegovem mnenju ohranj<strong>aj</strong>o relativno<br />

stabilnost, in sicer tudi pri vprašanjih<br />

manjšine, kjer je Kaiser garant, da večjih<br />

odklonov ne <strong>bo</strong>.<br />

DISKRIMINACIJA<br />

Sturmov ml<strong>aj</strong>ši sogovornik dr. Daniel<br />

Wutti, ki se je veliko strokovno<br />

ukvarjal s preseganjem travm pri<br />

koroških Slovencih, pa poudarja, da<br />

diskriminacijo še naprej občutijo tudi<br />

mladi. »Danes živijo tri generacije.<br />

Prva je časovna priča nacionalsocializma,<br />

druga so ljudje, ki so bili mladi<br />

v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja in<br />

so doživljali močne pritiske. Tudi današnji<br />

mladi lahko pripovedujejo svojo<br />

zgod<strong>bo</strong> o diskriminaciji,« je dejal<br />

in dodal, da jo občutijo na primer »na<br />

poti domov iz šole na vlaku, ko se še<br />

vedno sliši žaljivke, ki so del verbalne<br />

diskriminacije«. Poleg tega pa je težava,<br />

da vse več mladih niti ne ve, k<strong>aj</strong> je<br />

slovenska manjšina, in da v javnosti<br />

dvojezičnost ni več tema, čeprav je<br />

sestavni del koroškega prostora. Tako<br />

med predvolilno kampanjo ni bilo niti<br />

enega slovenskega plakata.<br />

S tega vidika dr. Wutti izpad podmladka<br />

svo<strong>bo</strong>dnjakov s predvolilnimi<br />

izjavami o »slovenizaciji« vidi celo kot<br />

pozitiven, s<strong>aj</strong> je spodbudil odziv in<br />

ostre obsodbe vse avstrijske in slovenske<br />

javnosti in politike, dvojezičnost<br />

pa se je tako potrdila kot samoumeven<br />

del Koroške.<br />

PRENEHATI Z JAMRANJEM<br />

Po drugi strani je dr. Sturm poudaril, da<br />

mu med Slovenci preseda defetizem in<br />

pretirano jamranje, k<strong>aj</strong> vse je narobe:<br />

»Tudi če bi bilo res tako sla<strong>bo</strong>: kdo bi se<br />

hotel identificirati s skupino, ki o sami<br />

sebi pravi, da je vedno samo žrtev in je<br />

vedno tepena?« To miselnost je treba –<br />

tudi v Sloveniji – spremeniti, pravi.<br />

Pogovarjali so se tudi o postavitvah<br />

spornih spomenikov in revizionizmu<br />

zgodovine. Sturm je nekoliko kritično<br />

do slovenske skupnosti večkrat poudaril,<br />

da moramo nujno graditi na dialogu.<br />

»Neh<strong>aj</strong>mo zd<strong>aj</strong> takoj diskutirati v smislu<br />

›mi – vi‹, ampak diskutir<strong>aj</strong>mo tako: ta<br />

dežela je jezikovno-kulturno raznolika,<br />

naredimo regionalni šolski sistem, v<br />

katerem <strong>bo</strong> slovenščina tako rekoč obvezna<br />

povsod, v določenih okr<strong>aj</strong>ih tudi<br />

italijanščina, k<strong>aj</strong> <strong>bo</strong> vsak posameznik<br />

z nacionalnega vidika, pa je njegova<br />

zadeva, v to se mi ne vmešav<strong>aj</strong>mo. To<br />

bi bil evropski odgovor, s tem bi lahko<br />

dejansko nek<strong>aj</strong> prispevali in prepričan<br />

sem, da <strong>bo</strong> do njega dejansko prišlo,«<br />

pravi in dod<strong>aj</strong>a, da nim<strong>aj</strong>o ljudje, s<br />

katerimi govori, nič proti temu, čudi pa<br />

ga, da se slovenske strukture zapir<strong>aj</strong>o in<br />

se nočejo pogovarjati.<br />

Polož<strong>aj</strong> koroških Slovencev se je<br />

v zadnjih desetletjih torej bistveno<br />

iz<strong>bo</strong>ljšal, še vedno pa ost<strong>aj</strong><strong>aj</strong>o diskriminacija,<br />

številna sporna vprašanja<br />

ter skrbi v zvezi s prisotnostjo slovenščine,<br />

upad<strong>aj</strong>očim številom Slovencev<br />

itd. Rezultat volitev kaže, da si Korošci<br />

v večini še naprej želijo mirne vladavine<br />

Petra Kaiserja, to pa je po mnenju<br />

sogovornikov pozitivno tudi za tam<br />

živeče Slovence.<br />

<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

40<br />

DRUŽBA<br />

ANDREJA<br />

BARAT<br />

Jezus Kristus je v ZDA<br />

ZNOVA POSTAL HIT, kar jezi<br />

leve in desne skr<strong>aj</strong>neže<br />

Že nek<strong>aj</strong> mesecev se v ZDA v n<strong>aj</strong>prestižnejših terminih in na n<strong>aj</strong><strong>bo</strong>ljših lokacijah<br />

vrtijo marketinško dovršeni oglasi, ki promovir<strong>aj</strong>o Jezusa Kristusa in krščanstvo.<br />

Gre za kampanjo »He Gets Us« (On nas razume). Oglasi uporablj<strong>aj</strong>o vsebinsko močne<br />

črno-bele fotografije aktualnih dogodkov in projicir<strong>aj</strong>o krščanske vrednote v sodobno<br />

vsakdanje življenje. Jezusa prikazujejo kot delavca, begunca, upornika, humanitarca,<br />

otroka n<strong>aj</strong>stniške matere, vplivneža …<br />

Glavno sporočilo kampanje<br />

je, da nas Jezus razume. S čimerkoli<br />

se soočamo v svojem<br />

življenju, Jezus je vse to že<br />

dal skozi in nas razume. Oglasi so bili<br />

predv<strong>aj</strong>ani tudi med športnim dogodkom<br />

Super Bowl in med Grammyji, ko<br />

je minuta oglasa vredna do 7 milijonov<br />

dolarjev. Začetni proračun kampanje<br />

je bil okoli 100 milijonov dolarjev, različni<br />

donatorji pa so napovedali, da namerav<strong>aj</strong>o<br />

skupno vložiti milijardo.<br />

KRŠČANSKE VREDNOTE<br />

Eden od videoposnetkov kampanje z<br />

naslovom Upornik je v 11 mesecih dosegel<br />

122 milijonov ogledov na YouTubu.<br />

Kampanje so se lotili povsem marketinško<br />

in v sodobnem jeziku. Pred vstopom<br />

v javnost so naredili obširno tržno<br />

raziskavo, ki je pokazala, da povprečen<br />

Američan svoje vrednote še vedno <strong>bo</strong>lj<br />

povezuje z Jezusom kot pa drugimi<br />

verskimi osebnostmi, na primer Budo<br />

ali Mohamedom. Kljub temu je število<br />

Američanov, ki se opredeljujejo za kristjane,<br />

v zadnjih desetletjih vztr<strong>aj</strong>no<br />

upadalo. Cilj kampanje je doseči občinstvo,<br />

ki ga cerkve obič<strong>aj</strong>no ne doseg<strong>aj</strong>o,<br />

in jih nagovoriti, da ponovno premislijo<br />

svoj odnos do Jezusa.<br />

Tiskovni predstavnik kampanje<br />

»He Gets Us« Jason Vanderground je<br />

dejal, da »želijo povečati pomen Jezusa<br />

v ameriški kulturi in navdihniti tiste,<br />

ki so morda skeptični do krščanstva,<br />

da začnejo postavljati vprašanja in izvedo<br />

več o Jezusu, pa tudi spodbuditi<br />

kristjane, da bi še <strong>bo</strong>lje živeli svojo<br />

vero in izkazovali tisto osupljivo ljubezen<br />

in odpuščanje, ki jo je učil Jezus.«<br />

Kampanja posamezniku, potem<br />

ko zbudi njegovo zanimanje, ponuja<br />

tri načine, preko katerih lahko <strong>bo</strong>lje<br />

spozna Jezusa in njegov nauk. Lahko<br />

na spletni strani He Gets Us prebere<br />

več o Jezusu in njegovem nauku, lahko<br />

se poveže z lokalno cerkvijo ali preko<br />

Število kristjanov<br />

v ZDA že desetletja pada.<br />

Cilj kampanje je doseči<br />

občinstvo, ki ga cerkve<br />

obič<strong>aj</strong>no ne doseg<strong>aj</strong>o,<br />

in jih nagovoriti,<br />

da ponovno premislijo<br />

svoj odnos do Jezusa.<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

DRUŽBA<br />

41<br />

Face<strong>bo</strong>ok stran He Gets Us<br />

Kampanja vzbudi zanimanje in ponudi<br />

tri možnosti srečanja s Kristusom:<br />

spletna stran, kr<strong>aj</strong>evna cerkev, molitev.<br />

spletne strani prosi za molitev za svoje<br />

konkretne težave.<br />

KDO JE ZA KAMPANJO<br />

Spletno mesto trdi, da niso ne levi ne<br />

desni niti kakršna koli politična organizacija.<br />

Prav tako pravijo, da niso povezani<br />

z nobeno določeno cerkvijo ali veroizpovedjo.<br />

Im<strong>aj</strong>o pa tako finančne kot<br />

teološke povezave z evangeličanskimi<br />

ameriškimi cerkvami. Videti je, da bi<br />

jih liberalnejši mediji vsekakor radi potisnili<br />

v naročje konservativne politike.<br />

Kmalu so začeli besno raziskovati, kdo<br />

stoji za kampanjo. Seveda so hitro ugotovili,<br />

da so nekateri glavni donatorji<br />

povezani s konservativnimi političnimi<br />

cilji in desnimi ideologijami, ki se zdijo<br />

v nasprotju z vključujočim sporočilom<br />

kampanje. Še posebej jih je zmotilo,<br />

da so donatorji v veliki meri povezani<br />

tudi z lobiranjem za zakone proti LGBT<br />

skupnosti in splavu.<br />

CNN je tako Vandergrounda vprašal,<br />

ali kampanja podpira kristjane<br />

LGBT. Če smo čisto iskreni, vprašanje<br />

malo spominja na zvitost farizejev, ki<br />

so Jezusa vprašali ali je prav plačevati<br />

davek cesarju. Kakorkoli, Vanderground<br />

je dejal, da je razprava o vprašanjih<br />

LGBT odličen primer, kako se resnični<br />

Jezus prepogosto izgubi, spregleda<br />

ali popači v razpravah o političnih in<br />

družbenih vprašanjih. Naš poudarek<br />

je na tem, da pomagamo ljudem videti<br />

in upoštevati Jezusa, kot je prikazan<br />

v Svetem pismu … Razume nas in nas<br />

ljubi. To je vse. Kampanja je sicer pod<br />

okriljem The Servant Foundation, ki<br />

je znana tudi kot Signatry. Predstavniki<br />

kampanje so sicer precej skopi<br />

s podatki o financiranju. Pravijo, da<br />

želi večina njihovih donatorjev ostati<br />

anonimna. Kljub temu so nekateri<br />

podatki prišli v javnost oziroma so se<br />

nekateri donatorji sami izpostavili.<br />

Eden teh je ustanovitelj verige trgovin<br />

z umetnostjo in obrtjo Hobby Lobby,<br />

znan po konservativnih vrednotah,<br />

milijarder David Green (81).<br />

LEVI IN DESNI<br />

Mnogi so nad oglasi ogorčeni. Zanimivo,<br />

da na obeh koncih ideološkega<br />

spektra. Levičarska demokratska kongresnica<br />

Alexandria Ocasio-Cortez<br />

(33) je čivknila, da po njenem mnenju<br />

Jezus ne bi porabil milijonov dolarjev<br />

za oglase na Super Bowlu, da bi opravičil<br />

fašizem. Nasprotno pa nekateri<br />

vplivni desničarji oglasom očit<strong>aj</strong>o, da<br />

so naklonjeni liberalcem in da zastop<strong>aj</strong>o<br />

liberalne vrednote. Charlie Kirk (29)<br />

je kampanjo označil za »eno n<strong>aj</strong>slabših<br />

uslug krščanstvu v moderni dobi« – s<strong>aj</strong><br />

n<strong>aj</strong> bi bila preveč »woke« – ljudi, ki stojijo<br />

za njo, pa za prevarante.<br />

<br />

Komentar avtorja<br />

PRILOŽNOST<br />

ZA VERNE IN NEVERNE<br />

Ta kampanja je morda dobra priložnost<br />

za neverne, da razmislijo o Jezusu<br />

in njegovem nauku, prav tako pa je<br />

morda dobra priložnost za kristjane, da<br />

preverijo, v katerih točkah se niso prilagodili<br />

Jezusovemu nauku, ampak so<br />

Jezusa prilagodili svojemu nauku. Jezus<br />

je vznemirjal pred 2000 leti in vznemirja<br />

tudi danes. To vznemirjenje pa mora<br />

voditi k spreobrnjenju. Nenazadnje je<br />

Jezusovo naročilo njegovim učencem,<br />

n<strong>aj</strong> ponesejo veselo oznanilo do vsakega<br />

človeka. Sadovi te kampanje <strong>bo</strong>do<br />

pokazali, če so izbrali pravi način.<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

42<br />

DRUŽBA<br />

PETER MERŠE<br />

Zak<strong>aj</strong> je transspolna<br />

atentatorka v krščanski šoli<br />

POSTRELILA UČENCE<br />

Prestolnico ameriške zvezne države Tennessee, Nashville, je pretresel strelski pohod<br />

transspolne napadalke, ki je v svoji nekdanji krščanski osnovni šoli ubila tri učence in tri<br />

odrasle, preden sta jo ustrelila policista, ki sta posredovala na kr<strong>aj</strong>u dogodka.<br />

Starša n<strong>aj</strong> bi vedela,<br />

da je imela v lasti pištolo,<br />

vendar sta bila prepričana,<br />

da jo je prodala, s<strong>aj</strong> sta ji tako<br />

menda sama naročila.<br />

Kot pa je odkrila policija,<br />

je Haleova pridobila skupno<br />

sedem kosov strelnega orožja.<br />

Poleg klasičnih debat o omejitvi<br />

prod<strong>aj</strong>e orožja pa tokratni<br />

napad odpira tudi vprašanje<br />

radikalizacije transspolne<br />

skupnosti ter odnosov v družbi, kjer so<br />

nekatere skupine in celo nekateri večji<br />

mediji kot žrtev predstavili storilko. S<br />

tem se, kot ugotavljamo v komentarju,<br />

izv<strong>aj</strong>a pritisk na kritike ideologije,<br />

ki vsiljuje transspolno ideologijo in<br />

ustvarja napetosti med konservativno<br />

mislečimi in LGBTQIA predstavniki v<br />

družbi. Ob 10.13 je napadalka Audrey<br />

Hale (28), s strelom razbila steklo na<br />

vhodnih vratih in vstopila v The Covenant<br />

School, krščansko zasebno<br />

osnovno šolo, ki jo je pred leti obiskovala<br />

tudi sama. Policija je posredovala<br />

v nek<strong>aj</strong> minutah in 14 minut kasneje<br />

napadalko našla v drugem nadstropju<br />

šole. Policista sta jo ustrelila ter s tem<br />

zaključila napad, ki pa je do takrat že<br />

terjal življenja treh devetletnih učencev<br />

šole, ene učiteljice, ravnateljice in<br />

oskrbnika cerkve, v okviru katere je<br />

delovala šola.<br />

NAČRTOVALA VEČ NAPADOV<br />

Strelka Audrey Hale se je identificirala<br />

kot moški ter na spletu uporabljala<br />

moške zaimke in izbrano ime Aiden.<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023<br />

Zdravila se je zaradi čustvenega neravnovesja,<br />

sicer pa n<strong>aj</strong> bi bila visoko<br />

funkcionalna avtistka. Prih<strong>aj</strong>a iz krščanske<br />

družine, njena starša se z njeno<br />

transspolno identiteto nista strinjala,<br />

zaradi česar n<strong>aj</strong> bi bili tudi v sporu,<br />

poroča Daily Mail. Starša n<strong>aj</strong> bi vedela,<br />

da je imela v lasti pištolo, vendar sta<br />

bila prepričana, da jo je prodala, s<strong>aj</strong> sta<br />

ji tako menda sama naročila. Kot pa je<br />

odkrila policija, je Haleova pridobila<br />

skupno sedem kosov strelnega orožja.<br />

Policija zaenkrat ne razkriva manifesta,<br />

ki ga je pripravila pred napadom,<br />

iz katerega bi verjetno lahko razbrali<br />

tudi motiv za napad, ki pa je bil več kot<br />

Žrtve transpolne atentatorke.<br />

TWITTER<br />

očitno načrtovan. Glede na zemljevide,<br />

ki so jih našli v njeni sobi, ugib<strong>aj</strong>o, da je<br />

verjetno načrtovala več napadov, tudi<br />

na eno izmed nakupovalnih središč v<br />

mestu in na svojo lastno družino. Tik<br />

pred napadom je o njem obvestila tudi<br />

prijateljico, ki ji je poslala sporočilo, v<br />

katerem je med drugim zapisala: »Danes<br />

nameravam umreti. To je praktično<br />

samomorilsko pismo. To ni šala.<br />

N<strong>aj</strong>brž <strong>bo</strong>š zame slišala v novicah, ko<br />

umrem.« Ter: »Nekega dne <strong>bo</strong> to imelo<br />

več smisla. Za se<strong>bo</strong>j sem pustila dovolj<br />

sledi.« Prav zaradi teh informacij je<br />

pritisk na policijo, da razkrije vsebino<br />

manifesta, toliko večji.

