Domovina 91: Krave bodo brez trave, mi pa brez mesa (Predogled)
29.03.2023 • Views
Share Embed Flag

Domovina 91: Krave bodo brez trave, mi pa brez mesa (Predogled)

“Slovenski kmet pa ni industrialec. Veliko bolj je povezan z naravo kot njegovi avstrijski ali italijanski kolegi. Predvsem pa je veliko bolj povezan z naravo kot politiki iz Ljubljane. Kmet ljubi naravo in živi z naravo. Njegov pes prosto teka naokrog in je veliko bolj srečen od mestnega pudla s frizuro na repiču. Glede ohranjanja narave je treba najprej njega vprašati za mnenje, ne pa golobradih ‘načitanih’ ekoloških aktivistov iz Najlepšega-mesta-na-svetu-ne, ki so lopato videli samo v otroški slikanici,” piše v uvodniku Tino Mamić, odgovorni urednik tednika. Tema tedna tokrat namreč ponuja vpogled v vseslovenski protest kmetov, ki je potekal v 20 mestih in je posledica dolgoletnega zanemarjanja problematike slovenskega kmeta, ki prideluje domačo (ekološko) hrano, soočati pa se mora s čedalje večjimi birokratskimi težavami in omejevanji.

“Slovenski kmet pa ni industrialec. Veliko bolj je povezan z naravo kot njegovi avstrijski ali italijanski kolegi. Predvsem pa je veliko bolj povezan z naravo kot politiki iz Ljubljane. Kmet ljubi naravo in živi z naravo. Njegov pes prosto teka naokrog in je veliko bolj srečen od mestnega pudla s frizuro na repiču. Glede ohranjanja narave je treba najprej njega vprašati za mnenje, ne pa golobradih ‘načitanih’ ekoloških aktivistov iz Najlepšega-mesta-na-svetu-ne, ki so lopato videli samo v otroški slikanici,” piše v uvodniku Tino Mamić, odgovorni urednik tednika.

Tema tedna tokrat namreč ponuja vpogled v vseslovenski protest kmetov, ki je potekal v 20 mestih in je posledica dolgoletnega zanemarjanja problematike slovenskega kmeta, ki prideluje domačo (ekološko) hrano, soočati pa se mora s čedalje večjimi birokratskimi težavami in omejevanji.

SHOW MORE
SHOW LESS
ePAPER READ
domovina.je

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

START NOW

Pes na<br />

sestanku v<br />

vladni <strong>pa</strong>lači<br />

Hidžab<br />

je vstopil<br />

v slovensko šolo<br />

Vroča debata<br />

o odpravi<br />

celibata<br />

Poštnina plačana pri pošti<br />

1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

<strong>Krave</strong> <strong>bodo</strong> <strong>brez</strong> <strong>trave</strong>,<br />

<strong>mi</strong> <strong>pa</strong> <strong>brez</strong> <strong>mesa</strong><br />

Robert<br />

Golob<br />

Tina<br />

Gaber<br />

<strong>91</strong><br />

3,60 €<br />

30. 3. 2023

Podprite neodvisno<br />

novinarstvo.<br />

Pridružite se naročnikom<br />

tiskanega tednika <strong>Domovina</strong>.<br />

Sklenite letno naročnino<br />

in prihranite: namesto<br />

187,20 € samo 159 €<br />

-15 %<br />

Ne splača se vam odlašati,<br />

saj si z naročilom DANES<br />

lahko zagotovite fiksno<br />

ceno za eno leto!<br />

<strong>Domovina</strong><br />

DA, računajte name, naročam tednik <strong>Domovina</strong>.<br />

(ustrezno označite)<br />

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 187,20 € samo 159 €)<br />

želim plačilo na 4 obroke po 39,75 €<br />

<strong>Domovina</strong> je<br />

ta hip najboljši<br />

slovenski<br />

družbenopolitični<br />

tednik.<br />

dr. Žiga Turk, profesor in publicist<br />

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 93,60 € samo 86,50 €)<br />

Ime in priimek * :<br />

Ime podjetja (poslovni naročnik):<br />

Ulica in hišna št. * :<br />

Poštna št. in kraj * :<br />

Telefon * :<br />

E-mail * :<br />

Podpis * :<br />

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošni<strong>mi</strong> pogoji naročanja.<br />

Kako postanete naročnik?<br />

Izberite način, ki vam je najlažji.<br />

POKLIČITE<br />

059 020 001<br />

(vsak dan od 9.00 do 15.00)<br />

Poštnino za tednik plača <strong>Domovina</strong>.<br />

Podatki za plačilo naročnine: Cesta v Log 11, 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

Številka TRR: SI56 0284 3026 4323 628<br />

Namen: Naročnina na tednik <strong>Domovina</strong><br />

Sklic: 00 2023-2145 • Koda: SUBS • Koda banke: LJBASI2X<br />

SKENIRAJTE<br />

QR KODO<br />

in izpolnite<br />

elektronsko<br />

naročilnico<br />

PIŠITE<br />

narocnine@domovina.je<br />

POŠLJITE<br />

<strong>Domovina</strong> d.o.o.<br />

Cesta v Log 11, 1351<br />

Brezovica pri Ljubljani<br />

OBIŠČITE<br />

www.domovina.je<br />

Všeč <strong>mi</strong> je to,<br />

da ni tem, ki bi<br />

se jih uredništvo<br />

Domovine<br />

izogibalo.<br />

Rado Pezdir, ekono<strong>mi</strong>st in publicist<br />

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedeni<strong>mi</strong> splošni<strong>mi</strong> pogoji naročanja, ki so objavljeni na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

DECEMBER<br />

MOJA BESEDA<br />

3<br />

Golob, pes in kmet<br />

44<br />

Piše: TINO MAMIĆ,<br />

odgovorni urednik<br />

tednika <strong>Domovina</strong><br />

V<br />

zadnjem<br />

letu se človek počuti, kot da bi bil<br />

vsak dan 1. april. Mnoge novice se namreč zdijo<br />

kot prvoaprilske. Če ne spremljaš politike vsak<br />

dan, nekaterim novicam sploh ne verjameš, kako<br />

šaljivo vsebino <strong>pa</strong> vzameš kot resnico. Poglejmo<br />

primer. V zadnjem tednu je Luka Mesec rekel, da<br />

ima leto 54 tednov (378 dni), ženski menstrualni<br />

ciklus <strong>pa</strong> da traja 14 dni. Oboje je izrekel v najbolj<br />

gledanem času nacionalne televizije. Če smo<br />

natančni, je treba povedati, da je bilo prvo izrečeno<br />

na soočenju v oddaji Tarča, drugo <strong>pa</strong> v humoristični<br />

oddaji Kaj dogaja, kjer so Mesca samo<br />

i<strong>mi</strong>tirali. Sta <strong>pa</strong> obe izjavi sprožili veliko smeha.<br />

Posebej prva, saj takega kozla že dolgo ni ustrelil<br />

noben politik.<br />

Poleg pomanjkljive splošne razgledanosti <strong>pa</strong><br />

je težava mnogih vladajočih politikov, da govorijo<br />

nepre<strong>mi</strong>šljeno. Golobovi tiskovni predstavniki<br />

se v tem mandatu sploh ne ukvarjajo s tem, kaj in<br />

kako bo pre<strong>mi</strong>er povedal, marveč samo s tem, da<br />

njegove verbalne na<strong>pa</strong>ke popravljajo. Na srečo jim<br />

pri tem radi pomagajo tudi levičarski novinarji, ki<br />

tudi sa<strong>mi</strong> od sebe ugotovijo, da se je pre<strong>mi</strong>erju zareklo<br />

in ga v svojem poročanju kar sa<strong>mi</strong> popravijo.<br />

»Saj vemo, da ni tako <strong>mi</strong>slil,« dobrohotno argumentirajo<br />

svoje samocenzuriranje.<br />

Zato mediji »ne o<strong>pa</strong>zijo« da pre<strong>mi</strong>erjeva uradna<br />

ljubica Tina Gaber, nekdanja Miss Hawaiian<br />

Tropic in do nekaj tednov nazaj registrirana<br />

lobistka, uradno sestankuje v vladni <strong>pa</strong>lači. Sestanek<br />

so o<strong>pa</strong>zili mediji dva tedna kasneje, <strong>pa</strong><br />

še to zaradi fotografije sestanka, na katerem je<br />

med sedeči<strong>mi</strong> udeleženci za <strong>mi</strong>zo tudi – pes.<br />