DRUŽBA<br />

43<br />

ZAKONODAJA<br />

V TENNESSEEJU<br />

Po nedavno sprejetih zakonih je<br />

država Tennessee otroke zaščitila<br />

pred performansi t. i. »drag queens«,<br />

transspolnih moških, ki se<br />

oblačijo v ženske, s prepovedjo njihove<br />

izvedbe v prisotnosti otrok<br />

ter v radiju 300 metrov okoli šol,<br />

javnih parkov in cerkva. Prepovedali<br />

so tudi hormonske terapije za<br />

zaviranje pubertete in spremem<strong>bo</strong><br />

spola pri mladoletnih otrocih. Gre<br />

za postopke, ki so ireverzibilni in<br />

povzroč<strong>aj</strong>o neplodnost ter im<strong>aj</strong>o na<br />

otrocih tr<strong>aj</strong>ne posledice na razvoj<br />

in zdravje otrok in mladostnikov.<br />

Prepoved se nanaša izključno na<br />

mladoletne osebe, medtem ko starejši<br />

od 18 let spremem<strong>bo</strong> spola lahko<br />

še vedno izv<strong>aj</strong><strong>aj</strong>o.<br />

ŽRTEV JE AUDREY<br />

Poleg žalovanja, ki je z<strong>aj</strong>elo državo, in<br />

obič<strong>aj</strong>ne debate o tem, ali bi bilo potrebno<br />

omejiti dostop do strelnega orožja,<br />

ki ga sicer zagotavlja drugi ustavni<br />

amandma, pa tokratni napad odpira še<br />

eno javno fronto, in sicer odnosa med<br />

LGBT oz. še posebej transskupnostjo<br />

in druž<strong>bo</strong> na splošno. Trans Resistance<br />

Network je objavil izjavo, v kateri ocenjuje,<br />

da je strelko k pohodu napeljal<br />

plaz proti transspolnikom usmerjenih<br />

politik in družbeno vzdušje. »Ne gre le<br />

za eno tragedijo, ampak za dve,« zapišejo<br />

v svoji izjavi, kjer po kratkem izrazu<br />

žalovanja svojcem žrtve nadaljujejo:<br />

»Druga, <strong>bo</strong>lj kompleksna tragedija pa je<br />

to, da je Aubrey oz. Aiden Hale čutila, da<br />

nima druge učinkovite poti, da bi bila<br />

opažena, kot da se znese nad življenji<br />

šestih drugih ljudi in kot posledico tega<br />

tudi nad svojim lastnim.« Nadaljujejo,<br />

da je življenje transspolnih posameznikov<br />

postalo težje zaradi politike, ki n<strong>aj</strong><br />

bi domnevno skušala »genocidno izbrisati<br />

transljudi iz družbe«. »Sovraštvo<br />

ima posledice,« poudarj<strong>aj</strong>o. Z mnenjem,<br />

da je po tem napadu ogrožena<br />

LGBT skupnost in da je dejansko žrtev<br />

Aubrey, se je na družbenih omrežjih izpostavilo<br />

še več posameznikov in medijev,<br />

vključno s televizijo NBC.<br />

DRUŽBENE NAPETOSTI<br />

Na drugi strani kritiki opozarj<strong>aj</strong>o, da ne<br />

gre za prvi napad transspolne osebe v<br />

tranziciji iz ženske v moškega. Podobna<br />

napada sta se zgodila že v Denverju<br />

m<strong>aj</strong>a 2019 in v Marylandu leta 2018. V<br />

obeh primerih je šlo za napadalko, ki se<br />

je identificirala kot moški in je izvedla<br />

strelski pohod. Dod<strong>aj</strong>anje testosterona<br />

v žensko telo namreč, kot opozarj<strong>aj</strong>o,<br />

lahko močno dvigne nagnjenost k<br />

nasilju. Za Audrey Hale sicer zaenkrat<br />

ni znano, ali je bila deležna terapije s<br />

testosteronom. Kot opozarja republikanski<br />

kongresnik Tim Burchett (58) iz<br />

Tennesseeja narašča problematika<br />

transspolne mladine, zato opozarja na<br />

potre<strong>bo</strong> po zagotovitvi zdravljenja ter<br />

zahteva objavo manifesta storilke.<br />

Opozarja tudi na vse večjo radikalizacijo<br />

transskupnosti, ki zd<strong>aj</strong> že s terorističnimi<br />

akcijami nasprotuje spolnim<br />

normam v družbi. Tudi na drugi<br />

Atentatorka Audrey Hale se je imela<br />

za moškega z imenom Aiden.<br />

TWITTER Posnetek zaslona<br />

strani opozarj<strong>aj</strong>o na velike težave,<br />

ki jih im<strong>aj</strong>o transspolni posamezniki<br />

z duševnim zdravjem in samomorilnostjo,<br />

le da gredo predlagane rešitve<br />

v povsem drugo smer. Nekateri celo<br />

javno opravičujejo upora<strong>bo</strong> nasilja za<br />

dosego svojih ciljev.<br />

<br />

Komentar avtorja<br />

ODOBRAVANJE NASILJA<br />

LAHKO VODI<br />

V NEVARNE SITUACIJE<br />

Ne glede na to, kakšne stiske je<br />

preživljala Audrey Hale, je jasno, kdo je<br />

v incidentu storilec in kdo žrtev. Dogodek<br />

pa jasno kaže, kam lahko pripelje<br />

polarizacija, ki smo ji priča. Čeprav se<br />

n<strong>aj</strong>dejo tudi posamezniki, ki izraž<strong>aj</strong>o<br />

sovraštvo do ljudi, ki čutijo transspolna<br />

nagnjenja, pa je potrebno poudariti, da<br />

zaščita otrok, ki niso zmožni razsojanja<br />

in nim<strong>aj</strong>o pravne odgovornosti pred<br />

tem, da tr<strong>aj</strong>no poškodujejo svoje telo<br />

zaradi nekega občutka ali krize, ni<br />

genocidno nasilje nad transskupnostjo.<br />

Zatekanje k nasilju nikoli in nikdar ne<br />

more biti rešitev. Posebej zastrašujoče<br />

pa je, da skupine in celo medijske<br />

hiše v javnosti opravičujejo upora<strong>bo</strong><br />

nasilja nad kristjani in kritiki LGBTQIA<br />

agende. To lahko vodi v situacije, ko <strong>bo</strong><br />

dejansko še tekla kri.<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

44 DRUŽBA Kolumna<br />

ANDREJA BARAT<br />

SOVRAŽNIKI<br />

sovražnega GOVORA<br />

Obst<strong>aj</strong>a precej konkretna nevarnost, da se nam žaljivke nasprotnikov<br />

zdijo čisti sovražni govor, naš sovražni govor čez nasprotnike<br />

pa zgolj <strong>bo</strong>lj ali manj posrečene žaljivke.<br />

Vsakega človeka, ki ima v sebi<br />

vs<strong>aj</strong> količk<strong>aj</strong> dostojanstva,<br />

zazebe pri srcu in mu zbudi<br />

odpor, ko sliši ali prebere<br />

sovražni govor. Ne glede na to, od koga<br />

prih<strong>aj</strong>a in komu je namenjen. Ob aktualnosti<br />

sovražnega govora v medijih<br />

pa se žal vedno znova pojavlj<strong>aj</strong>o ljudje,<br />

ki <strong>bo</strong>lj ali manj posrečeno pojasnjujejo,<br />

k<strong>aj</strong> je in k<strong>aj</strong> ni sovražni govor. Včasih<br />

je mogoče dobiti vtis, da to ocenjujejo<br />

zgolj na podlagi političnih barv. Vendar<br />

im<strong>aj</strong>o obič<strong>aj</strong>no dobre argumente in<br />

ob vsesplošnem opletanju s sovražnim<br />

govorom je potrebno vedno znova pojasnjevati,<br />

da žaljiv ali diskreditacijski<br />

govor še ni, v tehničnem smislu, nujno<br />

sovražen. Obst<strong>aj</strong>a pa precej konkretna<br />

nevarnost, da se nam žaljivke nasprotnikov<br />

zdijo čisti sovražni govor, naš<br />

sovražni govor čez nasprotnike pa<br />

zgolj <strong>bo</strong>lj ali manj posrečene žaljivke.<br />

Ali celo resnica. Primer iz bližnje<br />

okolice: »Srbe na vrbe!« proti »Bit će<br />

mesa, klat ćemo Hrvate!« Na eni strani<br />

skor<strong>aj</strong> domoljubni vzklik, na drugi pa<br />

grozljiv sovražni govor, ki je imel zelo<br />

konkretne posledice. Odvisno, s katere<br />

strani gledamo.<br />

ZAČARANI KROG<br />

Prvi razlog: Marsikomu na desni strani spletnih komentatorjev v resnici nikakor<br />

ne bi škodilo, če bi si prebral in upošteval <strong>bo</strong>nton. Lahko stokrat pove<br />

resnico, toda tudi resnico lahko poveš na dostojen, in ne žaljiv način. Še posebej<br />

žalostno je, da se na takšen nivo občasno spustijo tudi nekateri visoki<br />

desni politiki in vplivneži, ki posledično s tem držijo »štango« primitivcem, ki<br />

tako dobijo krila. To enostavno ni primerno. Če smo iskreni, moramo priznati,<br />

da si levi politiki takšne očitne spodrslj<strong>aj</strong>e le redko privoščijo. Res je, da nam<br />

namesto tega zelo lepo in retorično dovršeno lažejo, ampak lažejo na nivoju.<br />

Tako imamo na desni strani situacijo, ko »dostojni« desničarji mrzlično iščejo<br />

posamične primere primitivnega, sovražnega in nedostojnega govora na levi,<br />

pa im<strong>aj</strong>o, roko na srce, precej težje delo kot njihovi politični nasprotniki. Ali<br />

morda niso hodili v iste šole?<br />

Drugi razlog: Leva politična sfera (in to ne samo v Sloveniji) je pojem<br />

»sovražnega govora« že davno ugrabila za svoje obračunavanje s političnimi<br />

nasprotniki. Ker je slovenska desnica tako zaletava in neizkušena, jim z n<strong>aj</strong>večjim<br />

veseljem servira vedno nove sestavine, ki se jih da odlično še malo začiniti<br />

in skuhati v »sovražni govor« ter ga servirati državljanom. Na slabšem<br />

smo mi, državljani, s<strong>aj</strong> je označitev neke izjave za sovražni govor politično in<br />

ideološko motivirana. Zato glo<strong>bo</strong>ko sočustvujemo, ko poslušamo prispevek<br />

v glavni informativni odd<strong>aj</strong>i, da je nekdo na ulici odrinil in nadrl (že drugič!)<br />

u<strong>bo</strong>go Niko Kovač, ali pa se iz tega grdo norčujemo. Odvisno, na kateri<br />

strani smo politično. Noben odziv ni primeren in je umetno spodbujen ter<br />

namenjen delitvam. Obenem pa ne vemo nič o zdravnici, ki ji pacienti grozijo<br />

s smrtjo. Ne vemo nič o Albanki, na katero je nekdo pljunil. Ne vemo nič<br />

o učiteljici, ki ji nekdo »je… mater«, ker ni dala dobre ocene. Ne vemo nič o<br />

posiljeni osnovnošolki, ki po grožnjah storilcev – sošolcev, da <strong>bo</strong>do objavili<br />

posnetek posilstva, stori samomor. In nas niti ne zanima.<br />

SHUTTERSTOCK<br />

POLITIČNO VPRAŠANJE<br />

Seveda so javne osebe <strong>bo</strong>lj izpostavljene<br />

in mor<strong>aj</strong>o pri komentarjih svojih dejanj<br />

ter izgleda pokazati več tolerance. Toda,<br />

roko na srce, dostojni ljudje se ne spušč<strong>aj</strong>o<br />

na nivo, da bi komentirali zunanji izgled<br />

neke osebe, četudi javne, da bi se norčevali<br />

iz nje. »Sčasoma mi je postalo jasno,<br />

da linija, ki ločuje dobro od slabega, ne<br />

poteka med državami, družbenimi razredi<br />

in ne med političnimi strankami, temveč<br />

poteka skozi vsako človeško srce,« je<br />

zapisal veliki Aleksander Solženicin, ki je,<br />

mimogrede, večino svojega življenja preživel<br />

v n<strong>aj</strong><strong>bo</strong>lj trdem komunizmu. Kako je<br />

torej mogoče, da je v m<strong>aj</strong>hni državici, ki je<br />

živela milo obliko socializma, in to skor<strong>aj</strong><br />

počitniško, če poslušamo jugonostalgike,<br />

nekako uspelo, da je sovražni govor danes<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

DRUŽBA<br />

45<br />

Ne<strong>bo</strong>jša Tejić/STA<br />

Leva politična sfera je pojem sovražnega govora<br />

ugrabila. Da je nekdo odrinil Niko Kovač<br />

(30), je glavna novica v informativni odd<strong>aj</strong>i.<br />

domena slovenske desne politične opcije,<br />

leva pa je tista, ki je poklicana, da ga sanira?<br />

Kako je to mogoče? Kar sledi je seveda<br />

samo poizkus odgovora, ki <strong>bo</strong> morda pri<br />

kom zbudil jezo, upam, da ne sovražnega<br />

govora. Razloga sta dva.<br />

STRATEŠKI SVET<br />

Imamo pa nov strateški svet, ki ga <strong>bo</strong>mo<br />

plačevali davkoplačevalci in nas <strong>bo</strong> učil,<br />

k<strong>aj</strong> je in k<strong>aj</strong> ni sovražni govor. Ni prvi. Imeli<br />

smo že Svet za odziv na sovražni govor.<br />

Predsedovala mu je sedanja predsednica<br />

države. Njegov član je bil tudi pevec Zlatan<br />

Čordić (40). Vsekakor oba spadata v drugo<br />

prej omenjeno skupino – pod levičarske<br />

manipulacije in politična obračunavanja.<br />

Če bi namreč imel kakršenkoli drug namen,<br />

bi bila njegova zasedba drugačna: <strong>bo</strong>lj<br />

uravnotežena in sestavljena iz verodostojnih<br />

ljudi različnih družbenih in političnih<br />

sfer. Predstavlj<strong>aj</strong>te si, da imamo nek strateški<br />

svet ali kakršenkoli svet pravzaprav,<br />

v katerem sedijo zmerni in dostojanstveni<br />

ljudje različnih političnih, družbenih in<br />

verskih prepričanj. Se spoštujejo, sodelujejo<br />

in iščejo n<strong>aj</strong><strong>bo</strong>ljše rešitve za n<strong>aj</strong>različnejša<br />

vprašanja v dobro državljanov. Je to<br />

res znanstvena fantastika in koliko tranzicijskih<br />

let <strong>bo</strong> moralo še preteči, da se <strong>bo</strong>mo<br />

temu vs<strong>aj</strong> približali?<br />

<br />

O izvoru<br />

Vašega priimka<br />

V našem družinskem podjetju, ki izdeluje družinska<br />

drevesa, lahko naročite tudi analizo svojega priimka. Na<br />

treh straneh opišemo, kd<strong>aj</strong> in kako je nastal posamezen<br />

priimek. Razložimo tudi, k<strong>aj</strong> priimek pomeni. Opišemo,<br />

kje živijo ljudje s tem priimkom in omenimo slavne osebnosti,<br />

ki nosijo ta priimek. Priimek nam lahko veliko<br />

pove tudi o prednikih, ki jih v starih dokumentih sploh<br />

ne <strong>bo</strong>mo našli. Razlaga o izvoru priimka je natisnjena<br />

na barvnem papirju in vložena v mapo iz rdečega usnja.<br />

Lahko je izvirno in edinstveno (unikatno) darilo za<br />

rojstni dan, obletnice, abrahama, poroko...<br />

NAROČILA IN INFORMACIJE:<br />

info@tinomamic.eu, tel. 031-646-870<br />

www.tinomamic.eu<br />

Cena:<br />

SAMO<br />

249 €<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

46 AKTUALNO<br />

Srdjan Živulovič/BOBO<br />

Levi politiki se dobro<br />

zaved<strong>aj</strong>o svojega<br />

pošastnega monopola,<br />

ga zlorablj<strong>aj</strong>o za<br />

zav<strong>aj</strong>anje javnega<br />

mnenja, a o tem<br />

potuhnjeno molčijo.<br />

MILAN<br />

GREGORIČ<br />

POHABLJENA<br />

slovenska demokracija<br />

V prejšnjem režimu so komunisti na vse ključne polož<strong>aj</strong>e v družbi namestili<br />

svoje zaupne ljudi, v oblastnih organih, sodstvu, medijih, šolstvu, znanosti, kulturi,<br />

civilni družbi in drugje. S prvimi demokratičnimi volitvami jim je pomladna stran<br />

nekoliko pomešala štrene v oblastnih organih, na ostalih družbenih polož<strong>aj</strong>ih<br />

pa se z vstopom Slovenije v tranzicijo stvari niso bistveno spremenile.<br />

Komunisti so obdržali v svojih<br />

rokah vse vzvode realne<br />

družbene moči in jih spretno<br />

zlorabljali, da se obdržijo na<br />

oblasti. N<strong>aj</strong> v nadaljevanju navedem le<br />

nek<strong>aj</strong> n<strong>aj</strong><strong>bo</strong>lj kričečih primerov.<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023<br />

ZLORABA<br />

REPRESIVNIH ORGANOV<br />

N<strong>aj</strong> začnem z že skor<strong>aj</strong> pozabljenim<br />

n<strong>aj</strong>večjim madežem slovenske demokracije,<br />

to je nerazčiščenim političnim<br />

umorom Ivana Krambergerja na predvolilnem<br />

shodu v Jurovskem dolu pred<br />

državnoz<strong>bo</strong>rskimi volitvami leta 19<strong>92</strong>.<br />

Predvolilne ankete so mu namreč napovedovale<br />

okrog 20-odstotno podporo,<br />

kar bi pomladni strani omogočilo,<br />

da oblikuje vlado in potisne levico v<br />

opozicijo. Očitno je moral nedolžni človek<br />

umreti, da se je lahko levica ponovno<br />

dokopala do oblasti. Sledila je serija<br />

poskusov sodnih političnih umorov Janeza<br />

Janše kot n<strong>aj</strong>nevarnejšega političnega<br />

nasprotnika levice.<br />

Napovedala jo je že podtaknjena<br />

politično montirana diverzija obveščevalne<br />

službe obrambnega ministrstva<br />

proti Janezu Janši (64) v aferi<br />

Depala vas, ki ga je zrušila s polož<strong>aj</strong>a<br />

obrambnega ministra. Na kar je Milan<br />

Kučan (81) tik pred volitvami leta<br />

2008 sprožil svoj umazani »veliki pok«<br />

z afero Patria, pospremljena s strahovito<br />

obrekovalno kampanjo, s čimer<br />

je bil Janša zaradi lažne in z ničemer<br />

dokazane korupcije pribit na sramotilni<br />

steber, ne da bi se lahko učinkovito<br />

branil. Tako je lahko Borut Pahor (59),<br />

Janšev politični tekmec, pri tej prevari<br />

nastavil svojo vrečo in z lahkoto

AKTUALNO<br />

47<br />

zmagal. Sledila je repriza leta 2010, ko<br />

je »neodvisno sodstvo« spet tik pred<br />

lokalnimi volitvami vložilo proti Janši<br />

obtožni predlog v zadevi Patria ob<br />

novi spremlj<strong>aj</strong>oči huronski obrekovalni<br />

kampanji proti njemu. Na kar je<br />

isto sodstvo »po naključju« razpisalo<br />

obravnavo v zadevi Patria ponovno tik<br />

pred državnoz<strong>bo</strong>rskimi volitvami leta<br />

2011 in Janšo znova pribilo na pranger.<br />

ZAPOR<br />

Stvar je dosegla vrhunec leta 2014, ko<br />

so Janšo par tednov pred volitvami<br />

enostavno strpali v zapor. Visokoetični<br />

Miro Cerar (59), veliki pravni strokovnjak<br />

in tedanji Janšev politični tekmec,<br />

je ob tem morda malo zatisnil nos in<br />

pogledal stran, a je hkrati potuhnjeno<br />

nastavil vrečo in hinavsko pokasiral<br />

rezultate te kričeče umazane sodne ra<strong>bo</strong>te.<br />

In ko je bila sodba na višji inštanci<br />

pričakovano razveljavljena in vrnjena v<br />

vnovično obravnavo, je sodišče izvedlo<br />

svoj poslednji umazani pravosodni manever<br />

in pustilo, da stvar zastara, tako<br />

da bi na Janši ostal nerazčiščen madež.<br />

Velika evropska varuhinja slovenske<br />

demokracije Sophie in ‘t Veld (59) pa je<br />

ob vsem tem gledala stran in ni poslala<br />

v Slovenijo nobene preiskovalne komisije.<br />

Vodilni del tranzicijske levice, ki je<br />

v tem času vedril na slovenski politični<br />

sceni, pa se je s svojim obnašanjem<br />

izkazal za pravo Prašičjo farmo, le da<br />

so si njeni člani nadeli demokratične<br />

maske. K tej Janševi brezkončni kalvariji<br />

pa bi morali dodati še zlora<strong>bo</strong> KPK<br />

v politično montirani aferi Trenta, ki<br />

je pomagala sesuti drugo Janševo vlado,<br />

pa protipravni odvzem poslanskega<br />

mandata Janši leta 2014 itn. brez konca.<br />

Skratka šolski primer zlorabe sodstva<br />

in drugih inštitucij, ki bi bil v čast celo<br />

Putinu in ki bi moral n<strong>aj</strong>ti mesto v učbenikih<br />

pravnih in drugih druž<strong>bo</strong>slovnih<br />

fakultet po Evropi.<br />

Face<strong>bo</strong>ok @ janez.zalaznik.5<br />

ZLORABA MEDIJEV<br />

V zvezi s slovensko medijsko sceno pa<br />

obst<strong>aj</strong><strong>aj</strong>o verodostojni podatki, da obvlada<br />

levica prek kapitalskih in kadrovskih<br />

navez od 80 do 90 odstotkov<br />

tiskanih in elektronskih medijev, ki<br />

poberejo prav toliko oglaševalskega<br />

denarja. Med njimi vse dnevnike, večino<br />

radijskih in TV post<strong>aj</strong> ter na desetine<br />

revij, tednikov in drugih publikacij.<br />

»Slovenija je edina država v Evropi,<br />

ki nima niti enega svojega dnevnika,<br />

ki ne bi bil rdeč,« je za Reporter (2017)<br />

povedal urednik tega tednika. Levi<br />

politiki se dobro zaved<strong>aj</strong>o tega svojega<br />

pošastnega monopola in ga, kot to<br />

opazujemo že desetletja, ob vsaki primerni<br />

priložnosti pošastno zlorablj<strong>aj</strong>o<br />

za zav<strong>aj</strong>anje javnega mnenja, a o tem<br />

potuhnjeno molčijo. Še več, ob vsakem<br />

poskusu pomladne strani, da bi razbila<br />

ta monopol, tožarijo Slovenijo v organih<br />

EU, da je pri nas medijska svo<strong>bo</strong>da<br />

ogrožena. Kot je to razvidno iz sedanje<br />

hinavske levičarske histerije v zvezi z<br />

RTV SLO. Alternativnih medijev, kot<br />

so Družina, Radio Ognjišče, Demokracija,<br />

<strong>Domovina</strong>, Nova24 TV in nek<strong>aj</strong><br />

spletnih portalov je namreč le za dober<br />

ščepec, <strong>bo</strong>lj za demokratičen okras. Polega<br />

tega so nekateri, npr. Družina in<br />

Ognjišče, nast<strong>aj</strong>ali v velikih mukah, v<br />

glavnem s prispevki bralcev oz. poslušalcev,<br />

odrezani od oglaševalskega denarja<br />

in z Ud<strong>bo</strong> neprestano za vratom.<br />

Še danes Golo<strong>bo</strong>vi naduti oblastniki<br />

pošilj<strong>aj</strong>o nad Demokracijo in Nova24TV<br />

preiskovalno komisijo, ki n<strong>aj</strong> bi raziskala<br />

njuno finančno ozadje. Nazadnje pa<br />

n<strong>aj</strong><strong>bo</strong>lj glasni nosilci sovražnega govora<br />

ustanavlj<strong>aj</strong>o novodobno inkvizicijo,<br />

ki bi n<strong>aj</strong> preganjala morebitni sovražni<br />

govor svojih političnih nasprotnikov.<br />

Na srečo je vstop družbenih omrežij<br />

na medijsko sceno nekoliko om<strong>aj</strong>al<br />

monopol levice, ni pa ga tudi odpravil,<br />

s<strong>aj</strong> že razmišlj<strong>aj</strong>o, kako bi ta omrežja<br />

prek cenzure disciplinirali. Spričo navedenih<br />

v ne<strong>bo</strong> vpijočih sodnih zlorab<br />

in ob dejstvu, da je pluralnost in<br />

uravnoteženost medijske scene eden<br />

od temeljnih pogojev za normalno<br />

delovanje demokracije, ni čudno, da<br />

je slovenska demokracija pohabljena.<br />

Vendar opozarja škof Peter Štumpf,<br />

»da bi bilo stanje duha v Sloveniji brez<br />

katoliških medijev katastrofalno«. Pri<br />

čemer pa še pomenljivo pripominja,<br />

»da dvoje stvari sili ljudi k nasilju, in<br />

sicer pomanjkanje kruha in pomanjkanje<br />

svo<strong>bo</strong>de govora«. Novejši oster<br />

upor, ki ga demokratični del slovenske<br />

družbe, tudi na evropskem parketu,<br />

nudi proti nasilnim poskusom<br />

levice, da bi RTV SLO ponovno spravila<br />

povsem pod svoj nadzor, zbuja<br />

upanje, da <strong>bo</strong> levičarskega medijskega<br />

monopola enkrat konec in da pluralizacije<br />

slovenske medijske scene ne <strong>bo</strong><br />

nihče več ustavil.<br />

ZLORABA CIVILNE DRUŽBE<br />

O slovenski civilni družbi pa je bilo<br />

tudi že vse povedano. Vsa čast tisočem<br />

prostovoljcev, ki delujejo na humanitarnem<br />

in drugih področjih, kot npr. Karitas,<br />

Rdeči križ, gasilci, društva za pomoč invalidom<br />

in drugim ranljivim skupinam, pa<br />

društva, ki iskreno bdijo nad varovanjem<br />

narave, spoštovanjem človekovih pravic<br />

in demokratičnih vrednot. Vendar to, kar<br />

smo gledali na ljubljanskih ulicah zadnji<br />

dve leti in celo v prostorih RTV, so bili<br />

pod masko ljudstva naščuvani levičarski<br />

vojščaki, ki s sovražnimi slogani »fašisti«,<br />

»smrt janšizmu« idr. sejejo nemir in strah<br />

med ljudmi, kot nekoč njihovi vzorniki nacisti<br />

in škvadristi. Del njih, ki se je z vzkliki<br />

»Ubij Janšu!« izživljal z zažiganjem Janševe<br />

lutke, tolkel žogo z Janševim obrazom<br />

na njej, pa je zdrknil na raven podivjanega<br />

pouličnega krdela. Tam bi novodobna inkvizitorka<br />

Nika Kovač (31) našla ogromno<br />

dela, a je to ne zanima.<br />

<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

48<br />

JAKOB PRIMOŽIČ,<br />

CASNIK.SI<br />

VOJNA NAPOVED<br />

slovenskemu podeželju<br />

Še malo in minilo <strong>bo</strong> eno leto od zadnjih volitev. Razen velikih besed o politični kulturi<br />

in svo<strong>bo</strong>di pretiranih obljub zmagovalec niti ni d<strong>aj</strong>al. Ne vemo, kam bi ga na političnem<br />

spektru uvrstili, ne vemo, v k<strong>aj</strong> verjame, ne vemo, k<strong>aj</strong> so njegova izhodišča,<br />

temeljne ideje. Čas bi že bil, da se izjasni vs<strong>aj</strong> o čem, razen o Janezu - Janši in Zemljariču.<br />

Kmete je vlada razjezila n<strong>aj</strong>prej s propagiranjem<br />

veganstva, sodu pa so dno izbile<br />

prepovedi kmetovanja v območju Nature<br />

2000. Zato je Ljubljana doživela proteste.<br />

Upokojenci so v času<br />

prejšnje vlade videli,<br />

da so višanja mogoča,<br />

da se krivice lahko<br />

odpravlj<strong>aj</strong>o, zd<strong>aj</strong><br />

pa jih zafrkav<strong>aj</strong>o<br />

s pestjo riža.<br />

Fotomontaža CASNIK.SI<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

Poskus tega bi se lahko zgodil<br />

na Brdu, kjer teden za tednom<br />

sestankujejo. To ni novost, s<strong>aj</strong><br />

smo tudi na sestanke prejšnje<br />

vlade na Brdu čakali do večernih poročil.<br />

Obst<strong>aj</strong>a pa ena temeljna razlika.<br />

V prejšnji vladi so povedali, da <strong>bo</strong> od<br />

jutri veljalo trideset novih podrobnih<br />

ukrepov (če smo prizanesljivi, so se<br />

proti koncu nekoliko popravili). Aktualni<br />

oblastniki pa povejo, da nek<strong>aj</strong><br />

<strong>bo</strong>, ko <strong>bo</strong>, in naštejejo nek<strong>aj</strong> izhodišč,<br />

na podlagi katerih bi brez večjih težav<br />

reformo pripravila katerakoli ideološka<br />

opcija. Stališča za zdravstveno,<br />

šolsko, davčno in še kakšno reformo so<br />

tako ohlapna, da ne vemo, ali so prišla<br />

iz oddelka za stike z javnostmi SDS ali<br />

Gibanja Svo<strong>bo</strong>da. Veliko pa nam o človeku/stranki/gibanju<br />

pove podatek,<br />

koga si je izbral za sovražnike. Levica<br />

sovraži uspešne, progresivci družine,<br />

skr<strong>aj</strong>ni desničarji nepoznano, konservativci<br />

eksperimentiranje.<br />

KOGA SOVRAŽI VLADA<br />

Dopuščam seveda možnost, da predsednik<br />

vlade teh ljudi ne sovraži osebno,<br />

ampak zgolj kolektivno službeno. Da je<br />

moral v kampanji sovražiti Janeza Janšo<br />

ni novost ali inovativnost. Omenjen<br />

politik ima v našem prostoru n<strong>aj</strong>brž<br />

toliko od<strong>bo</strong>jnosti kot Herta in njena dopolnila.<br />

Ne le v strankah na levi strani<br />

dvorane Državnega z<strong>bo</strong>ra, ampak tudi v<br />

opozicijskih partnerjih in celo v lastnih<br />

vrstah. Ampak to ni prispevek o njem.<br />

Verjamem celo, da sta oba alfa samca<br />

v času o<strong>bo</strong>jestranskih koristi pred leti<br />

drug z drugim zelo lepo sh<strong>aj</strong>ala. Kdo pa<br />

je prišel na vrsto kasneje?<br />

KDO PROTESTIRA<br />

Poglejmo proteste. N<strong>aj</strong>večji so bili upokojenski.<br />

Očitano jim je bilo, da so na<br />

njih le pripadniki ene stranke, a vsak<br />

pozoren opazovalec dog<strong>aj</strong>anja <strong>bo</strong> videl,<br />

da n<strong>aj</strong>večja opozicijska stranka<br />

sama takega na<strong>bo</strong>ja ne zmore več<br />

zbuditi. Prišli so tudi drugi upokojenci<br />

– tisti z res m<strong>aj</strong>hnimi pokojninami,<br />

večinoma s podeželja. To so tisti, ki so<br />

40 let delali s poklicno šolo, danes pa<br />

jim očit<strong>aj</strong>o, da si niso plačevali višjih<br />

prispevkov. Kot da je bilo to mogoče.<br />

Ti upokojenci so v času prejšnje vlade<br />

videli, da so višanja mogoča, da se krivice<br />

lahko odpravlj<strong>aj</strong>o, zd<strong>aj</strong> pa jih zafrkav<strong>aj</strong>o<br />

s pestjo riža. Prišli so dvakrat,<br />

prišli <strong>bo</strong>do tretjič, z rdečimi karticami<br />

za avtobus iz vse Slovenije.<br />

Druga množica je v določenem odstotku<br />

presečna tej. To so tisti, ki so si<br />

pred 40 leti gradili hiše. Danes jim očit<strong>aj</strong>o,<br />

da prelahko. Tistim, ki so poceni<br />

prišli do partijskih stanovanj ali kasneje<br />

odkupili stanovanja po t. i. Jazbinškovem<br />

zakonu, se seveda ne očita ničesar,<br />

dokler so znotr<strong>aj</strong> obvoznice. Tistim pa,<br />

ki so se desetletje odrekali dopustom<br />

in vsakemu n<strong>aj</strong>manjšemu luksuzu, da<br />

so lahko prišli do materiala ,in vse popoldneve<br />

ter vikende delali, želi vlada<br />

naviti davke. Kvadratni meter je enako<br />

luksuz. Da ne <strong>bo</strong> pomote – neka oblika<br />

nepremičninskega davka bi bila koristna,<br />

palica za tiste, ki so delali in žrtvovali<br />

več, pa ne. Tistim, ki so bili pridni<br />

in so delali, <strong>bo</strong>mo tisto, kar so zgradili<br />

tudi za potomce, obdavčili, da <strong>bo</strong>mo<br />

s tem denarjem zgradili stanovanja v<br />

centru Ljubljane za tiste, ki si jih za nizko<br />

n<strong>aj</strong>emnino pač želijo.<br />

Protestirali so tudi gasilci. Tisti, ki<br />

prih<strong>aj</strong>amo s podeželja, vemo, da je gasilstvo<br />

(čeprav imam tu v mislih predvsem<br />

prostovoljno) vezivno tkivo skupnosti –<br />

da vzg<strong>aj</strong>a mladino, skrbi za solidarnost,<br />

pomaga v nesreči, nudi vso podporo lokalni<br />

skupnosti, ki jo druge institucije v<br />

takšni meri niti niso zmožne zagotoviti.<br />

In to brez profita. Ne želim se spuščati<br />

v oceno zahtev poklicnih gasilcev, je pa<br />

vlada ob tem protestu pokazala svoj odnos<br />

do vseh gasilcev s parolami in obtožbami.<br />

Verjemite mi, da na podeželju<br />

župan ne <strong>bo</strong> dolgo obstal na funkciji, če<br />

ne <strong>bo</strong> razumel vloge gasilcev. Znotr<strong>aj</strong><br />

obvoznice, kjer za varnost pred ognjem<br />

skrbi gasilska brigada, za vse ostalo pa<br />

tisoče institucij, tega strahu nim<strong>aj</strong>o. Na<br />

prostovoljstvo in predanost se jim pač ni<br />

treba zanašati.<br />

DUHOVNIKI IN KMETI<br />

Niso še protestirali in n<strong>aj</strong>brž tudi ne<br />

<strong>bo</strong>do duhovniki. Tem bi nadomestilo<br />

za socialne prispevke iz 100 odstotkov<br />

radi zmanjšali na 60 odstotkov. Ponovno<br />

je pogled iz notranjosti obvoznice in<br />

pogled s podeželja popolnoma nasproten.<br />

Če je v Ljubljani in drugih mestih<br />

kulturne, spiritualne, športne in druge<br />

ponudbe kot listja in trave, je v marsikaterem<br />

manjšem slovenskem kr<strong>aj</strong>u poleg<br />

gasilcev in šole edino delujoče organizirano<br />

telo župnija. To so pred dobrimi<br />

20 leti prepoznali tudi zakonod<strong>aj</strong>alci,<br />

ki so duhovnikom priznali družbeno<br />

49<br />

koristno delovanje in jim iz naše skupne<br />

malhe dali dva novčiča v tolaž<strong>bo</strong> za<br />

njihovo delo. V času, ko podeželje umira,<br />

ko so po letih agonij umrla društva<br />

in tradicionalni dogodki, bi tistim, ki<br />

še držijo pokonci oratorije, prenove<br />

kulturne dediščine, tedenska srečanja,<br />

mladinske skupine, obiskovanje <strong>bo</strong>lnikov,<br />

lokalna praznovanja in dogodke<br />

ter drugo, r<strong>aj</strong>e nek<strong>aj</strong> odvzeli, kot k<strong>aj</strong><br />