Kaj so se pogovarjali, se ne ve. Menda o zaščiti<br />

živali in koristnosti terapevtskih psov. Zani<strong>mi</strong>vo<br />

bi bilo dobiti magnetogram sestanka, da bi slišali,<br />

kaj je med sestankom povedal tudi beli psič.<br />

Ali zapisnik. Če so hoteli zabeležiti, kaj je pes<br />

izražal, je zapisničarka gotovo napisala tudi,<br />

kdaj je veselo po<strong>mi</strong>gal z<br />

drobnim belim repkom.<br />

Na družbenih omrežjih se<br />

je fotografija širila bliskovito.<br />

A ljudje sploh niso<br />

vedeli, ali gre za fotografijo<br />

ali fotomontažo. Ali gre<br />

za novico ti<strong>pa</strong> 54 tednov<br />

enega leta ali hec kot dvotedenska<br />

menstruacija.<br />

Sobota<br />

Naravo ljubi<br />

in varuje kmet,<br />

ne <strong>pa</strong> politiki.<br />

Psiček na sestanku<br />

in proživalski aktivizem<br />

pre<strong>mi</strong>erjeve ljubice je del<br />

zahodne levičarske ideologije,<br />

ki skuša podirati meje.<br />

Dokler to pomeni, da si moramo<br />

plažo, trgovino in restavracijo deliti<br />

z žival<strong>mi</strong>, to še nekako gre. Da me pes v lekarni<br />

ovohava, <strong>mi</strong> nikakor ni všeč, ne bom <strong>pa</strong> zaradi<br />

tega delal kravala. Ko <strong>pa</strong> začno aktivisti svoje<br />

oboževanje mestnih živalic vsiljevati vsem, se<br />

zadeva spremeni.<br />

Pre<strong>mi</strong>er nam je najprej povedal, da moramo<br />

jesti manj <strong>mesa</strong>. Zdaj <strong>pa</strong> bo prepovedal <strong>pa</strong>šo krav<br />

na travnikih Ljubljanskega barja. Zaradi domnevne<br />

zaščite enega metuljčka, krave ne <strong>bodo</strong><br />

več smele na travnik. Posledično pomeni, da<br />

<strong>bodo</strong> kmetje morali prodati najprej krave, potem<br />

še travnike, mogoče <strong>pa</strong> tudi kmetije. Travniki se<br />

<strong>bodo</strong> zarasli in metuljček bo imel še manj prostora<br />

kot danes. Namesto slovenskega <strong>mesa</strong> bomo<br />

jedli uvoženega. V u<strong>pa</strong>nju, da to ne bo meso, ki je<br />

prišlo na trg iz tistega romunskega zamrzovalnika<br />

v Konstanci po več kot 30 letih.<br />

Kmetje po novem ne <strong>bodo</strong> smeli več normalno<br />

kmetovati na 38 % Slovenije. Gre za bruseljske<br />

direktive, ki se jim vlada slepo podreja, a<br />

so prilagojene za povprečne zahodnoevropske<br />

kmetije, ki so večje od slovenskih, <strong>pa</strong> tudi njiv<br />

nimajo tako razdrobljenih. To so napol industrijske<br />

velekmetije.<br />

Slovenski kmet <strong>pa</strong> ni industrialec. Veliko<br />

bolj je povezan z naravo kot njegovi avstrijski<br />

ali italijanski kolegi. Predvsem <strong>pa</strong> je veliko bolj<br />

povezan z naravo kot politiki iz Ljubljane. Kmet<br />

ljubi naravo in živi z naravo. Njegov pes prosto<br />

teka naokrog in je veliko bolj srečen od mestnega<br />

pudla s frizuro na repiču. Glede ohranjanja<br />

narave je treba najprej njega vprašati za mnenje,<br />

ne <strong>pa</strong> golobradih »načitanih« ekoloških aktivistov<br />

iz Najlepšega-mesta-na-svetu-ne, ki so lo<strong>pa</strong>to<br />

videli samo v otroški slikanici.<br />

Če si kdo res želi, da bi bili gozdovi in travniki<br />

raznovrstni in da bi bilo v njih največ različnih<br />

živalskih vrst, so to<br />

slovenski kmetje. Kmetje<br />

so profesionalni naravovarstveniki.<br />

Samo prisluhniti<br />

jim je treba.

Poštnina plačana pri pošti<br />

1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

VSEBINA<br />

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

4<br />

Pes na<br />

sestanku v<br />

vladni <strong>pa</strong>lači<br />

Hidžab<br />

je vstopil<br />

v slovensko šolo<br />

Vroča debata<br />

o odpravi<br />

celibata<br />

Moja beseda<br />

Casnik.si<br />

<strong>Krave</strong> <strong>bodo</strong> <strong>brez</strong> <strong>trave</strong>,<br />

<strong>mi</strong> <strong>pa</strong> <strong>brez</strong> <strong>mesa</strong><br />

3 Tino Ma<strong>mi</strong>ć:<br />

Golob, pes in kmet<br />

6 Med(ijski) sosedi<br />

30 Jože Roblek: Kardinal Franc Rode<br />

je v ozadju vsega dogajanja<br />

v slovenski Cerkvi in Vatikanu<br />

Aktualno<br />

Robert<br />

Golob<br />

Tina<br />

Gaber<br />

8 Pregled tedna<br />

34 Teo Petrovič Presetnik:<br />

Parlament plebiscitarno<br />

za novo oboroževanje Slovenije<br />

<strong>91</strong><br />

3,60 €<br />

30. 3. 2023<br />

TEDNIK DOMOVINA<br />

ŠT. <strong>91</strong>, LETNIK 3, 30. marec 2023<br />

ISSN številka: 2784-4838<br />

Cena posameznega izvoda: 3,60 evra<br />

Uredništvo:<br />

CESTA V LOG 11,<br />

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />

E: tednik@domovina.je<br />

T: 059 020 000<br />

Odgovorni urednik tednika:<br />

TINO MAMIĆ (tino@domovina.je)<br />

Izvršni urednik tednika:<br />

KLEMEN BAN<br />

Odgovorni urednik portala <strong>Domovina</strong>.je:<br />

ROK ČAKŠ<br />

Odgovorna urednica portala Iskreni.net:<br />

ANDREJA BARAT<br />

Uredniški odbor:<br />

ALEKS BIRSA JOGAN,<br />

LUKA SVETINA, URBAN ŠIFRAR<br />

Tehnično in foto uredništvo:<br />

TOMO STRLE<br />

Prelom in tisk:<br />

CITRUS D.O.O.<br />

Naklada: 7700 izvodov<br />

Foto naslovnice:<br />

FOTOMONTAŽA CITRUS<br />

Naročnine:<br />

E: narocnine@domovina.je<br />

T: 059 020 001<br />

Izdaja:<br />

DOMOVINA D.O.O., CESTA V LOG 11,<br />

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />

E: tednik@domovina.je<br />

Direktor:<br />

IGOR VOVK<br />

www.domovina.je<br />

@<strong>Domovina</strong>_je<br />

@domovinaJE<br />

Tednik izhaja ob četrtkih v slovenščini.<br />

10 Čivkarija<br />

Aktualno — komentar<br />

16 Rok Frelih:<br />

Slovenija je podobna ruski koloniji<br />

Požareport<br />

18 Bojan Požar:<br />

Kdo je Goloba<br />

spravil na oblast in kdo zdaj vlada<br />

Svobodno gospodarstvo<br />

24 Kako vlada uvaja nekontrolirane<br />

finančne tokove med družbama<br />

GEN-I in GEN Energija<br />

Aktualno<br />

28 Jakob Vid Zu<strong>pa</strong>nčič:<br />

Upravne enote<br />

<strong>bodo</strong> samo še v 12 mestih<br />

Aktualno<br />

20 Nejc Krevs in Renato Podbersič:<br />

Palestinci holokavst zlorabljajo za<br />

svoje obtožbe na račun Izraela<br />

Družba<br />

38 Andreja Barat:<br />

Sovražniki sovražnega govora<br />

39 Rok Čakš: Stari razpečevalci neresnice:<br />

kako z va<strong>mi</strong> manipulira Mladina<br />

Pismo iz Egipta<br />

44 Andraž Šest:<br />

Hidžab: simbol pokoritve<br />

ženske moškemu<br />

Svet<br />

46 Rok Frelih: Pogled na ZDA<br />

nekdanjega Trumpovega<br />

prvega vojaka<br />

Duhovnost<br />

50 Andraž Arko:<br />

Zakaj so v Jezusovem<br />

rodovniku ženske<br />

Kolumna<br />

36 Milena Miklavčič:<br />

Krasni novi svet: pes na sestanku<br />

v kabinetu predsednika vlade

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

VSEBINA<br />

5<br />

Arhiv Domovine<br />

Vlada RS<br />

Tema tedna<br />

12 VLADA NAD KMETE<br />

Zaradi metuljčka<br />

<strong>bodo</strong> krave ostale <strong>brez</strong> <strong>trave</strong><br />