dodali. Strahu, da duhovnikov ne bi<br />

preživljali farani, po mojem mnenju še<br />

ni. Vprašamo pa se, ali država lahko v<br />

Ljubljani financira množice programov<br />

in organizacij, našega u<strong>bo</strong>gega duhovnika<br />

pa ne morete podpreti glede na vse<br />

davke, ki jih plačujemo tudi mi?<br />

Če se je upokojencem očitalo, da so<br />

desni protestniki, tega kmetom pač ne<br />

moremo očitati. Začelo se je z vnašanjem<br />

idej političnega veganstva v javni<br />

diskurz. V deželi, v kateri kmetijstvo<br />

životari osredinjeno ob opešani živinoreji.<br />

Nadaljevalo se je s podnebnimi<br />

spremembami. Kmete bi močno udaril<br />

tudi nespametno načrtovan nepremičninski<br />

davek, ki vsak hektar smatra za<br />

<strong>bo</strong>gastvo brez primere. Sodu pa je izbilo<br />

dno norčevanje birokratov. Kmetje<br />

so različnih političnih barv – od<br />

njihovih strokovnih apolitičnih zvez<br />

do rdečih, zelenih, modrih in rumenih<br />

kmetov. A tokrat so stavkali vsi. Mirno,<br />

brez pretiranega oviranja prometa,<br />

čeprav to zn<strong>aj</strong>o. Potiho so opozorili,<br />

da se ne <strong>bo</strong>jijo. Enkrat so bili kmetje že<br />

med prvimi uporniki proti sistemu.<br />

SOVRAŽNIK JE PODEŽELJE<br />

Če stopimo korak naz<strong>aj</strong>, vidimo celo<br />

sliko. Vlada si je za nasprotnika v vojni<br />

očitno izbrala podeželje. Kmete, upokojence<br />

in njihove hiše, gasilce ter duhovnike<br />

smo že omenili. K<strong>aj</strong> pa investicije?<br />

Milijarde, ki jih je prejšnja vlada iz<br />

Sklada za okrevanje in razvoj razporedila<br />

po Sloveniji za obnove cest, domov<br />

za starejše in druge infrastrukturne<br />

objekte na investicijsko podhranjenem<br />

podeželju, ta vlada vleče naz<strong>aj</strong> v Ljubljano.<br />

Projekti se brez informacij zapir<strong>aj</strong>o,<br />

novic o tem, kako <strong>bo</strong>mo ta denar<br />

porabili, pa ni. Ne <strong>bo</strong>m presenečen, če<br />

<strong>bo</strong> namesto nujno potrebnega mostu<br />

in doma za starejše vlada pač vlagala<br />

v mehke vsebine LGBT prijaznih vrtcev<br />

in programe opolnomočenja starejših,<br />

ki <strong>bo</strong>do na voljo le v mestih. Podeželje<br />

pač ni prioriteta, čeprav so tudi na podeželju<br />

dobili precej glasov. <br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

50<br />

PRIPOROČILA<br />

Beremo, gledamo, poslušamo ...<br />

TEO PETROVIČ<br />

PRESETNIK<br />

MAD MEN<br />

Mad Men je ameriška TV serija, katere dog<strong>aj</strong>anje<br />

je postavljeno med leti 1960 in 1970. V Sloveniji<br />

se je predv<strong>aj</strong>ala pod imenom Oglaševalci,<br />

sicer pa se ime nanaša na Madison Avenue, ki<br />

je metonimija za ameriško oglaševalsko industrijo.<br />

»Tehnike Madison Avenue« n<strong>aj</strong> bi se nanašale<br />

na »smiselno, gladko upora<strong>bo</strong> komunikacijskih<br />

medijev za igranje na čustva.«<br />

V seriji lahko preko glavnih likov in njihovega<br />

delovanja, razvoja (ter tudi razkroja) opazujemo<br />

velike družbene spremembe tistega časa, ki<br />

na nas vpliv<strong>aj</strong>o še danes. Od prehoda od (pogosto<br />

idealizirane) tradicionalne, predmestne<br />

družine, do povojne sprostitve družbe, rastoče<br />

enakopravnosti žensk, pojava hipijev ...<br />

Prav tako spoznamo razvoj oglaševalske industrije,<br />

ki nas dandanes obd<strong>aj</strong>a na vsakem koraku<br />

ter ki pomembno sooblikuje našo realnost.<br />

Pa gre res za realnost ali pa le za iluzijo?<br />

Serija velja za eno n<strong>aj</strong>večjih televizijskih serij<br />

vseh časov in del zlate dobe televizije zgodnjega<br />

21. stoletja. Vsekakor vredno ogleda.<br />

MILIJONČEK ZA PRIJAZNOST –<br />

ARNFINN KOLERUND<br />

Desetletni Frank in njegova mama živita<br />

sama v m<strong>aj</strong>hni norveški vasi. V prvem<br />

poglavju zadeneta na lotu. Štiriindv<strong>aj</strong>set<br />

milijonov kron. Odločita se, da <strong>bo</strong>sta živela<br />

po starem, da se nič ne <strong>bo</strong> spremenilo in<br />

predvsem, da nikomur ne <strong>bo</strong>sta povedala<br />

za dobitek.<br />

Seveda se kmalu nekako razve, da sta prejemnika<br />

dobitka onadva. Takrat se začnejo<br />

klici, pozivi, povabila – od njiju bi vsi k<strong>aj</strong><br />

radi. Mami prekipi. Da bi temu naredila konec,<br />

oznani, da <strong>bo</strong> nekomu iz vasi, ki <strong>bo</strong> še<br />

posebej dober do bližnjih, od svojega dobitka<br />

podarila milijon kron. Tako imenovan milijonček<br />

za prijaznost. Prepričana je, da <strong>bo</strong> to<br />

odvrnilo pozornost od njiju, predvsem pa<br />

spodbudilo ljudi, da se <strong>bo</strong>do vsi trudili biti<br />

čim prijaznejši.<br />

Je denar res sveta vladar? In k<strong>aj</strong> ima s tem<br />

opraviti zavist? Frankova mama se <strong>bo</strong>ji, da<br />

obilica denarja njenega sina ne bi pokvarila.<br />

A k<strong>aj</strong>, če so za to še <strong>bo</strong>lj dovzetni odrasli? Prijeten,<br />

na trenutke presunljiv in včasih presneto<br />

zabaven roman, ki dobro razvije odgovor<br />

na vprašanje, ki si ga je zagotovo zastavil<br />

že vsak: »K<strong>aj</strong> bi pa jaz naredil, če bi zadel<br />

ogromno denarja na loteriji?«<br />

<br />

LUCIJA ČAKŠ<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

ANDRAŽ<br />

ARKO<br />

DUHOVNOST<br />

Kdo je bil JEZUSOV DEDEK<br />

Praznovanju 800-letnice postavitve prvih jaslic nas vabi h globljemu premišljevanju<br />

evangeljskih poročil o Jezusovem rojstvu in otroštvu. Ob srečevanju z Jezusovim rodovnikom<br />

se nehote srečamo tudi z vprašanjem: Kdo je bil Jezusov dedek?<br />

Na videz banalno vprašanje, ki pa nima enoznačnega odgovora.<br />

51<br />

Strokovnjaki za rodoslovje in izdelovanje rodbinskih<br />

dreves, bi (tudi odgovorni urednik tednika, ki<br />

ga držite v rokah) pri raziskovanju Jezusovega rodovnika<br />

prav gotovo izgubili živce ali pa doživljali<br />

nočne more. Zak<strong>aj</strong>?<br />

Evangelist Matej Jezusovega rodovnika ni strukturiral v<br />

strogo zgodovinskem smislu, s<strong>aj</strong> kot pri drugih svetopisemskih<br />

rodovnikih njegov glavni namen ni povezan z izključno<br />

biološkim poreklom. Lahko bi rekli, da je Jezusov rodovnik<br />

na nek način »umeten«. Bog namreč ni uredil stvari tako<br />

lepo, da bi natanko štirin<strong>aj</strong>st bioloških generacij ločilo tako<br />

ključne trenutke v zgodovini odrešenja, kot so Abrahamov<br />

klic, vzpon kralja Davida, izgon Izraelcev v Babilon in Mesijevo<br />

rojstvo.<br />

MATEJEV IN LUKOV RODOVNIK<br />

Matej začne rodovnik z besedami: »Rodovnik Jezusa Kristusa,<br />

Davidovega sina, Abrahamovega sina.« S tem je želel<br />

svojim rojakom Judom pokazati,<br />

da je Jezus obljubljeni<br />

Mesija – Kristus – Abrahamov<br />

potomec in potomec<br />

iz rodbine kralja Davida, s<strong>aj</strong><br />

je prav njemu Bog po preroku<br />

Natanu napovedal, da<br />

<strong>bo</strong> njegov potomec kraljeval<br />

vekom<strong>aj</strong>. Obenem pa je<br />

Matej lahko zbudil tudi zanimanje<br />

poganskih kristjanov,<br />

ker je Jezusa povezal z<br />

Abrahamom, ki so ga Judje<br />

imenovali »naš oče«, v njem<br />

pa n<strong>aj</strong> bi bili blagoslovljeni<br />

vsi narodi zemlje. Če Matej<br />

prične svoj rodovnik z Abrahamom<br />

in ga konča z Jezusom,<br />

pa gre Luka v obratni<br />

smeri: začne pri Jezusu<br />

in gre preko Abrahama do<br />

Adama in vse do Boga. Zato<br />

je tudi Lukov seznam veliko<br />

daljši od Matejevega in<br />

vsebuje 77 imen, medtem<br />

ko jih ima Matej le 41. Luka,<br />

ki pa piše svoj evangelij za<br />

kristjane iz poganstva, v<br />

svoj rodovnik vključi celotno<br />

človeštvo, s<strong>aj</strong> Jezus ni le<br />

Del Lukovega rodovnika v Trubarjevem Novem testamentu iz leta 1557,<br />

ki se nah<strong>aj</strong>a v knjižnici frančiškanskega samostana v Nazarjah.<br />

Odrešenik za Abrahamove<br />

potomce Jude, ampak za vse<br />

človeštvo. Apostol Pavel namreč<br />

pri svojem oznanjevanju Jezusa ni povezoval le z Abrahamom,<br />

ampak je potegnil vzporednico med Jezusom in<br />

Adamom. S tega vidika se je Luka morda čutil spodbujen,<br />

da v rodovnik vključi obe osebi. Omemba Adama (dobesedno<br />

»človeka«) in Boga poudarja paradoks, da ima Jezus<br />

človeški in Božji izvor ter da je človeški izvor skupen vsem,<br />

ki hodijo po zemlji, tako poganom kot Judom. Luka sicer ni<br />

uvrstil Jezusovega rodovnika v pripoved o otroštvu, kot je<br />

to naredil Matej, ampak takoj po Jezusovem krstu – torej<br />

na začetek njegovega javnega delovanja. Rodovnika pa se<br />

razlikujeta v kar nek<strong>aj</strong> imenih in tudi v sami zasnovi.<br />

Samo en ali noben od njiju morda ni zgodovinski v smislu<br />

sledljive biološke linije, lahko pa sta oba natančna v smislu<br />

namena, ki ga imata, npr. Matejev namen je pokazati,<br />

da je Jezus Mesija iz Davidovega rodu, Lukov namen pa je<br />

pokazati, da je Jezus Božji Sin. Kljub temu si sodobni bralci<br />

ne moremo k<strong>aj</strong>, da se ne bi spraševali tudi o Jezusovem<br />

biološkem rodu, zato si poglejmo, kako se oba rodovnika<br />

razlikujeta glede Jezusovega<br />

neposrednega izvora.<br />

DED JAKOB ALI ELI<br />

Mogoče je vprašanje banalno,<br />

a vendarle realno: kako je<br />

bilo ime Jožefovemu očetu?<br />

Oba rodovnika nam povesta,<br />

kako n<strong>aj</strong> uvrstimo Jezusa, ne<br />

povesta pa nam ničesar gotovega<br />

o njegovih starih starših<br />

ali prastarših. Matej je zapisal:<br />

»Jakobu pa se je rodil Jožef,<br />

mož Marije,<br />

iz katere je bil rojen Jezus,<br />

ki se imenuje Kristus.«<br />

Medtem ko je Luka zapisal,<br />

da je bil Jezus, »kakor so<br />

mislili, Jožefov sin, Jožef pa<br />

Élijev …« Niti za Mateja niti<br />

za Luka ni vprašanje, kdo je<br />

bil Jezusov dedek, ampak, čigav<br />

sin je Jezus? In to ne biološko,<br />

ampak teološko! Zato<br />

je za Mateja Jezus »Davidov<br />

sin, Abrahamov sin«, za<br />

Luka pa »Božji«.<br />

<br />

800 let jaslic<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

52 SPOLNOST<br />

MATEJA<br />

KROPEC ŠEGA<br />

Pravijo, da babice in dedki<br />

nim<strong>aj</strong>o več spolnih odnosov<br />

– MAR RES?<br />

Misel na kukanje v druge spalnice ni prav nič prijetna: Dovolj mi je izključno vpogled v n<strong>aj</strong>ino<br />

spalnico in dog<strong>aj</strong>anje v njej. Nedvomno pa je, da se stvari v spalnici z leti spreminj<strong>aj</strong>o pri vseh.<br />

Imamo zelo žive spomine na naša<br />

prva spolna srečanja, na lepoto<br />

neobremenjene zgodnje spolnosti<br />

in na spremembe, ki jih je v to poglavje<br />

vneslo materinstvo in očetovstvo.<br />

A tudi to obdobje enkrat mine, otroci<br />

odrastejo in spolnost spet postane drugačna.<br />

V naši kulturi neradi razmišljamo<br />

o spolnosti zrelejših in starejših. Pa<br />

se tisti vroči plamen res kar ohladi, ko<br />

reproduktivna funkcija izzveni?<br />

KONEC SEKSA<br />

N<strong>aj</strong>prej se malo poigr<strong>aj</strong>mo s statistiko.<br />

Podatki pravijo, da je po 70. letu spolno<br />

dejavnih še polovica moških in okoli<br />

20 odstotkov žensk. Okoli abrahama pa<br />

se delež pri o<strong>bo</strong>jih giblje okoli 90 odstotkov.<br />

Spolna aktivnost je odvisna od<br />

telesnega in psihičnega zdravja, pa tudi<br />

od kvalitete odnosa med dvema. Če je v<br />

rodnih letih spolnost precej podrejena<br />

in podžgana z nagoni, se v zrelosti to<br />

spremeni. Užitek ni več pogojen z doseganjem<br />

orgazma, ampak s telesno<br />

bližino, ki sploh ni nujno spolna v<br />

ožjem pomenu besede. Sem prištevamo<br />

<strong>bo</strong>žanje, ljubkovanje,<br />

poljubljanje, skratka<br />

vsakršno intimno<br />

aktivnost, ki poveča<br />

čustveno<br />

in fizično<br />

bližino.<br />

S staranjem se miselno,<br />

hormonsko in telesno<br />

spreminjamo, a spolnost<br />

v zrelih letih pare še vedno<br />

ohranja živahne, nasmejane<br />

in polne življenjske energije.<br />

Spolnost vpliva na partnersko zvezo,<br />

jo okrepi in poveča njeno kakovost,<br />

trdnost in dolgotr<strong>aj</strong>nost. S staranjem<br />

se miselno, hormonsko in telesno spreminjamo,<br />

a spolnost v zrelih letih pare<br />

še vedno ohranja živahne, nasmejane<br />

in polne življenjske energije. Če se<br />

dva iskreno pogovarjata<br />

in<br />

VSE IMA SVOJ ČAS<br />

Seveda, telesna – in vsakršna druga –<br />

bližina med dvema ljubečima zakoncema<br />

je dragocena, dokler le gre. Spolnost<br />

je v mladosti res <strong>bo</strong>lj živahna, pogosta,<br />

hitra in nagonska, a je velikokrat tudi<br />

precej površinska. Spolnost v zrelih letih<br />

pa se upočasni, včasih jo je treba celo<br />

načrtovati, a med dvema ljubljencema<br />

lahko pušča izjemno močno in glo<strong>bo</strong>ko<br />

sled, o kateri kot mlad zakonec nimaš<br />

pojma. Splača se potruditi zanjo.<br />

iščeta zdrave kompromise, se počutita<br />

v zvezi varna in slišana, potem tudi pot<br />

do spolnih radosti ni zelo daleč. Dokler<br />

DEPOSITPHOTOS

SPOLNOST<br />

53<br />

smo<br />

ž i v i , si oblikujemo<br />

način življenja, ki nas polni<br />

in dela radostne. Nikjer ni določeno,<br />

da moramo v zrelih letih obupati nad<br />

lepotami odnosov in seksa! Moški <strong>bo</strong><br />

vedno, tudi v kasnejših letih ostal vizualno<br />

močno bitje, ženska pa si <strong>bo</strong><br />

vedno želela slišati, da je lepa. Čeprav<br />

<strong>bo</strong>sta oba vedela, da so leta, ko sta bila<br />

»za na naslovnice« že zdavn<strong>aj</strong> mimo,<br />

si <strong>bo</strong>sta še vedno všeč, si <strong>bo</strong>sta dišala.<br />

Lepota <strong>bo</strong> čisto drugih dimenzij.<br />

Ženska ne <strong>bo</strong> več prekrasna diva in<br />

moški ne <strong>bo</strong> več močan. Bo pa v njunem<br />

pogledu in gubah zapisana zgodba.<br />

Njuna zgodba.<br />

Pogosto smo prepričani, da spolno<br />

vedenje pri starejših ni primerno in da<br />

potrebe po sprejemanju, nežnosti in<br />

toplini z leti minejo. Ampak<br />

– zak<strong>aj</strong> pa bi. Če par vsa leta<br />

skrbi za igrivo, <strong>bo</strong>gato, skladno<br />

partnerstvo in aktivno<br />

o<strong>bo</strong>jestransko zadovoljujoče<br />

ljubezensko spolno življenje,<br />

ni razloga, da tako ne<br />

bi bilo tudi na starost. Zdravstvene<br />

težave lahko prinesejo<br />

določene omejitve, vseeno<br />

pa lahko ostane še veliko ljubkovanja,<br />

crkljanja, dotikov … V živost<br />

medse<strong>bo</strong>jnega odnosa zdravje<br />

in leta kot taka pač ne posežejo. Zak<strong>aj</strong><br />

torej ne bi bila deležna veselja in sreče,<br />

ki ju prinaša telesna bližina.<br />

SPOLNA AKTIVNOST<br />

Če je vzpostavljeno stabilno tovarištvo<br />

in skupna zanimanja, če par razvija<br />

intimnost in prijateljstvo, če izraža<br />

čustva in je medse<strong>bo</strong>jno toplo navezan,<br />

se spoštuje, se podpira ter si pomaga,<br />

<strong>bo</strong> tudi spolno življenje ostalo živo. Pomemben<br />

način vzdrževanja spolne aktivnosti<br />

je vzdrževanje spolne aktivnosti.<br />

Obst<strong>aj</strong>a znan angleški izrek, ki pove<br />

vse: »Use it or lose it!« Če zdravstveno<br />

le gre, se splača potruditi tudi za orgazem.<br />

Ženske v meni poroč<strong>aj</strong>o, da se lažje<br />

spopad<strong>aj</strong>o z navali vročine, če redno<br />

doživlj<strong>aj</strong>o orgazme.<br />

Moški im<strong>aj</strong>o<br />

manj težav s prostato.<br />

Endorfin, ki se sprošča pri orgazmu,<br />

zviša prag za <strong>bo</strong>lečino, oksitocin pa<br />

ugodno vpliva na spanje in sproščenost.<br />

HORMONSKE SPREMEMBE<br />

Seveda ima spolnost v zrelih letih drugačne<br />

dimenzije. V telesu moškega in<br />

ženske se dog<strong>aj</strong><strong>aj</strong>o številne hormonske<br />

spremembe. Pri moških pride do drastičnega<br />

padca moškega hormona testosterona,<br />

ki sicer počasi upada že vse<br />

od obdobja pubertete. Čvrstost erekcije<br />

je manjša in zanjo je potrebne več stimulacije,<br />

orgazmi pa so kr<strong>aj</strong>ši in manj<br />

intenzivni. Pri ženskah na težave pri<br />

spolnosti n<strong>aj</strong><strong>bo</strong>lj vpliva pojav menopavze.<br />

Ted<strong>aj</strong> pride do upada izločanja<br />

estrogena, kar povzroči psihološko<br />

nihanje razpoloženja pa tudi suhost<br />

nožnice. Ženske v tem obdobju zato<br />

pogosto potožijo nad <strong>bo</strong>lečimi spolnimi<br />

odnosi. Ima pa menopavza tudi pozitivne<br />

posledice. Mnoge ženske se ted<strong>aj</strong><br />

končno znebijo strahu pred zanositvijo,<br />

kar poveča njihovo uživanje v spolnosti<br />

in zmožnost doseganja ponovnega ali<br />

večkratnega orgazma. Na splošno pa se<br />

razlike glede poželenja v starosti med<br />

spoloma zmanjš<strong>aj</strong>o. Ženske postanejo<br />

spolno dovzetnejše in željne seksa,<br />

moški pa <strong>bo</strong>lj ljubeči in razumev<strong>aj</strong>oči. <br />

KOMENTARJI BRALCEV<br />

“Zrela leta, konec seksa”? Ne. Zagotovo pa konec rednega<br />

seksa, ki poglablja zvezo. Bolj kot ne ostane pokrivanje nekih<br />

minimalnih potreb. Pomanjkanje pravega seksa je očitno na<br />

vsakem koraku zahodnega sveta. Zato cveti posel s ponaredki<br />

in približki. 10% populacije ima seks na ravni, ko še pokriva<br />

osnovni minimum, da ohranja zveze žive. Ostalo je muka, kr<strong>aj</strong>a,<br />

pretvarjanje, skrivanje, laž ali pa zgolj preredko, da bi imelo<br />

smisel. Kako se s tem spoprimejo pari, pa je različno, glede na<br />

posameznika. Eni vse obrnejo navznoter, eni navzven. Enim se<br />

pozna na zdravju, drugi uspešno sh<strong>aj</strong><strong>aj</strong>o. Vsem pa je enako, da<br />

nim<strong>aj</strong>o več leska in žara.<br />

Gorčev Tomaž<br />

Bolj kot je družba razvita, manj je srečna in <strong>bo</strong>lj je dekadentna.<br />

V n<strong>aj</strong>razvitejših družbah je manj spolnosti kot med revnimi.<br />

Svoje je naredila tudi Cerkev, ki je spolnost tabuizirala in zaprta<br />

slovenska družba, v kateri so deviacije n<strong>aj</strong>lažje cvetele.<br />

Zdrava razmišljanje in pisanje o spolnosti je zelo pomembno.<br />

Tudi za kristjane. Ne pozabimo, da je papež Janez Pavel II. spolni<br />

odnos označil za molitev (teologija telesa).<br />

Jepauc<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

54<br />

VZGOJA<br />

MAJA VOVK<br />

Naravne rešitve<br />

ZA PREZGODNJO PUBERTETO<br />

Otroci rastejo in starši se tega<br />

veselijo: s ponosom gled<strong>aj</strong>o,<br />

kako veliki in odrasli post<strong>aj</strong><strong>aj</strong>o,<br />

ne želijo pa si, da bi odraščali<br />

tako hitro, da bi to ogrozilo njihovo<br />

zdravje. Prezgodnja puberteta<br />

je namreč težava, ki se vedno<br />

pogosteje pojavlja in na katero<br />

ni veliko odgovorov.<br />

Vseeno pa nek<strong>aj</strong> možnosti je.<br />

PREZGODNJA PUBERTETA<br />

Puberteta se iz generacije v generacijo<br />

pojavlja vedno <strong>bo</strong>lj zgod<strong>aj</strong>. Če so dekleta<br />

v šestdesetih letih 19. stoletja dobila<br />

menstruacijo pri šestn<strong>aj</strong>stih letih, je ta<br />

meja do leta 1<strong>92</strong>0 padla na štirin<strong>aj</strong>st let.<br />

Danes se to zgodi v povprečju pri dvan<strong>aj</strong>stih<br />

letih. Vendar menstruacija ni<br />

prvi znak pubertete. Pred njo se zgodijo<br />

že marsikatere druge spremembe, kot<br />

npr. rast prsi. V zd<strong>aj</strong>šnjem času velja, da<br />

je prezgodnja puberteta tista, ki nastopi<br />

pred devetim letom pri fantih in pred<br />

osmim letom pri deklicah.<br />

Med spanjem telo izloča strupe, zato je pomembno, da otrokom omogočite dovolj spanja.<br />

ZNAKI<br />

Da gre za prezgodnjo puberteto lahko<br />

sklepate, če se kateri od naštetih znakov<br />

pojavi pred osmim letom pri dekletih<br />

in devetim letom pri fantih: rast prsi<br />

in menstruacija pri dekletih ter povečani<br />

testisi in penis, brki in sprememba<br />

glasu pri fantih. Tuk<strong>aj</strong> so še sramne<br />

dlake in dlake pod pazduho, hitra rast,<br />

mozolji in spremenjen telesni vonj.<br />

KAJ JO POVZROČA<br />

Lahko je vzrok tumor na hipofizi, hipotalamusu,<br />

j<strong>aj</strong>čnikih ali testisih. Vendar<br />

je to redko. Bolj pogosti so kateri<br />

od naslednjih vzrokov, npr. debelost.<br />

Maščobne celice tvorijo estrogen. Več<br />

kot jih je, več estrogena se tvori. Debelost<br />

je tako dejavnik prezgodnje pubertete<br />

pri dekletih, medtem ko za fante<br />

ni dovolj podatkov, ki bi potrjevali<br />

povezavo. Omeniti moramo endokrine<br />

motilce, kot so pesticidi, fungicidi,<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023<br />

herbicidi, čistila, kozmetika, barve in<br />

topila. Ti lahko povzročijo tako prezgodnjo<br />

puberteto kot zakasnjeno<br />

puberteto. N<strong>aj</strong><strong>bo</strong>lj problematični med<br />

njimi so BPA in ftalati, ki jih n<strong>aj</strong>demo<br />

povsod. In medtem, ko dekleta izkusijo<br />

prezgodnjo puberteto, se pri fantih pojavlja<br />

feminizacija zaradi hormonskih<br />

motenj in estrogena v okolju.<br />

ALOPATSKA MEDICINA<br />

Uporabljata se hormona: GnRH (gonadotropin<br />

sproščujoč hormon) in LHRH<br />

(lutenizir<strong>aj</strong>oči hormon sproščujoč hormon),<br />

ki jih injicir<strong>aj</strong>o na vsakih nek<strong>aj</strong> tednov,<br />

dokler otrok ne doseže primerne<br />

starosti za puberteto. Ta dva hormona<br />

motita hormone, ki se odgovorni za začetek<br />

pubertete.<br />

Telo je neverjetno<br />

odporno, zato potrebuje<br />

le malo pomoči, da se vrne<br />

v zdravo stanje<br />

OKOLJE<br />

Veliko skrb povzroč<strong>aj</strong>o endokrini motilci.<br />

Ftalati in BPA so v čistilih, osvežilcih<br />

zraka, dišavah, plastenkah za<br />

vodo, otroških igračah in v vsaki plastiki,<br />

kjer ni posebej označeno, da je<br />

brez BPA. Škodljivi so tako za fante<br />

kot dekleta. Zmanjš<strong>aj</strong>o nivo testosterona,<br />

kar onemogoča normalen razvoj<br />

moškega. Pesticidi in kemikalije<br />

proti gorenju zakasnijo menstruacijo<br />

pri dekletih in potencialno podaljš<strong>aj</strong>o<br />

puberteto, pri fantih pa povzročijo<br />

prezgodnjo puberteto. Še posebej so<br />

problematični za fante.

VZGOJA<br />

55<br />

OČISTIMO OKOLJE<br />

Doma lahko zmanjšamo prisotnost<br />

strupov na naslednje načine: z vodnimi<br />

filtri, z zračnimi filtri, s pogostejšim<br />

odstranjevanjem prahu (ses<strong>aj</strong>te z dobrim<br />

sesalcem), z izogibanjem dišavam<br />

SHUTTERSTOCK<br />

NARAVNE REŠITVE<br />

Čeprav ni veliko naravnih zdravil<br />

za prezgodnjo puberteto, pa<br />

imamo možnosti, da zmanjšamo<br />

verjetnost prezgodnje pubertete in<br />

da podpiramo telo pri optimalnem<br />

delovanju, ko se puberteta začne.<br />

Telo je odporno in lahko predela<br />

veliko strupov, s katerimi se vsakodnevno<br />

srečujemo. Predstavljamo<br />

si ga lahko kot sod, ki ga strupi<br />

vztr<strong>aj</strong>no polnijo. Sčasoma se <strong>bo</strong> sod<br />

napolnil in <strong>bo</strong> teklo čez ter povzročilo<br />

<strong>bo</strong>lezen. Vse, kar lahko naredimo,<br />

je, da začnemo odstranjevati<br />

strupe. Strupi namreč ne povzročijo<br />

le prezgodnje pubertete, ampak<br />

lahko kasneje povzročijo tudi težave<br />

z neplodnostjo. Zato <strong>bo</strong> vse, kar<br />

naredite za zmanjšanje obremenitve<br />

telesa, v pomoč. Dobrodošlo je,<br />

da tekom življenja telo večkrat razstrupljate.<br />

Pri tem vam lahko pomag<strong>aj</strong>o:<br />

koriander in klorela, glina,<br />

aktivno oglje, kavni klistir …<br />

SVETLOBA<br />

Izpostavljenost svetlobi ima velik vpliv<br />

na hormone v telesu. Sončna svetloba<br />

je nujna za tvor<strong>bo</strong> vitamina D in regulacijo<br />

hormonov. Poskrbite, da ste vs<strong>aj</strong><br />

30 minut na dan izpostavljeni soncu.<br />

Izogib<strong>aj</strong>te pa se umetni in modri svetlobi.<br />

Takšna svetloba zmede hormonski<br />

odziv v telesu. Tudi telesna aktivnost<br />

je pomembna za zdravo telo. Prav tako<br />

pa iz<strong>bo</strong>ljša prekrvavitev in s tem pomaga<br />

telesu pri izločanju strupov. Tudi<br />

potenje pomaga izločati strupe. Zato je<br />

pomembno, da se vsakodnevno rekreirate.<br />

Vi in otroci.<br />

SPANJE<br />

Med spanjem telo izloča strupe, zato je<br />

pomembno, da otrokom omogočite dovolj<br />

spanja. Sebi pa tudi. Nikoli ni prepozno<br />

za spremembe, ki so v podporo<br />

telesu. Telo je neverjetno odporno, zato<br />

potrebuje le malo pomoči, da se vrne<br />

v zdravo stanje. Tako lahko že m<strong>aj</strong>hne<br />

spremembe močno vpliv<strong>aj</strong>o na življenje<br />

in zdravje vašega otroka.<br />

<br />

DEPOSITPHOTOS<br />

(če že, uporabite naravne dišave, kot<br />

so posušena zelišča, eterična olja in<br />

hidrolati), z naravnimi čistili, z nakupom<br />

pohištva, ki ne vsebuje strupenih<br />

barv in premazov, z upora<strong>bo</strong> oblačil iz<br />

biološko pridelanih in obdelanih materialov.<br />

Znebite se plastike, jejte organsko<br />

in ekološko pridelano hrano.<br />

M<strong>aj</strong>hni koraki, ki pa lahko naredijo<br />

veliko razliko.<br />

PREHRANA<br />

Zdrava prehrana je pomembna za dobro<br />

delovanje telesa. Izogib<strong>aj</strong>te se hrani,<br />

ki je pakirana v plastiko, sadje nabir<strong>aj</strong>te<br />

v vrečke iz blaga. Meso r<strong>aj</strong>e kupujte pri<br />

kmetih ali v mesnici, kjer vam ga zavijejo<br />

v papir. Jejte svežo hrano. Ta vsebuje<br />

hranila, ki jih telo potrebuje, da lahko<br />

izloči strupe. Pijte veliko čiste vode. Ta<br />

je pomembna, da se telo znebi strupov.<br />

Prezgodnja puberteta pri dekletih je tista, ki nastopi pred osmim letom. Pogost vzrok za prezgodnjo<br />

puberteto pri dekletih je debelost, s<strong>aj</strong> maščobne celice tvorijo estrogen.<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