Svobodno gospodarstvo<br />

51 Dr. Štrancar imenovanje Goloba<br />

za podjetnika razume kot<br />

»žalitev vseh poštenih podjetnikov«<br />

Intervju<br />

54 Liljana Fajdiga, svetovalna delavka<br />

Gimnazija ni najboljša za vsakega<br />

Ma<strong>mi</strong>n nasvet<br />

59 Neža Hribar:<br />

Kakšen post, saj imam<br />

družino z majhni<strong>mi</strong> otroki ...<br />

Sladko-slane brbončice<br />

60 Selma Bizjak:<br />

Cvetovi iz listnatega testa<br />

s pršutom in melancani<br />

62 Razvedrilo<br />

Slikovito — humor<br />

64 Gregor Čušin:<br />

Vedeževalka – Carle van Loo<br />

Politična poezija — humor<br />

65 Vesnan Vovkič: Ptiček in volk<br />

Tazadnja — humor<br />

66 Svit Podgornik:<br />

Podeljene nagrade največjim<br />

zamudnikom<br />

Aktualno<br />

42 Jakob Vid Zu<strong>pa</strong>nčič:<br />

Dijakinja s hidžabom v šoli<br />

kot test za svo<strong>bodo</strong> veroizpovedi<br />

Družba<br />

48 Urban Šifrar: 5000 italijanskih<br />

duhovnikov, ki so se poročili,<br />

navija za odpravo celibata<br />

Svet<br />

52 Miss Nemčije je kristjanka – <strong>brez</strong><br />

bikinija je v finalu premagala moškega

MED(IJSKI) SOSEDI<br />

6<br />

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

IRAN POSTAJA ČLAN<br />

JEDRSKEGA KLUBA<br />

Ali bi se lahko islamska republika, ki je že<br />

vrsto let zaradi svojega jedrskega programa<br />

tarča mednarodnih sankcij, kmalu uvrstila<br />

v t. i. klub jedrskih držav? V obsežni analizi<br />

ljubljanskega Mednarodnega inštituta za<br />

bližnjevzhodne in balkanske študije (IF-<br />

IMES), iz katere je Portal plus objavil najbolj<br />

zani<strong>mi</strong>ve dele, so indici, ki potrjujejo takšne<br />

bojazni. Iran je uspel obogatiti uran že skoraj<br />

do 84 odstotkov. Za primerjavo: ameriška<br />

atomska bomba, ki so jo vrgli na Hirošimo, je<br />

vsebovala uran, obogaten 84-odstotno. Po<br />

poročilih Mednarodne agencije za jedrsko<br />

energijo (IAEA) je Iran na svojem jedrskem<br />

območju Fordow obogatil uran že na približno<br />

83,7 odstotkov, kar je 19-krat več od 3,67<br />

odstotkov, kakor je obogatitev opredeljena<br />

v sporazumu iz leta 2015.<br />

Portal plus razkriva, da bi bil to scenarij <strong>brez</strong><br />

primere v zgodovini iranskega jedrskega<br />

programa, ki se je začel leta 1950 s pomočjo<br />

Združenih držav Amerike. Pomenil<br />

bi prestop vseh rdečih črt glede iranskega<br />

jedrskega programa. Nekateri strokovnjaki<br />

celo menijo, da je dosežen odstotek obogatitve<br />

urana že zadosten za razvoj atomske<br />

bombe, sploh ob upoštevanju, da je bila<br />

atomska bomba, ki so jo vrgli na Hirošimo<br />

avgusta 1945, narejena iz urana s stopnjo<br />

obogatitve okoli 84 odstotkov.<br />

Poznavalci ocenjujejo, da Teheran uporablja<br />

svojo jedrsko eskalacijo kot odgovor na<br />

izraelske grožnje, in sicer kot v primeru, ki<br />

se je zgodil nekaj dni po na<strong>pa</strong>du na vojaški<br />

objekt iranskega obrambnega <strong>mi</strong>nistrstva v<br />

Isfahanu konec januarja 2023. Iran je za na<strong>pa</strong>d<br />

uradno obtožil Izrael. Teheran namerava<br />

zaradi jedrske eskalacije sprožiti pogovore<br />

z Zahodom, ki so v <strong>mi</strong>rovanju od septembra<br />

2022. Vprašanje, ki si ga je treba zastaviti, <strong>pa</strong><br />

je, kako bi ravnala Washington in Tel Aviv<br />

in kakšne bi bile njune možnosti za vojaški<br />

odgovor, če bi Iran izdelal atomsko bombo.<br />

Izrael namreč vztrajno ponavlja, da ne bo<br />

sprejel jedrskega Irana, in vse pogosteje<br />

govori o tem, da je treba Iran na<strong>pa</strong>sti, preden<br />

bo prepozno, zaključuje Portal plus.<br />

PROTI UKINITVI BOTROV<br />

O ukinjanju birmanskih botrov v murskosoboški<br />

škofiji so se razpisali pri<br />

katoliškem tedniku Družina, novica <strong>pa</strong> je<br />

zbudila precej pozornosti tudi v drugih<br />

medijih. Na vest, da v župniji Beltinci že<br />

letos, od prihodnjega leta dalje <strong>pa</strong> po vsej<br />

murskosoboški škofiji, birmanskih botrov<br />

ne bo več, birma <strong>pa</strong> se bo prestavila v peti<br />

razred, so se odzvali tudi na spletni strani<br />

Inštituta za kanonskopravne vede. Predstojnik<br />

Katedre za cerkveno pravo na Teološki<br />

fakulteti dr. Stanislav Slatinek je tam<br />

objavil svoje mnenje glede tega vprašanja.<br />

Novinarjem očita, da so kar tekmovali med<br />

seboj, kdo bo natančneje opisal trenja, ki<br />

so nastala v Cerkvi. Ko Slatinek prebira argumente,<br />

ki opravičujejo odpravo birmanskih<br />

botrov, ga preseneča tudi sklicevanje<br />

na Zakonik cerkvenega prava, kakor da<br />

cerkveno pravo narekuje odpravo birmanske<br />

botrov, če ti ne živijo primerno veri.<br />

S tako pozitivistično razlago cerkvenega<br />

prava se ni mogoče strinjati, ker ni v skladu<br />

z najvišjim zakonom Cerkve, meni.<br />

Profesor cerkvenega prava zagovornike<br />

odprave botrov spo<strong>mi</strong>nja na apostolsko<br />

spodbudo Radost ljubezni. Papež v tem<br />

dokumentu duhovnike in škofe spodbuja,<br />

da je treba videti živega Kristusa, ki je<br />

navzoč v mnogih zgodbah ljubezni (RL, tč.<br />

59), tudi če ljudje niso cerkveno poročeni.<br />

Papež pravi, da ni prav, da se ločene<br />

in znova poročene zaradi pomanjkanja<br />

cerkvene poroke, obravnava kot izobčene,<br />

saj so še vedno del cerkvenega občestva.<br />

Ti primeri namreč od duhovnikov in škofov<br />

terjajo pozorno razlikovanje in spremljanje<br />

z velikim spoštovanjem (RL, tč. 243). To<br />

pomeni, da se je treba s slabotni<strong>mi</strong> botri<br />

ukvarjati in zdraviti njihove rane, in to tako<br />

dolgo, da <strong>bodo</strong> ustrezali nalogi birmanskega<br />

botra. Družina piše, naj zagovorniki<br />

odprave botrov pre<strong>mi</strong>slijo <strong>pa</strong>pežev apel,<br />

ko vabi <strong>pa</strong>stirje, naj ljubeče in sproščeno<br />

prisluhnejo z iskreno željo, da bi vstopili<br />

v središče drame ljudi in razumeli njihovo<br />

stališče, s tem <strong>pa</strong> jim pomagali bolje živeti<br />

in spoznati, kakšno je njihovo mesto v<br />

Cerkvi (RL, tč. 312).<br />

UKC ODSLOVIL<br />

PRIZNANEGA KIRURGA<br />

Spletni portal Politik piše, da je vodilni<br />

češki otroški srčni kirurg Roman Gebauer<br />

prekinil sodelovanje z Univerzitetnim<br />