56<br />

DUHOVNOST V DRUŽINI<br />

EVA MARKOVIČ<br />

KLEMEN BAN<br />

Ideje za veliki teden<br />

Z OTROKI<br />

Poleg obiskovanja obredov lahko z družino marsik<strong>aj</strong> obh<strong>aj</strong>amo tudi doma. Na preprost<br />

način <strong>bo</strong>do otroci vstopili v dog<strong>aj</strong>anje velikega tedna, vsa družina pa <strong>bo</strong> globlje doživela<br />

skrivnost Jezusovega trpljenja in vst<strong>aj</strong>enja.<br />

Bodimo pozorni, da velika so<strong>bo</strong>ta ni namenjena le peki, barvanju pirhov in pospravljanju,<br />

ampak predvsem molitvi. Udeležimo se blagoslova velikonočnih jedil.<br />

Na dan, ko se spominjamo<br />

zadnje večerje in Jezusove<br />

postavitve svete evharistije,<br />

lahko v družini pripravimo<br />

preprosto pashalno večerjo. Pripravimo<br />

družinsko mizo in prižgemo svečko,<br />

da se zavemo Jezusove navzočnosti.<br />

Z otroki pripravimo nekvašen<br />

kruh. Judje so za pashalno večerjo jedli<br />

tudi pečeno jagnje in grenka zelišča.<br />

Namesto tega lahko postrežemo tudi<br />

kakšno drugo meso. Pred jedjo so si<br />

obredno umili roke, s<strong>aj</strong> so z njimi jedli.<br />

O<strong>bo</strong>je lahko naredimo tudi mi, otrokom<br />

<strong>bo</strong> gotovo všeč.<br />

Večerjo začnemo z molitvijo in zahvalo.<br />

Med jedjo se spominjamo Jezusove<br />

zadnje večerje. Kruh razlomimo,<br />

pijačo pa natočimo v kelihe (vinske kozarce).<br />

Preberemo odlomek iz evangelija<br />

(Lk 22,14-20) in se z otroki pogovorimo,<br />

da na tak način – v obliki kruha in<br />

vina – Jezus ost<strong>aj</strong>a z nami za vse čase. K<br />

velikemu četrtku spada tudi umivanje<br />

nog (Jn 13,1-11). Eden od staršev, n<strong>aj</strong><strong>bo</strong>lje<br />

oče, si zaveže predpasnik in prinese<br />

lavor z vodo ter brisačo. Poklekne pred<br />

družinskimi člani in vsakemu posebej<br />

umije noge. Po umivanju otroke vprašamo,<br />

k<strong>aj</strong> po njihovem mnenju pomeni<br />

Jezusovo naročilo, n<strong>aj</strong> drug drugemu<br />

umivamo noge. Pogovorimo se o pomenu<br />

služenja.<br />

VELIKI PETEK<br />

Na veliki teden se spominjamo Jezusovega<br />

trpljenja in smrti na križu. Pri<br />

ml<strong>aj</strong>ših otrocih se ne osredotočamo<br />

toliko na trpljenje in ga vedno povežemo<br />

z vst<strong>aj</strong>enjem. A kljub temu je veliki<br />

petek dan poglobljene molitve. Ker<br />

je strogi post, se vsa družina odpove<br />

mesu, sladkarijam in kakšni razvadi<br />

(televiziji, soku, kavi …). Kosilo n<strong>aj</strong> <strong>bo</strong><br />

preprosto. Če je mogoče, se ob 15. uri<br />

zberemo k molitvi. Molimo lahko križev<br />

pot za otroke ali rožni venec. Molitev<br />

prilagodimo starosti otrok. Družinski<br />

križ postavimo na mesto, kjer<br />

ga lahko dobro vidimo in se ga dotaknemo.<br />

Pred njim prižgemo svečko in<br />

zapojemo postno pesem (npr. Na križ<br />

si šel, Gospod). Oblikujemo večerno<br />

molitev. Pred križem pokleknemo in<br />

Eden od staršev, n<strong>aj</strong><strong>bo</strong>lje<br />

oče, si zaveže predpasnik<br />

in prinese lavor z vodo<br />

ter brisačo. Poklekne<br />

pred družinskimi člani in<br />

vsakemu posebej umije noge.<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

DUHOVNOST V DRUŽINI<br />

57<br />

ga poljubimo. Če imamo ustvarjalno<br />

žilico, lahko oblikujemo Božji grob in<br />

vanj položimo Jezusa.<br />

VELIKA SOBOTA<br />

Če imamo možnost, zakurimo ogenj in<br />

ga blagoslovimo. Začnemo z znamenjem<br />

križa, nato molimo: »Sveti Bog,<br />

v gorečem grmu si razodel svoje veličastvo<br />

in po jezikih, ki so bili kakor<br />

plameni, opozoril na prihod Svetega<br />

Duha. Prosimo te, blagoslovi ta ogenj,<br />

da nam <strong>bo</strong> znamenje tvoje bližine, v<br />

naših srcih pa prižgi ogenj ljubezni, ki<br />

nikoli ne ugasne. Po Kristusu našem<br />

Gospodu.« Poškropimo ga z blagoslovljeno<br />

vodo, nato z njim prižgimo svečo<br />

ali peč. Pripravimo košaro z velikonočnimi<br />

jedili in jo pogrnemo z velikonočnim<br />

prtom. Udeležimo se blagoslova<br />

velikonočnih jedil, če se ga pa ne <strong>bo</strong>mo<br />

mogli udeležiti, jih lahko blagoslovimo<br />

tudi sami. Otrokom razložimo pomen<br />

velikonočnih jedil.<br />

Če smo pripravili Božji grob, lahko<br />

ob njem oblikujemo družinsko molitev.<br />

Če nimamo Božjega groba, križ<br />

prekrijemo s kosom blaga in molimo<br />

ob njem. Bodimo pozorni, da velika<br />

so<strong>bo</strong>ta ni namenjena le peki, barvanju<br />

pirhov in pospravljanju, ampak<br />

predvsem molitvi. V so<strong>bo</strong>to zvečer<br />

bedimo in pričakujemo vst<strong>aj</strong>enje. Z<br />

otroki lahko prižgemo krstne sveče in<br />

se spomnimo, da smo pri krstu postali<br />

Božji otroci.<br />

VELIKA NOČ<br />

Ponoči starši odpremo Božji grob in iz<br />

njega vzamemo Jezusa. Nad grob lahko<br />

napišemo napis: »Aleluja!«. Zjutr<strong>aj</strong><br />

z otroki pohitimo k praznemu grobu in<br />

se veselimo, da je Jezus premagal smrt.<br />

Dan začnimo z veselim družinskim<br />

petjem aleluje in n<strong>aj</strong>ljubših velikonočnih<br />

pesmi. Namesto, da si voščimo<br />

dobro jutro, se pozdravimo s »Kristus<br />

je vstal!« in »Zares je vstal, aleluja!«<br />

Za vst<strong>aj</strong>enjsko mašo se oblecimo<br />

Na velikonočno jutro se družina zbere na prazničnem z<strong>aj</strong>trku z blagoslovljenimi jedili.<br />

Pirhi sim<strong>bo</strong>lizir<strong>aj</strong>o pet Jezusovih ran, hkrati<br />

pa so tudi podoba groba in sim<strong>bo</strong>l vst<strong>aj</strong>enja.<br />

slavnostno. Vsak družinski član lahko<br />

npr. nosi nek<strong>aj</strong> belega, s<strong>aj</strong> je bela barva<br />

vst<strong>aj</strong>enja. Praznično okrasimo tudi<br />

dom – na mizi n<strong>aj</strong> <strong>bo</strong> bel prt, prtički in<br />

pomladansko cvetje.<br />

Družina se zbere na prazničnem<br />

z<strong>aj</strong>trku z blagoslovljenimi jedili. Začnemo<br />

ga z znamenjem križa, očenašem<br />

in blagoslovom: »Molimo. Nebeški Oče,<br />

blagoslovi ta velikonočni z<strong>aj</strong>trk. N<strong>aj</strong><br />

nas velikonočni prazniki tako prenovijo,<br />

da <strong>bo</strong>mo vedno <strong>bo</strong>lj hrepeneli po<br />

duhovni hrani ter jo našli v tvoji besedi<br />

in sveti evharistični skrivnosti.<br />

Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.«<br />

Poleg velikonočnega z<strong>aj</strong>trka in sv. maše<br />

n<strong>aj</strong> <strong>bo</strong> prazničen ves dan. Z otroki ponovno<br />

preberimo odlomek, kako so<br />

žene in učenci prišli h grobu (Jn 20,1-9).<br />

Igr<strong>aj</strong>mo se velikonočne igre z vsebino.<br />

Pokličimo sorodnike in prijatelje, s katerimi<br />

po navadi skup<strong>aj</strong> praznujemo.<br />

Danes ni dan za delo, ekrane in skrbi,<br />

ampak za veselje in petje.<br />

<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

58<br />

KOLUMNA<br />

TADEJA ZABRET<br />

Ali je velika noč PRAZNIK<br />

VSTAJENJA ali ZAJČKOV<br />

Le redki dojamejo, da nekatere učiteljice pravzaprav govorijo bedarije,<br />

ki so nastale zato, ker se naša šola, morda še iz preteklega časa,<br />

<strong>bo</strong>ji omenjati karkoli krščanskega in ji je tako religija potrošnje <strong>bo</strong>lj sveta<br />

ali vs<strong>aj</strong> pomembnejša od krščanske tradicije.<br />

Moja sestra je ta teden ob delu<br />

v šoli znova ponavljala, da<br />

njeni otroci ne <strong>bo</strong>do hodili<br />

v navadno šolo; n<strong>aj</strong>prej<br />

zato, ker se v podaljšanem bivanju pogosto<br />

dolgočasijo, s<strong>aj</strong> se v učilnicah ne<br />

smejo žogati ali teči, kakih pametnih<br />

in zanimivih iger pa tudi nim<strong>aj</strong>o – njej<br />

se to zdi naravnost grozno. In drugič<br />

zato, ker učiteljice, kot so nama pripovedovali<br />

otroci, v šoli veliko noč predstavlj<strong>aj</strong>o<br />

kot praznik pomladi, z<strong>aj</strong>čkov<br />

in čokoladnih j<strong>aj</strong>c.<br />

VELIKA NOČ<br />

O kakšnem Jezusu ni ne duha ne sluha.<br />

Pa čeprav gre za n<strong>aj</strong>večji krščanski praznik.<br />

Tudi otroci iz katoliških družin<br />

večinoma nim<strong>aj</strong>o poguma, da bi sošolcem<br />

oznanili, da oni pravzaprav praznujejo<br />

Jezusovo vst<strong>aj</strong>enje. In tako se<br />

njihov svet deli na enega za sošolce in<br />

drugega za k verouku in doma – odvisno<br />

pač od družine. Le redki dojamejo, da<br />

učiteljica pravzaprav govori bedarije, ki<br />

so nastale zato, ker se naša šola, morda<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023<br />

še iz preteklega<br />

časa, <strong>bo</strong>ji omenjati<br />

karkoli krščanskega<br />

in ji<br />

je tako religija<br />

potrošnje, ki je<br />

ustvarila velikonočne<br />

z<strong>aj</strong>čke,<br />

piščančke<br />

in kar je še teh<br />

neumnosti, <strong>bo</strong>lj<br />

sveta ali vs<strong>aj</strong><br />

pomembnejša<br />

od krščanske<br />

tradicije. Morda<br />

začnejo tudi<br />

Jezusovo vsta-<br />

Učiteljice, kot so nama pripovedovali otroci, v šoli veliko noč predstavlj<strong>aj</strong>o<br />

kot praznik pomladi, z<strong>aj</strong>čkov in čokoladnih j<strong>aj</strong>c.<br />

jenje dojemati<br />

kot izmišljotino<br />

… Škoda je, da<br />

ne moremo vs<strong>aj</strong><br />

v korak z razvitim<br />

svetom, ki otroke<br />

uči o različnih<br />

verskih tradicijah in njihovem pomenu.<br />

Lidl svoje kupce v Sloveniji vabi, da doživijo vse občutke pomladi,<br />

na Hrvaškem pa jim vošči veselo veliko noč.<br />

Klemen Ban<br />

ČESA NE PRIČAKUJEMO<br />

A tudi vloga staršev je pri tem izjemno<br />

pomembna. Marsikateri otrok krščanskih<br />

staršev še v puberteti ne ve, zak<strong>aj</strong><br />

dela butarice in k<strong>aj</strong> je bistvo velikega<br />

četrtka, velikega petka in velike so<strong>bo</strong>te<br />

… k<strong>aj</strong> šele, da bi razumeli pomen<br />

vzklikov veselja – jutrišnjega »Hozana!«<br />

ali velikonočnega »Aleluja!«. Pa ju<br />

slišijo pri vsaki maši. Za koga je izziv<br />

že, da se pravilno pokriža … Naša šola<br />

se ne <strong>bo</strong> spremenila od danes na jutri,<br />

sama upe prej polagam v srčne, odprte<br />

in pogumne učitelje. Pa tudi Bog se otrok<br />

dotakne na različne načine, preko<br />

različnih ljudi in izkušenj. In pri tem<br />

vedno znova preseneča. Ljudi ni rešil,<br />

kot so pričakovali. Želeli so si kralja, ki<br />

bi spremenil svet, prejeli pa služabnika<br />

vseh ljudi, ki je spremenil njihova srca.<br />

Pričakovali so poglavarja, ki <strong>bo</strong> njihova<br />

življenja rešil, prejeli pa Jezusa, ki je<br />

umrl namesto njih. Verjamem, da <strong>bo</strong><br />

tudi iz teh otrok, ki ga danes pozdravlj<strong>aj</strong>o<br />

z butaricami, naredil več kot lahko<br />

prosimo in si predstavljamo.

MIHA NOVAK<br />

KOLUMNA<br />

Danes ni več PRAVIH MOŠKIH<br />

Danes ni več pravih moških. Stavek, ki ga velikokrat slišimo. Sprašujem se, kako danes sploh<br />

postati pravi moški. K<strong>aj</strong> mora deček oziroma mladenič doseči, da ga dojamemo kot moškega.<br />

59<br />

Izziv iz dečka vzgojiti<br />

moškega je bil vedno večji<br />

izziv kot iz deklice vzgojiti<br />

žensko. Temu <strong>bo</strong>trujeta<br />

vs<strong>aj</strong> dva dejavnika:<br />

biološki in psihološki.<br />

Dobro se je zavedati, da je to<br />

univerzalno vprašanje, ki je<br />

spremljalo vsako skupnost,<br />

pleme, narod in civilizacijo. Vse<br />

kulture do sed<strong>aj</strong> so morale odgovoriti na<br />

vprašanje: Kako <strong>bo</strong>mo iz fantov naredili<br />

može? Še preden se odpravimo na zgodovinsko-kulturni<br />

sprehod, pa se mi zdi<br />

pomembno poudariti sledeče. Izziv iz<br />

dečka vzgojiti moškega je bil vedno večji<br />

izziv kot iz deklice vzgojiti žensko. Temu<br />

<strong>bo</strong>trujeta vs<strong>aj</strong> dva dejavnika: biološki in<br />