kliničnim centrom v Ljubljani (UKC). Pri<br />

tem se ponavlja zgodovina, saj otroški<br />

oddelek spet nima svojega kirurga,<br />

ki bi lahko operiral otroke z določeno<br />

na<strong>pa</strong>ko na srcu. Gebauer, ki otrokom in<br />

mladostnikom s prirojeno srčno na<strong>pa</strong>ko<br />

pomaga po vsem svetu, je po nekaterih<br />

izkušnjah, ki jih je imel v UKC Ljubljana,<br />

dobil občutek, da ga ne potrebujejo več,<br />

razkriva Politikis: »To se mu je dodatno<br />

potrdilo po tistem, ko je 4. marca 2023 po<br />

elektronski pošti sporočil svojo ugotovitev,<br />

a se nihče od odgovornih ni odzval.<br />

Nihče ni stopil z njim v stik, se z njim<br />

pogovoril in mu ponudil roke.«<br />

V pismu, ki ga je naslovil na kirurga Miha<br />

Weissa, ta <strong>pa</strong> ga je po Gebauerjevih<br />

navedbah preposlal naprej, je zapisal, da<br />

je po globokem vrednotenju sedanjega<br />

položaja v kongenitalnem programu in<br />

svoje vloge sklenil, da prekine dejavnost<br />

v UKC Ljubljana. Časopis Delo navaja<br />

še, da zdaj v UKC Ljubljana sploh nimajo<br />

kirurga, ki bi lahko operiral otroka z<br />

določeno na<strong>pa</strong>ko na srcu. Tam je zaposlen<br />

še Igor Šehić, pediatrični kardiokirurg<br />

iz Beograda, ki <strong>pa</strong> v zadnjem obdobju<br />

menda ni sodeloval pri zapletenejših operacijah<br />

otrok, izvajala sta jih le Gebauer<br />

in Weiss. Slednji je po informacijah Dela<br />

trenutno odsoten.<br />

V UKC Ljubljana so za Delo med drugim<br />

pojasnili, da je UKC Ljubljana popolnoma<br />

samostojen pri zdravljenju skoraj 90<br />

odstotkov otrok s prirojeno srčno na<strong>pa</strong>ko<br />

ter da imajo dva otroška srčna kirurga. Pri<br />

tem <strong>pa</strong> so po navedbah Dela zamolčali, da<br />

eden trenutno ne dela. Podatki sicer kažejo,<br />

da se je v obdobju, ko se je začelo intenzivnejše<br />

sodelovanje s Čehi in vodilnim<br />

Gebauerjem, število otrok, napotenih na<br />

zdravljenje v tujino, zelo zmanjšalo. Leta<br />

2014 jih je bilo v tujini operiranih 51, lani<br />

samo še štirje, od tega dva v Izraelu.

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023 FOTO TEDNA<br />

7<br />

Žiga Živulovič/BOBO<br />

V Poljanah veličasten<br />

sprejem za Emo Klinec<br />

Minulo soboto je navijaški klub Klinec za smučarsko skakalko Emo Klinec (24)<br />

v Poljanah organiziral čudovit sprejem ob zaključku sezone, v kateri je med drugim<br />

spisala zgodovino in kot prva ženska preletela oznako 200 metrov. Ema se je<br />

ob spremstvu gasilcev pripeljala do šole, Pihalni orkester Alpina Žiri <strong>pa</strong> jo je<br />

pospre<strong>mi</strong>l do Gostilne na Vidmu, kjer so ji pripravili poseben program,<br />

dogodek <strong>pa</strong> je spremljala praktično celotna vas.

PREGLED TEDNA<br />

8<br />

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

Nebojša Tejić/STA<br />

Veselje v štabu Gibanja Svoboda ob zmagi na<br />

lanskih državnozborskih volitvah. Po zadnji anketi<br />

jih od SDS loči zgolj še ena odstotna točka.<br />

NOVA ANKETA<br />

LAHKO SKRBI GOLOBA<br />

Črni trend javnomnenjske podpore<br />

Gibanju Svoboda in vladi Roberta Goloba<br />

(56) se nadaljuje in če bo šlo tako naprej,<br />

je marec bržkone zadnji mesec, ko je<br />

Golobova stranka v anketah še na prvem<br />

mestu. Vsaj v kateri od aprilskih se lahko<br />

zgodi, da bo vodstvo ponovno prevzela<br />

SDS. V anketi POP TV je med obema manj<br />

kot odstotna točka razlike. Posledično<br />

preslikava glavnih marčevskih anket v<br />

poslanske sedeže koaliciji pripisuje zgolj<br />

še 49 poslanskih sedežev. Obenem je tudi<br />

v meritvi Mediane prvič več nasprotnikov<br />

kot podpornikov Golobove vlade.<br />

Če bi bile volitve <strong>mi</strong>nulo nedeljo, bi po<br />

meritvi Mediane za POP TV Golobovo<br />

Svo<strong>bodo</strong> volilo 23,5 odstotka vprašanih,<br />

kar je 3,3 odstotne točke manj kot prejšnji<br />

mesec in več kot 10 odstotnih točk manj<br />

kot lanskega novembra. SDS bi volilo<br />

22,8 odstotka vprašanih, kar je 2 odstotni<br />

točki več kot pred štiri<strong>mi</strong> meseci, Socialni<br />

demokrati <strong>pa</strong> bi dobili 6,6 odstotka<br />

glasov. V <strong>pa</strong>rlamentu bi bili še Levica s 5,2<br />

odstotka in NSi s 5,1-odstotno podporo<br />

med vse<strong>mi</strong> anketiranci. V anketi POP<br />

TV je delo vlade podprlo 41,5 odstotka<br />

vprašanih, 42,4 odstotka anketirancev <strong>pa</strong><br />

je dejalo, da dela vlade ne podpira.<br />

LIBANON V DVEH<br />

ČASOVNIH PASOVIH<br />

V Libanonu je prišlo do zani<strong>mi</strong>ve situacije,<br />

ko se muslimanska in krščanska skupnost<br />

nista uskladili pri datumu pre<strong>mi</strong>ka ure<br />

na poletni čas. Tako so se prebivalci te<br />

bližnjevzhodne države zbudili v dva različna<br />

časovna <strong>pa</strong>sova. Začasni predsednik države<br />

Nadžib Mikati (67) je napovedal, da <strong>bodo</strong><br />

na poletni čas v državi prešli 20. aprila<br />

opolnoči, ko bo konec muslimanskega<br />

postnega obdobja, Ramazana. Temu <strong>pa</strong> so<br />

se uprli libanonski katoličani, ki so uro premaknili<br />

tako kot pri nas, se pravi v nedeljo.<br />

Zaradi situacije so imeli težave v letalskem<br />

prometu. Prišlo je do kompro<strong>mi</strong>sa, kjer<br />

<strong>bodo</strong> ure ohranile zimski čas, vozni red poletov<br />

<strong>pa</strong> <strong>bodo</strong> prilagodili mednarodnemu<br />

razporedu. Okoli 65 odstotkov prebivalstva<br />

Libanona je sicer muslimanov, kristjanov v<br />

tej državi <strong>pa</strong> je okrog 30 odstotkov.<br />

PROTESTI V IZRAELU<br />

Izraelski pre<strong>mi</strong>er Benja<strong>mi</strong>n Netanjahu (73)<br />

je z odstavitvijo obrambnega <strong>mi</strong>nistra<br />

Joava Galanta (64), ki je nasprotoval<br />

pravosodni refor<strong>mi</strong>, sprožil še dodatne<br />

proteste v Izraelu. V Tel Avivu so denimo<br />

protestniki za več kot dve uri zaprli avtocesto<br />

in tam prižgali večji kres, preden<br />

jih je policija pregnala s konji in vodnim<br />

topom. V Jeruzalemu <strong>pa</strong> so se protestniki<br />

PROFIMEDIA<br />

zbrali pred domom pre<strong>mi</strong>erja Netanjahuja.<br />

Nekateri so imeli izraelske zastave ali<br />

<strong>pa</strong> so ropotali z lonci in ponva<strong>mi</strong>. Tudi tam<br />

sta policija in vojska uporabili vodni top.<br />

Protestniki so se nato odpravili do<br />

poslopja izraelskega <strong>pa</strong>rlamenta. Galant<br />

je sicer nekdanji ad<strong>mi</strong>ral v izraelski<br />

mornarici. Kot razlog za svoje nasprotovanje<br />

pravosodni refor<strong>mi</strong>, katere cilja sta<br />

povečanje moči <strong>pa</strong>rlamenta in omejitev<br />

možnosti vrhovnega sodišča, da razveljavi<br />

zakone in vladne odločitve, je navedel<br />

jezo v vojski. Z reformo si želi vlada zagotoviti<br />

nadzor nad imenovanjem vrhovnih<br />

sodnikov, ki jih zdaj imenuje odbor,<br />

sestavljen iz politikov, sodnikov in članov<br />

odvetniške zbornice. Tudi predsednik<br />

države Jicak Hercog (62) je vlado pozval,<br />

naj reformo umakne. Netanjahu je po<br />

protestih reformo sicer začasno umaknil z<br />

dnevnega reda.<br />

PREPOVED<br />

DRUŽBENIH OMREŽIJ<br />

Francoske oblasti so sprejele odločitev<br />

o prepovedi uporabe aplikacij, kot so<br />

TikTok, Twitter in Instagram, na mobilnih<br />

telefonih javnih uslužbencev. Ministrstvo<br />

za preoblikovanje javnega sektorja<br />

je povedalo, da bo prepoved učinkovala<br />

takoj. Razlog je v tem, da aplikacije ne<br />

zagotavljajo ustrezne ravni varstva podat-<br />

VEČ V ČLANKU<br />

NA SPLETU:<br />

Izraelski pre<strong>mi</strong>er Benja<strong>mi</strong>n Netanjahu (73) je zaradi množičnih protestov ustavil pravosodno reformo.

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

PREGLED TEDNA<br />

9<br />

PROFIMEDIA<br />

DOGOVOR EU IN NEMČIJE<br />

O AVTOMOBILIH<br />

Evropska ko<strong>mi</strong>sija in nemška vlada sta<br />

sklenili dogovor, po katerem <strong>bodo</strong> iz<br />

prepovedi prodaje vozil z notranjim zgorevanjem<br />

po letu 2035 izvzeta vozila, ki jih<br />

<strong>bodo</strong> poganjala sintetična goriva. Dogovor<br />

so zdaj potrdile tudi države članice.<br />

Prepoved je sicer že sredi februarja potrdil<br />

evropski <strong>pa</strong>rlament, vendar se je zadeva<br />

ustavila na glasovanju v Svetu EU, saj so<br />

predlogu nasprotovale Nemčija, Italija,<br />

Poljska in Bolgarija, zato so glasovanje<br />

umaknili. Za Nemčijo je bilo ključno, da se<br />

iz omejitve izvzamejo sintetična goriva, ki<br />

jih je prvotni predlog sicer prepovedoval.<br />

Jurij Gagarin, prvi človek v vesolju.<br />

kov. Poleg omenjenih družbenih omrežij<br />

bo prepoved veljala tudi za Netflix. Francija<br />

je sicer ena izmed zadnjih držav, ki so<br />

sprejele tako prepoved. Podobne ukrepe<br />

so namreč sprejele tudi ZDA, Kanada,<br />

Nemčija, Velika Britanija, Nova Zelandija<br />

in institucije Evropske Unije.<br />

55-LETNICA SMRTI<br />

JURIJA GAGARINA<br />

27. marca 1968 je je v letalski nesreči umrl<br />

prvi človek v vesolju Jurij Gagarin. Umrl je<br />

v strmoglavljenju letala MiG-15UTI. Jurij<br />

Aleksejevič Gagarin je bil ruski častnik,<br />

vojaški pilot, kozmonavt, novinar in heroj<br />

Sovjetske zveze, rojen je bil leta 1934 v<br />

vasi Klušino pri Gžatsku, ki se od leta 1968<br />

imenuje po njem. 12. aprila 1961 je Gagarin<br />

v Vostoku 1 uradno kot prvi človek poletel<br />

okoli Zemlje. Od leta 1962 je bil odposlanec<br />

Vrhovnega sovjeta ZSSR.<br />

Maja 1968 je odšel v politiko in profesionalno<br />

deloval v ZKS ter v Zvezi sindikatov.<br />

Ob uveljavitvi večstrankarskega sistema<br />

ni zamenjal stranke. Od ustanovitve SDP<br />

in ZLSD in sedaj Socialnih demokratov<br />

je bil med najaktivnejši<strong>mi</strong> in najvplivnejši<strong>mi</strong><br />

člani stranke. 22. marca 2009 je bil<br />

izvoljen za podpredsednika Socialnih<br />

demokratov. Poslanec v Državnem zboru<br />

je bil kar pet mandatov.<br />

V NEMČIJI NAJVEČJA<br />

STAVKA V 30 LETIH<br />

Nemčija je bila soočena z največjo stavko<br />

v prometu v zadnjih 30 letih. Začela se<br />

je v ponedeljek tik po polnoči. Stavka je<br />

vplivala tudi na vozni red Letališča Jožeta<br />

Pučnika Ljubljana. Stavkali so zaposleni<br />

na letališčih, železnicah, v avtobusnem<br />

prometu in pristaniščih, osrednja<br />

zahteva <strong>pa</strong> so višje plače. Država se je bila<br />

primorana soočiti z obsežni<strong>mi</strong> motnja<strong>mi</strong><br />

v prometu; v Združenju nemških letališč<br />

so ocenili, da načrtovanih potovanj ne<br />

bo moglo opraviti kar 380.000 potnikov.<br />

Med drugim stavkajoči sicer zahtevajo za<br />

10,5 odstotkov višje plače. <br />

www.socialnidemokrati.si<br />

UMRL JE MILAN POTRČ<br />

Pred dnevi je v 85. letu starosti umrl<br />

nekdanji politik Miran Potrč, poroča<br />

Dnevnik. Potrč je bil neposredni pričevalec<br />

osamosvojitve Slovenije in dolgoletni<br />

poslanec državnega zbora. S soprogo<br />

Zdenko je v zadnjem obdobju živel v<br />

domu za starejše v Notranjih Goricah.<br />

Milan Potrč je umrl v 85. letu starosti. V politiki je deloval v letih 1968–2011.

ČIVKARIJA<br />

10<br />

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

Tomaž Štih @Libertarec<br />

Slovenija 78 let ni imela desnega predsednika. V<br />

razmerah, ko v državi odpovedujejo zadnji mehaniz<strong>mi</strong><br />

delitve oblasti, prepustiti absolutistično<br />

imenovanje sodnikov političnem polu, ki delitev<br />

oblasti na<strong>pa</strong>da, je zelo slaba za<strong>mi</strong>sel. To je utrjevanje<br />

socialistične diktature.<br />

Čivk tedna<br />

Janez Malavašič @JanezMalavai<br />

Besede niso potrebne.<br />

Miha Pogačnik @DrPogacnik<br />

To je ta prava vojska. Ki ustvarja<br />

najpomembnejše: hrano.<br />

Psihiater za levičarje @PsihiaterZaLeve<br />

"Hvala, da ste pomagali rušiti prejšnjo vlado.<br />

Zdaj vas ne potrebujemo več, tamle so vrata."<br />

Žiga Turk @ZigaTurk<br />

Zakaj ima avtohtoni jezik prednost pred<br />

neavtohtoni<strong>mi</strong>, avtohtona vera <strong>pa</strong> nima prednosti<br />

pred neavtohtono?<br />

Gal Kušar @GalKusar<br />

Ali so ravnatelji osnovnih in srednjih šol že zahtevali<br />

navodila, kako izvesti pre<strong>mi</strong>k ur na poletni čas?<br />

Glas Ljudstva @glasljudstva<br />

Erik Brecelj, vodja Strateškega sveta<br />

za zdravstvo, se je samovoljno odločil,<br />

da na seje ne bo več vabil predstavnice<br />

civilne iniciative Glas ljudstva.<br />

MeMyselfAndI @myselfAndI2022<br />

O, Tina je v Bruslju z Robijem … Ko bo v medijih, da<br />

ne bo spet drama, kako so mediji izvedeli … Ker sama<br />

objavlja fotke … Je šla malo v Ato<strong>mi</strong>um pogledat.<br />

Bojan Požar @BojanPozar<br />

Saj ne moreš verjeti.<br />

Državna sekretarka Helga Dobrin, <strong>mi</strong>nister<br />

za notranje zadeve Boštjan Poklukar in vodja<br />

kabineta <strong>mi</strong>nistra Nataša Hvala Ivančič<br />

so na srečanje sprejeli aktivista Jašo Jenulla.