psihološki. Biološki je sposobnost roditi<br />

otroka. Če ne prej, je deklica vedno postala<br />

ženska, ko je rodila otroka. Pri dečkih<br />

na tej biološki ravni ni tako jasnega<br />

mejnika, kd<strong>aj</strong> postane moški. Drugi dejavnik<br />

je psihološki. V procesu odraščanja<br />

in iskanja svoje identitete je za hčerko<br />

dovolj, da se od matere odmakne. Ni<br />

pa se ji potrebno bistveno razlikovati od<br />

svoje matere, medtem ko to za fante ne<br />

velja. V procesu iskanja lastne identitete,<br />

se mora fant zavedati, da se bistveno<br />

razlikuje od ženske narave (torej od matere).<br />

Torej poleg tega, da se odmakne, se<br />

mora od nje tudi razlikovati na način, ki<br />

mu omogoči, da postane moški, kot mu<br />

je namenjeno.<br />

INICIACIJA DEČKOV<br />

Ker prehod iz fanta v moža ni bil tako<br />

razviden, so stara plemena in ljudstva to<br />

reševala z obrednimi sprejemi oziroma z<br />

iniciacijami. Ti obredni izzivi so bili zelo<br />

različni. Vezani večinoma na delo/lov, ki<br />

ga je določeno ljudstvo opravljalo. Pogosto<br />

so bili vezani tudi na okolje, v katerem<br />

so živeli. V nekaterih plemenih so preskakovali<br />

krave, nekateri so morali prestati<br />

ugrize strupenih živali (kač, mravelj, čebel),<br />

v nekaterih plemenih so se udarjali z<br />

biči, spet drugi so morali uloviti ali ubiti<br />

žival. Iniciacijski obredi so bili zelo različni<br />

in večinoma zahtevni. Od posameznika<br />

so zahtevali premagovanje <strong>bo</strong>lečine,<br />

strahu, lakote in žeje. Fantje so morali dokazati<br />

svojo vztr<strong>aj</strong>nost in potrpežljivost.<br />

Dokazovali so se kot lovci ali <strong>bo</strong>jevniki.<br />

Vse to so bili obredni preizkusi, ki so fantu,<br />

če ga je prestal, omogočili, da so ga ostali<br />

člani plemena sprejeli kot odraslega<br />

in enakovrednega člana. Vlogo iniciacije<br />

je kasneje v mnogih kulturah in civilizacijah<br />

prevzela vojska. Udeležba v <strong>bo</strong>ju ali<br />

vs<strong>aj</strong> služenje vojaškega roka je služila kot<br />

jasna meja med fantom in moškim. Še nedavno<br />

naz<strong>aj</strong> je to veljalo tudi pri nas. Od<br />

leta 2003 pa vojaški rok v Sloveniji ni več<br />

obvezen in je tudi ta iniciacija preteklost.<br />

PREHOD V ODRASLOST<br />

Po sed<strong>aj</strong> napisanem bi lahko kdo zmotno<br />

sklepal, da je namen članka navijanje<br />

za ponovno uved<strong>bo</strong> obveznega vojaškega<br />

roka. Kar želi članek osvetliti, je<br />

dejstvo, da danes mladi fantje nim<strong>aj</strong>o<br />

možnosti iniciacijskega obreda. To niti<br />

n<strong>aj</strong>manj ne pomeni, da fantje ne premagujejo<br />

strahu, da ne pokažejo poguma.<br />

Da niso sposobni premagati mraza,<br />

lakote, da niso potrpežljivi in vztr<strong>aj</strong>ni.<br />

Če ne verjamete, pojdite enkrat v dežju<br />

do nogometnega igrišča. Nekateri<br />

trenir<strong>aj</strong>o tudi v snegu. Dokaz so mladi<br />

skavti, ta<strong>bo</strong>rniki, gorniki, alpinisti … in<br />

mnogi drugi športniki. Številni mladi,<br />

ki opravlj<strong>aj</strong>o zahtevna fizična dela na<br />

kmetijah in delavnicah. Koliko potrpežljivosti<br />

in vztr<strong>aj</strong>nosti pokažejo, da<br />

osvojijo glasbilo, da opravijo maturo, da<br />

naredijo diplomo, magisterij ali doktorat.<br />

Koliko neverjetno zahtevnih dosežkov<br />

dosežejo mladi na športnem, znanstvenem<br />

in podjetniškem področju.<br />

Vendar noben dosežek ne šteje<br />

kot iniciacijski. Zak<strong>aj</strong> ne? Ker ni za<br />

vse enak in ker ni obred, iniciacija pa<br />

je obred. In ena od glavnih lastnosti<br />

obreda je, da se ne spreminja. Je vedno<br />

in za vse enak. Če vzamemo prej omenjen<br />

primer vojaškega roka. Ko so mladeniči<br />

odslužili vojaški rok, so jih drugi<br />

(posebno možje) dojemali kot moške.<br />

Zak<strong>aj</strong>? Ker so tudi sami šli čez ta obred<br />

iniciacije. Ko gre nekdo čez enako izkušnjo,<br />

kot si šel sam, ga moraš potrditi.<br />

Drugače negiraš samega sebe in zmanjšaš<br />

vrednost svojemu dosežku.<br />

POTRDITEV MOŠKOSTI<br />

Zanimiva mi je izkušnja enega od<br />

znancev. Tako jo opiše: »Pred dvema<br />

letoma sem šel na prostovoljno<br />

opravljanje vojaškega roka. Tri mesece<br />

discipline, športa, pohodov,<br />

vojaških veščin. Zanimivo, naporno,<br />

včasih pa povsem sproščeno in<br />

dolgočasno. Pod črto lahko rečem,<br />

da sem vesel, da sem šel, in vesel, da<br />

sem končal. Mislim, da me izkušnja<br />

kot moškega ni bistveno spremenila,<br />

ker sem bil podobnih aktivnosti<br />

in izzivov v<strong>aj</strong>en že od prej. Bilo pa<br />

mi je izredno zanimivo, ker so se<br />

po opravljenem vojaškem roku do<br />

mene drugače vedli možje iz mojega<br />

socialnega kroga oz. možje,<br />

ki so sami opravili vojaški rok. V<br />

pogovoru z njim sem začutil, da so<br />

mi dali neko spoštovanje oz. neko<br />

mesto moža. Čeprav sem se že prej<br />

v družbi dokazal z različnimi dosežki,<br />

so mi šele po tem dali jasno<br />

priznanje moža.«<br />

Ravno v tem je bil čar iniciacijskih<br />

obredov. Izziv je bil jasno<br />

postavljen in ko si ga opravil, so te<br />

morali sprejeti kot moža. Brez izgovorov.<br />

In za mladega človeka je<br />

dobro, da ga družba na neki točki<br />

dojema kot odraslega, torej sposobnega<br />

in odgovornega. In dobro<br />

je za druž<strong>bo</strong>, da ima čim več posameznikov,<br />

ki se sami sebe dojem<strong>aj</strong>o<br />

kot odrasle, odgovorne in sposobne.<br />

Uvedba nove splošne iniciacije<br />

so verjetno sanje. Ali pa je možno<br />

razviti obredni preizkus znotr<strong>aj</strong><br />

določenih skupnosti, ki bi mladim<br />

fantom nadomestil iniciacijo? To se<br />

mi zdi zelo pomembno vprašanje.<br />

Mogoče <strong>bo</strong>mo na vprašanje odgovorili<br />

ali pa <strong>bo</strong>mo še naprej trdili,<br />

da danes pravih moških ni več. <br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

60 SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />

SELMA BIZJAK<br />

www.sladkoslanebr<strong>bo</strong>ncice.si<br />

RIŽOTA s sušenimi<br />

paradižniki in artičokami<br />

Riž. Rižota. Eni ga imamo radi, drugi se ga izogib<strong>aj</strong>o. Vsekakor gre za odlično<br />

živilo, s katerim lahko ustvarimo nešteto jedi. Izbiramo lahko med različnimi<br />

vrstami in ga pripravimo z neštetim številom različnih omak. Poleg rižot<br />

ga uporabljamo tudi v mineštrah, juhah, narastkih, tudi pri pripravi sladic …<br />

2 OSEBI PREPROSTO 45 min<br />

SESTAVINE<br />

• 320 g belega riža (za rižote,<br />

Ar<strong>bo</strong>rio, Roma …),<br />

• oljčno olje,<br />

• 1 m<strong>aj</strong>hno čebulo,<br />

• 1 strok česna,<br />

• 750 ml vode,<br />

• 1 jušno žlico jušne<br />

začimbne mešanice,<br />

• 8 rezin sušenega paradižnika<br />

v oljčnem olju,<br />

• ½ m<strong>aj</strong>hnega kozarčka v olje<br />

vloženih artičok,<br />

• sol,<br />

• 1 č<strong>aj</strong>no žličko<br />

ribanega parmezan,<br />

• 100 g mehkega sira scamorza<br />

(lahko tudi mozzarella)<br />

1. Riž operemo pod tekočo<br />

vodo in ga v situ posušimo.<br />

Zavremo vodo in vanjo dodamo<br />

jušno žlico jušnih začimb ter<br />

sušene paradižnike. Artičoke<br />

odcedimo in narežemo na manjše<br />

koščke. Drobno sesekljamo<br />

olupljeno čebulo in česen.<br />

2. V ponvi segrejemo olje.<br />

N<strong>aj</strong>prej do zlatorumene barve<br />

prepražimo sesekljano čebulo,<br />

nato dodamo še na koščke<br />

narezane artičoke ter nazadnje<br />

še sesekljani česen.<br />

Ko zadiši, dodamo osušen riž<br />

in ga posteklenimo.<br />

3. Prilijemo polovico zakuhane<br />

vode z mešanico jušnih začimb.<br />

Rahlo solimo in pokrito<br />

dušimo. Vmes odkrijemo in<br />

premešamo ter prilijemo še<br />

preostanek vode z jušnimi<br />

začimbami; prekuhane sušene<br />

paradižnike prihranimo za<br />

kasneje. Ponev spet pokrijemo<br />

in dušimo, dokler riž ni kuhan.<br />

4. Sušene paradižnike<br />

narežemo na m<strong>aj</strong>hne koščke<br />

in jih tik pred koncem kuhanja<br />

vmešamo v rižoto. Kuhališče<br />

ugasnemo in pustimo, da rižota<br />

počiva dobro minuto. Nato vanjo<br />

dodamo č<strong>aj</strong>no žličko masla<br />

ter 2–3 jušne žlice ribanega<br />

parmezana. Nazadnje dodamo<br />

še na m<strong>aj</strong>hne kocke narezani<br />

sir. Premešamo in takoj postrežemo.<br />

Poleg ponudimo<br />

riban parmezan.<br />

BOG ŽEGNAJ!<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

Koledar dogodkov APRIL<br />

DOGODKI<br />

61<br />

7<br />

PET<br />

Križev pot<br />

na veliki petek<br />

6:30 - 7:15<br />

Cerkev Srca Jezusovega,<br />

Ljubljana Ta<strong>bo</strong>r<br />

Verska slovesnost<br />

Ob 6.30 zjutr<strong>aj</strong> <strong>bo</strong>mo na Ta<strong>bo</strong>ru molili križev pot,<br />

s katerim <strong>bo</strong>mo na kar n<strong>aj</strong>primernejši način začeli dan<br />

spomina na Kristusov pasijon, ki ga je pretrpel za nas.<br />

7<br />

Križev pot, prenos<br />

iz rimskega Koloseja<br />

7<br />

Evangelij po Mateju,<br />

francosko-italijanski film<br />

PET<br />

21:10<br />

PET<br />

22:40<br />

TV Slo 2,<br />

Televizija<br />

TV Slo 1,<br />

Televizija<br />

TV prenos<br />

Film<br />

8<br />

Nik Škrlec:<br />

Zdrava pamet<br />

10<br />

25. vseslovenski blagoslov<br />

motorjev in motoristov<br />

SOB<br />

20:00 - 22:00<br />

PON<br />

10:00 - 13:00<br />

Sodni stolp,<br />

Vojašniški trg 2A, Mari<strong>bo</strong>r<br />

Župnija Mirna Peč,<br />

Rožna ulica 10, Mirna Peč<br />

Gledališka predstava<br />

Verska slovesnost<br />

11<br />

Margaret Thatcher,<br />

neuničljiva železna dama<br />

12<br />

Po<strong>bo</strong>žnost Via lucis<br />

/ Pot luči<br />

TOR<br />

20:45<br />

SRE<br />

21:30<br />

TV Slo 1,<br />

Televizija<br />

Cerkev Srca Jezusovega,<br />

Ljubljana Ta<strong>bo</strong>r<br />

Dokumentarni film<br />

Verska slovesnost<br />

WWW.DOMOVINA.JE/DOGODKI<br />

REŠITVE str. 62-63:<br />

Rešitev magičnega križkraža:<br />

SEKSTA, EDVARD, KVINTA, SANCIN, TRTICA, ADANA.<br />

Rešitev dopolnjevanke:<br />

KUJ ŽELEZO, DOKLER JE VROČE!<br />

Rešitev križanke (vodoravno):<br />

San Jose, lesorez, OR, bala, vod, kov, vesele, vpisovalka, Schubert, losjon, cirkular, NT, RK, ena,<br />

mizar, nona, Nana, knjižničar, Aram, OI, granata, banka, trak, Os, apoen, EK, ZJ, kvasač, tvorivo,<br />

tobačnica, zamet, Ob, Diesel, afera, Bojan, kri, Edo, Jurij, rak, Ah<strong>aj</strong>a. Glavno geslo: Aleluja! On živi.<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

62<br />

RAZVEDRILO<br />

MAGIČNI KRIŽKRAŽ<br />

Dvakrat poševno:<br />

1 prima, sekunda, terca, kvarta, kvinta, ??????<br />

2 ime književnika Kocbeka<br />

3 peta diatonična stopnja glede na dani ton<br />

4 tržaški gledališki igralec in operetni pevec (Modest)<br />

5 kost iz zraslih vretenc na spodnjem koncu<br />

človeške hrbtenice<br />

6 milijonsko mesto v Turčiji, glavno mesto istoimenske<br />

province, staro tranzitno naselje na poti Evropa–jugozahodna<br />

Azija ob Kilikijskih vratih, eno n<strong>aj</strong><strong>bo</strong>gatejših turških mest (jp)<br />

DOPOLNJEVANKA<br />

M A R A _ _ _ A<br />

P O D E _ _ _ A N K A<br />

D _ _ _ _ O R A N T<br />

N E P _ _ _ I C A N O S T<br />

N E V _ _ _ E T N O S T<br />

M A N _ _ _ I R A N J E<br />

M L A D O P O R _ _ _ N E C<br />

Na vsako črtico vpišite pravo črko,<br />

tako da <strong>bo</strong>ste prebrali znane besede. Vpisane črke<br />

prenesite v istem vrstnem redu na spodnje črtice,<br />

kjer <strong>bo</strong>ste prebrali staro ljudsko modrost. (jp)<br />

_ _ _ _ _ _ _ _ _ ,<br />

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ !<br />

Dopolnjevanki in sudoku je sestavil Jože Petelin.<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

KRIŽANKA<br />

63<br />

Tomo Strle/CITRUS<br />

SESTAVIL<br />

ANDREJ<br />

PRAZNIK<br />

GLAVNO<br />

MESTO<br />

KOSTA-<br />

RIKE<br />

GRAFIČNA<br />

TEHNIKA<br />

2<br />

SLAVA,<br />

UGLED<br />

ZDRAVILO<br />

V RAZPR-<br />

ŠENEM<br />

STANJU<br />

NINA<br />

STRNAD<br />

PREIZKU-<br />

ŠAN MOŽ<br />

IZ STARE<br />

ZAVEZE<br />

6<br />

ANTIČNO<br />

PRERO-<br />

ČIŠČE<br />

NASELJE<br />

PRI ŽIREH<br />

IZAKOV<br />

SIN,<br />

JAKOBOV<br />

BRAT<br />

ODILON<br />

REDON<br />

VOJAŠKA<br />

ENOTA<br />

SLIKANO<br />

OKNO<br />

ZVITO<br />

BLAGO<br />

GEOLOŠ-<br />

KA DOBA<br />

KOVANJE<br />

SVOJINA<br />

NAJVEČJI<br />

OTOK V<br />

KORNATIH<br />

GLAVNO<br />

MESTO<br />

TURČIJE<br />

DOMOVINA<br />

AVSTRIJ.<br />

SKLA-<br />

DATELJ<br />

(FRANZ)<br />

OKROŽ-<br />

NICA<br />

NAJ-<br />

SLABŠA<br />

ŠOLSKA<br />

OCENA<br />

ZOLAJEV<br />

ROMAN<br />

PRIZOR<br />

DELAVEC<br />

V PROIZ-<br />

VODNJI<br />

KOSITRA<br />

ŽIVEŽ<br />

URBAN<br />

KODER<br />

ŽENSKA, KI<br />

VPISUJE<br />

HITER<br />

RAZMAH<br />

IZDELOV.<br />

POHIŠTVA<br />

VELEPOS-<br />

LANIŠTVO<br />

9 ČLOVEK,<br />

KI DELA V<br />

KNJIŽNICI<br />

13<br />

OBRAZNA<br />

VODICA<br />

5<br />

POSA-<br />

MEZEN<br />

GLAS PRI<br />

RIGANJU<br />

NIKOLA<br />

TESLA<br />

ČLOVEK,<br />

KI UMRE V<br />

NESREČI<br />

10<br />

BABICA<br />

(PRIMOR.)<br />

MEDICIN.<br />

OMAMA<br />

RDEČI<br />

KRIŽ<br />

STAR MOŽ<br />

8<br />

ARMENSKI<br />

SKLADAT.<br />

HAČA-<br />

TURJAN<br />

DOMOVINA<br />

OSMIJ<br />

ČLOVEK,<br />

KI KVASI<br />

NEUM-<br />

NOSTI<br />

ŠKATLICA<br />

ZA TOBAK<br />

REKA V<br />

ZAHODNI<br />

SIBIRIJI<br />

NOVINAR<br />

POŽAR<br />

KRAJŠA<br />

OBLIKA<br />

IMENA<br />

EDVARD<br />

VODNA<br />

ŽIVAL S<br />

KLEŠČAMI<br />

MESEC<br />

VINOTOK<br />

PROS-<br />

TOST<br />

DENARNA<br />

USTA-<br />

NOVA<br />

ZNESEK<br />

BANKOVCA<br />

ANDREJ<br />

BAJUK<br />

NEMŠKI<br />

INŽENIR<br />

(RUDOLF)<br />

PLAČ<br />

3 MATE-<br />

MATIK<br />

VEGA<br />

OLIMPIJ-<br />

TOPOVSKI<br />

SKE IGRE<br />

IZSTRELEK<br />

PRIPADN.<br />

ALFRED<br />

APAČEV<br />

NOBEL<br />

7 DOLG,<br />

OZEK KOS<br />

BLAGA<br />

SVETEL<br />

DROBEC<br />

ŽAREČE<br />

SNOVI<br />

EMA<br />

KLINEC<br />

MUZA<br />

KOMEDIJE<br />

GRADIVO,<br />

MATERIAL<br />

KOVINA<br />

(Ce)<br />

1<br />

DEBE-<br />

LEJŠI<br />

NANOS<br />

SNEGA<br />

4 ODMEVNA<br />

NEČEDNA<br />

ZADEVA<br />

POKRA-<br />

JINA<br />

V JUŽNI<br />

GRČIJI<br />

TEKOČINA<br />

V ŽILAH<br />

URŠKA<br />

HROVAT<br />

ITALIJAN.<br />

FILMSKI<br />

IGRALEC<br />

VALLONE<br />

ZMAGO<br />

JERAJ<br />

NAZIV<br />

EVROPSKI<br />

POSLA-<br />

NEC<br />

(MILAN)<br />

12<br />

GLAVNO GESLO<br />

11 2 3 4 5 6 7<br />

8 9 10 11 12 13<br />

DEVETA<br />

ČRKA<br />

GRŠKEGA<br />

ALFABETA<br />

1<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

64<br />

-<br />

K<strong>aj</strong><br />

SLIKOVITO | SATIRA<br />

ZADNJA VEČERJA – Tintoretto<br />

GREGOR ČUŠIN<br />

WIKIART<br />

zd<strong>aj</strong>, a <strong>bo</strong>mo začeli?<br />

- Kam se ti pa<br />

mudi? A si tako zelo<br />

lačen?<br />

- Nič lačen! Ampak d<strong>aj</strong>mo se držat'<br />

vs<strong>aj</strong> ure, če se že dnevnega reda<br />

ne držimo!<br />

- Uf, se čuti, kot da je enim udarilo<br />

na ekspeditivnost!<br />

- Če <strong>bo</strong> udarilo, te <strong>bo</strong>m jaz in <strong>bo</strong>š<br />

prav dobro čutil.<br />

- No, no, no, d<strong>aj</strong>ta mir.<br />

- Tišina. Spregovoril <strong>bo</strong>.<br />

- To pa je podatek. Itak govori kar<br />

naprej, pa še sam ne ve, k<strong>aj</strong> sploh pove.<br />

- Ja, odgovorni smo pa mi.<br />

- Odgovorni so tisti,<br />

ki im<strong>aj</strong>o odgovore.<br />

- Sprašujejo pa tisti, ki im<strong>aj</strong>o vprašanja.<br />

In ki ne vejo.<br />

- Potem pa n<strong>aj</strong><strong>bo</strong>lje, da odpovemo<br />

tiskovke. Tip ima zadnje čase vse več<br />

vprašanj in vse manj odgovorov.<br />

- Kako misliš »zadnje čase«? Je bilo<br />

morda kd<strong>aj</strong> k<strong>aj</strong> drugače? Jaz se<br />

ne spomnim.<br />

- Jaz tudi ne!<br />

- K<strong>aj</strong> se zd<strong>aj</strong> pritožujeta?<br />

- Ja! Zak<strong>aj</strong> sta se pa potem pridružila<br />

ekipi, če ne znata zd<strong>aj</strong> malo<br />

potrpeti?!<br />

- Ne gre za »malo potrpeti«! Jaz se<br />

<strong>bo</strong>jim, da nas <strong>bo</strong>do na koncu ljudje<br />

pribili na križ!<br />

- Jaz sem se pridružil, ker mi je<br />

rekel: »Hodi za menoj!« Ni se mi dalo<br />

delati, dolgčas mi je bilo … pa sem šel!<br />

- Krasno! Nazadnje <strong>bo</strong>š celo rekel,<br />

da sploh ne verjameš?<br />

- K<strong>aj</strong> pa n<strong>aj</strong> verjamem?<br />

- Ideji svo<strong>bo</strong>de, vendar!<br />

- Temu, kar nam govori Izbrani!<br />

- Veš k<strong>aj</strong>, in ko smo že ravno pri<br />

tem: Če je res, kar pravi, in če je res<br />

Izbrani, kot trdi, potem bi r<strong>aj</strong>e spoznal<br />

tistega, ki ga je izbral. Tisti v resnici<br />

odloča o vsem.<br />

- Govoriš o …<br />

- Ja.<br />

- Njega pa še nihče nikoli ni videl.<br />

- S<strong>aj</strong>!<br />

- Govori se, da ga sploh ni.<br />

- Larifari! Vsi dobro vemo, kdo je.<br />

Celo to vemo, kje je!<br />

Tintoretto, Zadnja večerja (15<strong>92</strong>–1594),<br />

San Giorgio Maggiore, Benetke, Italija.<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