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023 KARIKATURA<br />

11<br />

Natura 2000 po slovensko<br />

BORIS OBLAK

TEMA TEDNA<br />

12<br />

Komentar<br />

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

VLADA NAD KMETE<br />

Zaradi metuljčka<br />

<strong>bodo</strong> krave ostale <strong>brez</strong> <strong>trave</strong><br />

LUKA SVETINA<br />

Vseslovenski protest kmetov, ki je potekal v 20 mestih, je posledica<br />

dolgoletnega zanemarjanja problematike slovenskega kmeta,<br />

ki prideluje domačo (ekološko) hrano, soočati <strong>pa</strong> se mora s čedalje<br />

večji<strong>mi</strong> birokratski<strong>mi</strong> težava<strong>mi</strong> in omejevanji, ki so (tudi) posledica<br />

nove skupne evropske kmetijske politike, na katero se pri novih<br />

in novih prepovedih kmetovanja in gnojenja s fitofarmacevtski<strong>mi</strong><br />

sredstvi v imenu varovanja okolja rada izgovarja slovenska vlada.<br />

Tako je kmete v zadnjih tednih<br />

najbolj na noge dvignila nova<br />

predlagana vladna uredba o<br />

upravljanju z območjem Nature<br />

2000 v letih 2023–2028, ki v t. i.<br />

prvem območju po novem predvideva<br />

popolno prepoved gnojenja (in pridelovanja)<br />

površin ter <strong>pa</strong>še domačih<br />

živali, košnjo <strong>trave</strong> <strong>pa</strong> bi letos dovolili<br />

šele po 1. avgustu, medtem ko bi jo prihodnje<br />

leto 1. julija. Takrat <strong>pa</strong> je trava<br />

že suha in <strong>brez</strong> hranilnih snovi, ki so<br />

še kako pomembne za tiste kmete, ki<br />

živali, zlasti goveda, hranijo izključno<br />

s senom. Težave imajo tudi kmetje, ki<br />

ne <strong>bodo</strong> več mogli gojiti npr. koruze, s<br />

katero kr<strong>mi</strong>jo živali. Ker Natura 2000<br />

predstavlja skoraj 37 odstotkov slovenskih<br />

površin – in tu je Slovenija po<br />

deležu površine, ki je v varovanem območju,<br />

celo na prvem mestu v Evropski<br />

uniji – tako predstavljajo predlagani<br />

omejitveni ukrepi vseslovenski kmečki<br />

problem, ki <strong>pa</strong> ga <strong>bodo</strong> daleč najbolj<br />

občutili kmetje na Ljubljanskem barju<br />

in Planinskem polju. V širši okolici<br />

Iga je namreč najmanj 70 kmetij, ki se<br />

nahajajo na območju, kjer bi lahko že<br />

prihodnji mesec v veljavo stopila rigorozna<br />

pravila, več deset jih je tudi na<br />

območju Planine. Uredba predvideva<br />

spremembo okrog 200 hektarjev najboljših<br />

njiv v steljnike. Strog režim naj<br />

bi v prvi fazi obsegal 690 hektarjev zemljišč,<br />

želja naravovarstvenikov <strong>pa</strong> je,<br />

da se strogo varovano območje razširi<br />

na več kot 1200 hektarjev kmetijskih<br />

površin na Barju.<br />

DIREKTIVA<br />

EVROPSKE KOMISIJE<br />

Problem je tudi v tem, ker kmetje trdijo,<br />

da za uredbo sploh niso vedeli, da so zanjo<br />

izvedeli naključno in da je Ministrstvo za<br />

naravne vire in prostor namenilo le nekaj<br />

FACEBOOK<br />

dni za javno obravnavo. Ta se je končala<br />

v soboto, 25. marca, kmetje <strong>pa</strong> se morajo<br />

do 1. aprila odločiti, ali <strong>bodo</strong> zaprosili za<br />

subvencije, ki so predvidene za tiste kmetije,<br />

ki jih <strong>bodo</strong> nova pravila prizadela. Ni<br />

torej problem zgolj dejstvo, da kmetom ni<br />

bilo jasno predstavljeno, kakšno nadome-<br />

Protesti proti zategovanju <strong>pa</strong>su lastnkom<br />

zemljišč z novi<strong>mi</strong> birokratski<strong>mi</strong> ovira<strong>mi</strong><br />

so potekali po vsej državi.

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

TEMA TEDNA<br />

Komentar<br />

13<br />

DOMOVINA/Arhiv<br />

stilo za iz<strong>pa</strong>d dohodka lahko pričakujejo,<br />

temveč tudi to, da se z vlogo za subvencijo<br />

morajo zavezati h kmetovanju pod novi<strong>mi</strong><br />

pravili za prihodnjih pet let, odločitev <strong>pa</strong><br />

morajo sprejeti praktično čez noč, čeprav<br />

še niso opravili izračuna, ali je s kmetovanjem<br />

sploh s<strong>mi</strong>selno nadaljevati. Na to so<br />

opozorili na javnem posvetu 15. marca letos<br />

na Igu, kamor so prišli tudi predstavniki<br />

<strong>mi</strong>nistrstev, tako kmetijskega kot<br />

okoljskega; slednje je tisto, ki je predlagalo<br />

sprejetje uredbe in na katero se je<br />

Sindikat kmetov Slovenije moral obrniti<br />

s svoji<strong>mi</strong> pripomba<strong>mi</strong>, kar je storila tudi<br />

Kmetijsko-gozdarska zbornica, ki jo vodi<br />

Roman Žveglič. Kmetom je bilo v izjemno<br />

razgretem vzdušju v polni dvorani Kulturnega<br />

doma na Igu sicer pojasnjeno, da<br />

gre za direktivo Evropske ko<strong>mi</strong>sije, ki da<br />

je Slovenijo zaradi izginjanja nekaterih<br />

ogroženih živalskih vrst v novo uredbo<br />

dobesedno prisilila, kmetje <strong>pa</strong> so le stežka<br />

razumeli, kako je mogoče, da se Slovenija<br />

tako hitro ukloni Bruslju in onemogoči<br />

ljudi, ki so sicer v teh krajih desetletja živeli<br />

zliti z naravo.<br />

Zato so prepričani, da njene zakonitosti<br />

tudi dobro poznajo in da je za podnebne<br />

spremembe in izginjanje živalskih vrst kriviti<br />

slovenskega kmeta neupravičeno. Sa<strong>mi</strong><br />

namreč menijo, da prav kmet s svojim urejanjem<br />

zemlje in košnjo skrbi za ohranjanje<br />

biotske raznovrstnosti. Kmetje so predstavnikom<br />

omenjenega <strong>mi</strong>nistrstva predali<br />

11 zahtev, ki jih je tisti večer podpisalo 275<br />

kmetov. V prvi vrsti so zahtevali takojšnjo<br />

javno objavo poročila o opravljenih večletnih<br />

poskusih v naravnem okolju Ljubljanskega<br />

barja, katerih rezultati in neodvisna<br />

evalvacija so pokazali, da je uvajanje<br />

varstvenih režimov, ki jih prinaša uredba,<br />

nujno. Zahtevali so spisek vseh ljudi, ki so<br />

pri pripravi uredbe sodelovali, sicer <strong>pa</strong> pozvali<br />

tudi k takojšnjemu črtanju zahteve za<br />

režim konverzije njiv v steljnike, saj da po<br />

dostopnih informacijah Evropska ko<strong>mi</strong>sija<br />

tega ni nikoli zahtevala.<br />

SKRIVALNICE<br />

Zahtevali so prostovoljen vstop v režim in<br />

da se vsem kmetijam, ki jim bo s tem ukrepom<br />

ali s prihodnji<strong>mi</strong> naravovarstveni<strong>mi</strong><br />

ukrepi deloma ali v celoti onemogočeno<br />

kmetovanje, določi pravično rento v višini<br />

Filip Čemažar in drugi vstajniki z območja<br />

gradnje Kanala C0 so dvignili na noge<br />

celotno kmečko družbo.<br />

FACEBOOK<br />

V prvi vrsti so zahtevali takojšnjo javno objavo poročila o opravljenih poskusih v naravnem okolju barja,<br />

katerih rezultati so pokazali, da je uvajanje varstvenih režimov, ki jih prinaša uredba, nujno. Zahtevali so<br />

spisek vseh ljudi, ki so pri pripravi uredbe sodelovali, in pozvali k takojšnjemu črtanju zahteve za režim<br />

konverzije njiv v steljnike.<br />

tržne cene pridelka, ki bi ga na teh površinah<br />

pridelali. Helena Žučko iz Kmetijske<br />

zadruge Ig, ki je organizirala okroglo<br />

<strong>mi</strong>zo, je povedala, da uredba grobo posega<br />

v lastninsko pravico. »Kljub temu, da se<br />

je uredba pripravljala nekaj let, možnost<br />

sodelovanja v tem postopku lastnikom ni<br />

bila nikoli dana, nihče jih ni nič vprašal.<br />

Še danes lastnike zemljišč, na katerih<br />

bo država izvajala režim, o tej nameri ni<br />

obvestil nihče. Vse je bilo pripravljeno na<br />

hitro in potihoma, se pred nji<strong>mi</strong> skrivalo,

TEMA TEDNA<br />

14<br />

Komentar<br />

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

Suho seno<br />

za krave dojilje<br />

mora biti košeno<br />

do kresa,<br />

24. junija, drugače<br />

je <strong>brez</strong> vrednosti.<br />

Arhiv Domovine<br />

edina možnost vplivanja je odklonilno<br />

mnenje, ki ga kmetje in lastniki<br />

zemljišč lahko dajo v okviru odprte<br />

javne obravnave, kar jih kot lastnike<br />

povsem razvrednoti in izenači z vso<br />

ostalo javnostjo,« meni Žučkova.<br />

Na območju Barja, ki ga določila<br />

uredbe pokrivajo, je veliko družinskih<br />

kmetij z večstoletno zgodovino,<br />

ki živijo zgolj od dela svojih rok. Ena<br />

takšnih je tudi ekološka kmetija Uršič<br />

v Iški vasi. Njenega lastnika, Antona<br />

Uršiča, je obiskala naša eki<strong>pa</strong>. Priznal<br />

je, da so ekološke kmetije prihodnost<br />

in pravilna usmeritev, je bil <strong>pa</strong> vseeno<br />

zelo presenečen nad novico o omejitvah.<br />

»Društvo za o<strong>pa</strong>zovanje ptic<br />

ima na moji kmetiji <strong>pa</strong>rkiran svoj traktor,<br />

sodelujemo mnoga leta. Poznam<br />

gospodarjenje na barjanskih tleh in<br />

vem, da bo v primeru sprejetja uredbe<br />

glavni problem v zadostni količini<br />

sena primerne kakovosti za našo vrsto<br />

reje,« pove Uršič, ki vzreja krave dojilje,<br />

teličke <strong>pa</strong> prodaja naprej. »Suho<br />

seno za naše krave dojilje mora biti košeno<br />

približno ob pravem času, do kresa<br />

24. junija, drugače je <strong>brez</strong> vrednosti.<br />

Košnja po 1. avgustu bi za nas v praksi<br />

pomenila, da bi morali krave kr<strong>mi</strong>ti<br />

samo s senom iškega vršaja, to <strong>pa</strong> bi<br />

pomenilo zmanjšanje dejavnosti kmetije<br />

na <strong>mi</strong>nimum, z največ pet do deset govedi,«<br />

razlaga Uršič, ki ima trenutno 40 glav<br />

govedi. Slišal je, da ga v primeru omejitev<br />

čaka pomoč, če bo zaprosil za subvencijo,<br />

a nihče ne ve, kako se <strong>bodo</strong> omejitve v<br />

prihodnosti zaostrovale. »Že zdaj, ker smo<br />

na vodovarstvenem območju, v bližini je<br />

namreč čr<strong>pa</strong>lišče Brez, smo omejeni pri<br />

gnojenju in škropljenju.«<br />

Uršič pravi, da je barjanska trava, katere<br />

sečnjo želijo prepovedati in omejiti<br />

le na enkrat letno, izjemno kvalitetna,<br />

da je to edini kompleks, kjer je krma <strong>brez</strong><br />

preslice. »Vsekakor je izginjanje okarčka<br />

posledica košnje, am<strong>pa</strong>k kompro<strong>mi</strong>s<br />

moramo najti. Če bi do kmetovalcev prišli<br />

individualno, se pogovorili o<br />

tem, koliko površin imamo in če<br />

bi jo nekaj dali proč, da se zaraste,<br />

za ustrezno nadomestilo, bi hitro našli<br />

skupni jezik,« se problematike izginjanja<br />

metulja, t. i. barjanskega okarčka, zaveda<br />

Uršič. »A zdaj <strong>bodo</strong> odločali arbitrarno.<br />

To je narobe, bolje bi bilo, da bi se dogovorili,<br />

da bi bila vsaka peta ali <strong>pa</strong> deseta<br />

<strong>pa</strong>rcela nepokošena, potem bi se tam ptice<br />

lahko zadrževale.«<br />

RODOVITNA<br />

BARJANSKA ZEMLJA<br />

Problem imajo tudi na Turistični kmetiji<br />

Strle v sosednji Iški. Na Barju imajo več sto<br />

hektarjev površin, kjer so vsa leta gojili koruzo<br />

za krmo, v zadnjih letih so se zaradi<br />

zahtev naravovarstvenikov tudi že samoomejili.<br />

»Glede <strong>pa</strong>še imamo ta problem, da<br />

če pridete k nam kadarkoli po 22. uri, boste<br />

lahko videli med 20 in 30 jelenov, ki imajo<br />

tukaj svoj teritorij. Včasih pridejo do silosa<br />

in ga pojejo. Am<strong>pa</strong>k oni imajo tukaj na naši<br />

zemlji dovoljeno <strong>pa</strong>šo, naše krave <strong>pa</strong> ne, ker<br />

moramo čuvati metuljčka, ki tu leti do sredine<br />

junija,« svojo situacijo slikovito opisuje<br />

Cilka Strle. Tudi ona priznava, da je barjanska<br />

zemlja, kjer suša ne prizadene krme,<br />

najboljša. Če je letos zaradi novih omejitev<br />

in prepovedi gnojenja ne <strong>bodo</strong> mogli pridelati<br />

dovolj, ne vedo, kako nahraniti govedo.<br />

»Kaj <strong>bodo</strong> naše krave jedle? Potemtakem<br />

Anton Uršič vzreja krave dojilje, ki jih kr<strong>mi</strong><br />

s hranilno travo z barja, kjer bo odslej košnja<br />

do 1. avgusta prepovedana, saj to ogroža<br />

habitat metulja barjanskega okarčka.<br />

naše mleko zagotovo ne bo<br />

takšne kakovosti, kot bi bilo<br />

sicer. Ne bo ga toliko, kot smo<br />

s pogodbo zavezani ljubljanskim<br />

mlekarnam, katerim oddajamo<br />

mleko,« razlaga Strletova, ki ne razume,<br />

kje še na svetu najbolj kakovostno zemljo<br />

spre<strong>mi</strong>njajo v steljnike. »Naši predniki so<br />

se borili za to zemljo, na kateri pridelujemo<br />

hrano, zdaj <strong>pa</strong> bomo lahko kosili samo<br />

še po 1. avgustu. Niti za seno niti za krmo<br />

živali ne bo dobra ta trava.«<br />

Na Barju so prepričani, da ljubljanski<br />

uradniki ne razumejo njihovih problemov.<br />

»Ponavljajo, da te zemlje ni veliko, da gre<br />

le za nekaj tisoč hektarjev, am<strong>pa</strong>k <strong>mi</strong> smo<br />