- No, ja, ne rečem, da ne. Je pa<br />

nedotakljiv!<br />

- Prav si povedal! In ko ga <strong>bo</strong>m videl,<br />

ko se ga <strong>bo</strong>m dotaknil, <strong>bo</strong>m verjel.<br />

- Blagor tistim, ki ne vidijo, pa<br />

vendarle verjamejo.<br />

- Ja, tisti <strong>bo</strong>do n<strong>aj</strong><strong>bo</strong>lj profitirali.<br />

- Mogoče res, nastradali <strong>bo</strong>mo pa<br />

mi! In mi lahko kdo pove, k<strong>aj</strong> del<strong>aj</strong>o<br />

tu ženske?<br />

- Šššš … Ne tako na glas. Govori se,<br />

da je ena od njih njegova ljubica.<br />

- A je to tista tam, z mačkom?<br />

- Mislim, da ne. Slišal sem, da<br />

ima psa.<br />

- Ideja svo<strong>bo</strong>de torej v prvi vrsti<br />

prinaša svo<strong>bo</strong>dno ljubezen?! Mater, a<br />

smo hipiji, ali k<strong>aj</strong>?<br />

- Kakšni hipiji, d<strong>aj</strong> no mir. Oni so<br />

kadili travo in se zadevali s tabletami.<br />

Tole zd<strong>aj</strong> pa je vse na koki.<br />

- Čak<strong>aj</strong>, čak<strong>aj</strong> … pa o čem vi govorite?<br />

Travo vidim rasti, da pa bi jo kdo<br />

kadil? In k<strong>aj</strong> so to tablete in hipiji?<br />

Prvič slišim!<br />

- S katere lune si pa ti padel?<br />

- Čak<strong>aj</strong> no … a ni to zadnja večerja?<br />

A sem narobe prišel?<br />

- Večerja je. Nikakor pa ni zadnja.<br />

Vs<strong>aj</strong> še nek<strong>aj</strong> časa ne.<br />

-He, he … tole je srečanje vladne<br />

koalicije. Koalicijski sestanek. Ali <strong>bo</strong>lj<br />

natančno: kokalicijski sestanek.<br />

He, he …<br />

- Ampak govorili ste o Izbranem. A<br />

niste govorili o Mesiju? O Odrešeniku?<br />

- Vse to drži. Odprlo se je ne<strong>bo</strong> in<br />

prikazal se je Golob.<br />

- Golob? Sveti Duh? Tretja<br />

Božja oseba?<br />

- Ne. Golob. V prvi osebi. Se pa ima<br />

za <strong>bo</strong>ga, to pa drži.<br />

- A potem vi niste apostoli?<br />

- Ne. Smo pa zasedli stolčke.<br />

Ministri smo!<br />

- Kdo si pa ti?<br />

- Nekdo, ki je očitno nasedel.<br />

- Tiho, fantje. Prišli so ljudje<br />

s ceste.<br />

- Kdo so pa ti?<br />

- Tisti, ki Tistemu, ki izbira, pomag<strong>aj</strong>o<br />

izbrati Izbranega.<br />

- So prišli ali so prikolesarili? To je<br />

pomemben podatek.<br />

- Zak<strong>aj</strong>?<br />

- Če so prišli, potem moramo biti<br />

samo tiho, pa <strong>bo</strong> vse še v redu. Če pa<br />

so prikolesarili, potem je pa tole res<br />

zadnja večerja.<br />

- Tiho, nek<strong>aj</strong> slišim.<br />

- K<strong>aj</strong>?<br />

- Traktorje! <br />

DODO TAUBIČ ODPOVEDAL<br />

Odpovedal ko organ je prvi,<br />

pacient sam je prevzel komando,<br />

češ razgnal to dohtarsko <strong>bo</strong> bando,<br />

njega že ne <strong>bo</strong>do žrli črvi.<br />

Odpovedala ko so mu jetra,<br />

red je v hipu sklenil narediti,<br />

tistemu ukazal odstopiti,<br />

ki je kriv, on sam mu dal <strong>bo</strong> vetra.<br />

Odpovedale ko so ledvice,<br />

kazal mišice je, se napenjal,<br />

<strong>bo</strong> direktorja čez noč zamenjal<br />

centra zdravja, krivca te krivice.<br />

Odpovedala ko so mu pljuča,<br />

spet direktorja bi rad odstavil<br />

centra drugega, s tem red napravil,<br />

to je zanj reforme ključ od ključa.<br />

POLITIČNA POEZIJA<br />

Odpovedalo ko že srce je<br />

skor<strong>aj</strong> lastnemu nato sistemu,<br />

se zatekel je, s<strong>aj</strong> vemo k čemu,<br />

zopet zamenjavi, kakor preje.<br />

In ko mu razum je odpovedal,<br />

ki bilo že prej ga je le malo,<br />

sklenil je, da se z reformo dalo<br />

<strong>bo</strong> rešiti vse, <strong>bo</strong>lnó v svet gledal.<br />

Odpovedal ko je na vsej črti,<br />

vrgel se polmrtev v analizo<br />

naš junak je, da premaga krizo,<br />

vnovični da se izogne smrti.<br />

Kdo je odpovedal, ste vprašali.<br />

Hkrati pacient je in rešitelj,<br />

doktor Taubi, <strong>bo</strong>lnih duš voditelj,<br />

ki vanj vse zaupanje ste dali.<br />

65<br />

Fotomontaža CITRUS<br />

Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si<br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

66<br />

TAZADNJA | HUMOR<br />

Velikonočna diktatura:<br />

VLADA PREPOVEDALA<br />

upokojenske shode<br />

Potem ko je vlada razglasila bliž<strong>aj</strong>očo se zdravniško stavko<br />

za nelegalno, je na novinarski konferenci napovedala niz ukrepov,<br />

s katerimi <strong>bo</strong>do v državi zagotovili mirne praznike s polnimi mizami<br />

in veselimi obrazi. Nekateri so ukrepe že označili za avtokratske.<br />

SVIT PODGORNIK<br />

FOTOMONTAŽA CITRUS<br />

V<br />

nabito polnem preddverju velike<br />

dvorane državnega z<strong>bo</strong>ra<br />

je pred novinarje stopil predsednik<br />

vlade, ki je zagovarjal<br />

sprejetje ukrepov po zgledu Francije:<br />

»Prih<strong>aj</strong>a veliki teden, v katerem se <strong>bo</strong>jimo<br />

velikih posledic. Zato smo se odločili<br />

sprejeti nekatere odloke mimo državnega<br />

z<strong>bo</strong>ra. Z njimi <strong>bo</strong>mo zagotovili mirne<br />

praznike, če ne nujno državljanom, pa<br />

vs<strong>aj</strong> članom koalicije.« Premier zagotavlja,<br />

da <strong>bo</strong>do ukrepi kratkotr<strong>aj</strong>ni: »Tako<br />

kot koronski ukrepi: n<strong>aj</strong>več 14 dni.«<br />

PREPOVED PROTESTOV<br />

Prvi, ter verjetno n<strong>aj</strong><strong>bo</strong>lj kontroverzni<br />

ukrep, je prepoved upokojenskih shodov<br />

ter kmečkih z<strong>bo</strong>rovanj po državi.<br />

M<strong>aj</strong>a Vi Argumenti, vodja sekretariata<br />

za srečne praznike, je odločitev pojasnila:<br />

»Za veliko noč je navada, da se<br />

obišče stare starše ter druge drugače<br />

skor<strong>aj</strong> pozabljene družinske člane. Zaradi<br />

nacionalnega interesa, da <strong>bo</strong>do velikonočna<br />

kosila sestavljena iz več kot<br />

samo naročenih pic, smo se odločili za<br />

prepoved upokojenskih protestov. To<br />

<strong>bo</strong> zagotovilo upokojencem več kot dovolj<br />

časa za pripravo vrhunskih kulinaričnih<br />

projektov, kot je recimo potica.«<br />

Glede prepovedi kmečkih z<strong>bo</strong>rovanj je<br />

dodala: »Po raziskavi Inštituta za mahanje<br />

s sredinci v prometu, je n<strong>aj</strong><strong>bo</strong>lj<br />

stresna situacija, ko voznik zapelje za<br />

traktor na regionalni cesti. V izogib taki<br />

stopnji stresa smo se odločili, da se lah-<br />

Vlada <strong>bo</strong> med prazniki starše razbremenila tako, da <strong>bo</strong> vsem<br />

otrokom razdelila čokoladne z<strong>aj</strong>čke polnjene z rumom.<br />

ko kmetje zberejo samo na neasfaltiranih<br />

cestah, pa še to samo tam, kjer te<br />

niso prevozne z osebnimi avtomobili.«<br />

ČOKOLADNI ZAJČKI Z RUMOM<br />

V imenu srečnih praznikov se je tudi<br />

prepovedano pogovarjati o politiki, zaradi<br />

očitnega izogibanja sporom. Vlada<br />

je za zagotovitev veselega konca tedna<br />

zagotovila tudi nekatera sredstva v proračunu:<br />

»Na televiziji <strong>bo</strong>do ponovno<br />

predv<strong>aj</strong>ane tekme iz Planice z nek<strong>aj</strong> popravki.<br />

Anžeta Laniška smo že zaposlili,<br />

da <strong>bo</strong> na letalnici ponovno poletel<br />

tolikokrat, da <strong>bo</strong>do skoki zadostovali za<br />

ekipno zmago, kar <strong>bo</strong>mo potem uredili<br />

v video. Po na novo posneti ekipni tekmi<br />

pa <strong>bo</strong>mo predv<strong>aj</strong>ali samo nedeljsko<br />

tekmo z dvojno slovensko zmago.« Poleg<br />

popravljenega sporeda namerav<strong>aj</strong>o razbremeniti<br />

tudi vse starše. Vsem otrokom<br />

<strong>bo</strong>do razdelili čokoladne z<strong>aj</strong>čke polnjene<br />

z rumom, za vse n<strong>aj</strong>stnike pa <strong>bo</strong> uvedena<br />

nižja cena elektrike porabljene za družbena<br />

omrežja. Oba ukrepa n<strong>aj</strong> bi staršem<br />

zagotovila miren konec tedna.<br />

Vladni ukrepi so naleteli na pisane<br />

odzive. Mnogi so ukrepe označili za<br />

»velikonočno diktaturo«, vendar pa so<br />

ukrepi, povezani s preprečevanjem traktorjev<br />

na cestah, naleteli na široko odobravanje.<br />

Pri Tazadnji ukrepe spremljamo<br />

s previdnostjo, vendar pa z velikim<br />

veseljem pričakujemo čokoladne z<strong>aj</strong>čke<br />

polnjene z rumom ter ponovno srečo ob<br />

uspehih naših letalcev. Vam pa želimo<br />

srečne praznike ter veliko humorja. <br />

<strong>92</strong> 6. 4. 2023

Podprite neodvisno<br />

novinarstvo.<br />

Pridružite se naročnikom<br />

tiskanega tednika <strong>Domovina</strong>.<br />

Sklenite letno naročnino<br />

in prihranite: namesto<br />

187,20 € samo 159 €<br />

-15 %<br />

Ne splača se vam odlašati,<br />

s<strong>aj</strong> si z naročilom DANES<br />

lahko zagotovite fiksno<br />

ceno za eno leto!<br />

<strong>Domovina</strong><br />

DA, račun<strong>aj</strong>te name, naročam tednik <strong>Domovina</strong>.<br />

(ustrezno označite)<br />

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 187,20 € samo 159 €)<br />

želim plačilo na 4 obroke po 39,75 €<br />

<strong>Domovina</strong> je<br />

ta hip n<strong>aj</strong><strong>bo</strong>ljši<br />

slovenski<br />

družbenopolitični<br />

tednik.<br />

dr. Žiga Turk, profesor in publicist<br />

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 93,60 € samo 86,50 €)<br />

Ime in priimek * :<br />

Ime podjetja (poslovni naročnik):<br />

Ulica in hišna št. * :<br />

Poštna št. in kr<strong>aj</strong> * :<br />

Telefon * :<br />

E-mail * :<br />

Podpis * :<br />

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.<br />

Kako postanete naročnik?<br />

Izberite način, ki vam je n<strong>aj</strong>lažji.<br />

POKLIČITE<br />

059 020 001<br />

(vsak dan od 9.00 do 15.00)<br />

Poštnino za tednik plača <strong>Domovina</strong>.<br />

Podatki za plačilo naročnine: Cesta v Log 11, 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

Številka TRR: SI56 0284 3026 4323 628<br />

Namen: Naročnina na tednik <strong>Domovina</strong><br />

Sklic: 00 2023-2145 • Koda: SUBS • Koda banke: LJBASI2X<br />

SKENIRAJTE<br />

QR KODO<br />

in izpolnite<br />

elektronsko<br />

naročilnico<br />

PIŠITE<br />

narocnine@domovina.je<br />

POŠLJITE<br />

<strong>Domovina</strong> d.o.o.<br />

Cesta v Log 11, 1351<br />

Brezovica pri Ljubljani<br />

OBIŠČITE<br />

www.domovina.je<br />

Všeč mi je to,<br />

da ni tem, ki bi<br />

se jih uredništvo<br />

Domovine<br />

izogibalo.<br />

Rado Pezdir, ekonomist in publicist<br />

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.

Ivan Sivec<br />

O, srečni dom nad zvezdami<br />

ŽIVLJENJE, DELO IN SMRT MUČENCA FILIPA TERČELJA<br />

KUPI V TRGOVINI<br />

ISKRENI<br />

Življenjepis duhovnika, pesnika, pisatelja in mučenca Filipa Terčelja (18<strong>92</strong>-1946)<br />

v 31 zgodbah, ki njegovo življenjsko zgod<strong>bo</strong> predstavi zgodovinsko natančno, obenem<br />

pa se ob branju srečamo tudi z vsemi njegovimi znač<strong>aj</strong>skimi potezami.<br />

V knjigi n<strong>aj</strong>demo veliko odlomkov iz<br />

številnih Terčeljevih pesmi in črtic,<br />

opremljena pa je tudi z <strong>bo</strong>gato barvno<br />

slikovno prilogo na 32 straneh.<br />

“Z velikim veseljem sem prebral letošnje<br />

šmarnice pisatelja Ivana Sivca,<br />

ki opisujejo življenje in delovanje<br />

Filipa Terčelja. Priznam, prebral<br />

sem jih dvakrat. Prvič na dušek od<br />

začetka do konca, drugič pa počasi<br />

in s premislekom.”<br />

- Ivan Albreht, duhovnik<br />

in poznavalec Terčeljevega življenja<br />

(iz spremne besede)<br />

CENA<br />

v predprod<strong>aj</strong>i:<br />

16,95 €<br />

13,95 €<br />

ŠMARNICE<br />

2023<br />

Knjiga izide<br />

14. aprila.<br />

Zbiramo<br />

prednaročila!<br />

T: 064 135 136 E: info@iskreni.net<br />

www.iskreni.net/trgovina/product/o-srecni-dom-nad-zvezdami

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!