na tem področju. Predstavljajte si, da stanovalcem<br />

v nekem bloku v Ljubljani zapovejo,<br />

da lahko eno izmed sob odprejo samo<br />

takrat, ko to dovoli <strong>mi</strong>nister. Ne vem, kaj<br />

si bo <strong>mi</strong>slil stanovalec, za nas to pomeni,<br />

da smo ostali <strong>brez</strong> zemlje, od katere smo<br />

odvisni,« še dodaja Cilka Strle.<br />

DESET DNI IN DESETLETJE<br />

Drugo vprašanje je, ali <strong>bodo</strong> ta pojasnila<br />

za kmete, ki od predsednika vlade v desetih<br />

dneh želijo odgovor in datum sestanka,<br />

zadovoljilo. Predsednik Sindikata<br />

kmetov Slovenije Anton Medved nam je<br />

povedal, da je izjemno zadovoljen, ker se<br />

je <strong>mi</strong>nuli petek na protestu zbralo skoraj<br />

5.000 kmetov, saj so bili pozivi s terena

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

TEMA TEDNA<br />

Komentar<br />

15<br />

Kmetijska <strong>mi</strong>nistrica Irena Šinko<br />

je kot edina vladna predstavnica prisluhnila<br />

kmečkim zahtevam.<br />

vsak dan glasnejši. »Rad bi se jim zahvalil,<br />

vsem, s cele Slovenije, ki so prišli na<br />

protest. Pokazali smo, da smo odprli občutljivo<br />

temo, na katero je vlada ranljiva<br />

in z aktivnost<strong>mi</strong> bomo nedvomno nadaljevali<br />

in jih stopnjevali, če ne bo posluha<br />

z vladne strani,« je povedal Medved. Na<br />

protest se je sicer pre<strong>mi</strong>er Robert Golob<br />

<strong>mi</strong>nulo soboto odzval v Renčah na Krasu.<br />

Kot je dejal za Televizijo Slovenija, je vlada<br />

s kmeti v dialogu in <strong>bodo</strong> dialog nadaljevali,<br />

a bo reševanje težav po njegovem<br />

mnenju trajalo več let, saj se te kopičijo<br />

Če ne bo mogoče kr<strong>mi</strong>ti živali, tudi domačega <strong>mesa</strong> ne<br />

bo, opozarjajo kmetje, ki imajo zemljo v Naturi 2000.<br />

FACEBOOK<br />

DOMOVINA/Arhiv<br />

že leta. »Težave s habitati in Naturo 2000<br />

trajajo že več desetletij. Moramo biti realni<br />

pri tem, kako hitro se lahko določeni<br />

izzivi uredijo. Po drugi strani <strong>pa</strong> je konflikt<br />

med varovanjem okolja in izkoriščanjem<br />

narave za intenzivno kmetijstvo<br />

nekaj, s čimer bomo morali živeti. Najti<br />

moramo pravo ravnovesje in si zastaviti<br />

dovolj dolge roke. Ne kmetijstva ne države<br />

ne podnebja ne moremo spremeniti v<br />

desetih dneh,« je dejal Golob, ki meni, da<br />

bi do vidnih sprememb lahko prišlo šele v<br />

slabih desetih letih.<br />

STRATEŠKI<br />

NAČRT KMETIJSTVA<br />

Predsednik Krajinskega <strong>pa</strong>rka Ljubljansko<br />

barje Janez Kastelic, ki živi<br />

v streljaj oddaljenem To<strong>mi</strong>šlju, opozarja,<br />

da okoljski cilji v zvezi z območjem<br />

Nature 2000 niso nič novega in<br />

da ostajajo nespremenjeni že vse od<br />

leta 2004. »Zlasti v kmetijstvu je pomembno<br />

ohranjanje mokrišč, vlažnih<br />

travnikov in živali, ki naseljujejo ta<br />

področja. Slovenija je v zvezi s tem prostovoljno<br />

uvedla ukrepe, ki <strong>pa</strong> so bili žal<br />

neuspešni. Zato imamo danes situacijo,<br />

ko beležimo izrazit u<strong>pa</strong>d vlažnih travnikov<br />

ter živali, ki tukaj živijo, zato je<br />

Evropska ko<strong>mi</strong>sija naši državi izrekla<br />

opo<strong>mi</strong>n, smo tako rekoč v predsodnem<br />

postopu,« nam pove Kastelic, ki zagotavlja,<br />

da se s podobno situacijo soočajo v<br />

celotni Evropi, kjer je v veljavi skupna<br />

evropska politika. »Zato so ukrepi te<br />

politike izrazito zeleni, veliko ukrepov<br />

<strong>pa</strong> je v zadnjem času postalo obveznih.«<br />

Slovenija je tako morala uvesti Natura<br />

2000 pravila, zajeta v strateškem načrtu<br />

kmetijstva, ki je bil na vladi sprejet že<br />

septembra lani, Evropska ko<strong>mi</strong>sija <strong>pa</strong><br />

ga je potrdila oktobra lani. Zaostrovanje<br />

pravil v Naturi 2000 je samo en del<br />

strateškega načrta, zato so morali biti s<br />

tem vsaj na Kmetijsko-gozdarski zbornici<br />

seznanjeni. Da to ni bilo predstavljeno<br />

kmetom, Kastelic težko verjame.<br />

»Drži, da so nekateri kmetje res ogroženi,<br />

lahko bo ogrožena njihova pridelava,<br />

vendar sem prepričan, da se bomo<br />

sku<strong>pa</strong>j z vse<strong>mi</strong> deležniki usedli in našli<br />

ustrezne rešitve, da se dohodek teh<br />

kmetij ne bo zmanjšal, am<strong>pa</strong>k ohranil,«<br />

še dodaja Kastelic, ki u<strong>pa</strong>, da bi to lahko<br />

zaustavilo u<strong>pa</strong>d ptic kmetijske krajine,<br />

barjanskega okarčka, ki živi le še na nekaj<br />

hektarjih in mokrotnih travnikov.<br />

Medved se je na te besede Goloba že odzval.<br />

V sindikatu razumejo, da se v desetih<br />

dneh ne da stvari obrniti na glavo. Lahko<br />

<strong>pa</strong> se začnejo pogovarjati, začenši z dogovorom<br />

o odpravi uredbe o Naturi 2000,<br />

so jasni. »Zahtevamo, prehranska varnost<br />

Slovenije kot prioriteta ne sme biti podrejena<br />

okoljevarstvenim avanturam. Stop<br />

novim davkom,« zaključuje Medved. Zdi<br />

se torej, da so kmetje odločni kot že dolgo<br />

ne. Naveličani, da so vsega krivi, vladi (in<br />

narodu) polagajo na dušo izbiro: Ali želite<br />

jesti varno, domačo hrano, pridelano v<br />

naravnem okolju, ali <strong>pa</strong> jo želite uvažati iz<br />

Brazilije in drugih eksotičnih krajev ter se<br />

spraševati o njeni kvaliteti.

AKTUALNO<br />

16<br />

Komentar<br />

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

Slovenija je podobna ruski koloniji<br />

ROK FRELIH<br />

O zgodbi o ruskih vohunih, ki ju je januarja<br />

v Črnučah aretirala policija, so znane nove podrobnosti.<br />

Objavili so jih v deželi Ja<strong>mesa</strong> Bonda: britanski The Guardian je opisal<br />

ozadje njunega delovanja. Ob tem se odpira tudi debata o vprašljivosti<br />

varnostnih ka<strong>pa</strong>citet in zunanjepolitičnih preferenc Slovenije.<br />

Težišče dejavnosti obtoženega<br />

<strong>pa</strong>ra ni bilo v Sloveniji. Pogosto<br />

sta bila na poslovnih poteh<br />

v tujini – ona kot trgovka z<br />

umetnina<strong>mi</strong>, on kot IT strokovnjak.<br />

Trg z umetnina<strong>mi</strong> je idealen za pranje<br />

denarja in ostale finančne mahinacije,<br />

saj je prisotno gotovinsko poslovanje,<br />

vrednost umetniških del <strong>pa</strong> je poljubno<br />

določljiva. O pomenu IT znanja v sodobnem<br />

svetu <strong>pa</strong> nima s<strong>mi</strong>sla izgubljati<br />

besed. Gospod se je sicer predstavljal<br />

kot razvijalec programov za spletno<br />

zaščito, a prej bi rekli, da je v resnici<br />

počel ravno nasprotno.<br />

PROTIOBVEŠČEVALNA<br />

DEJAVNOST<br />

Guardian navaja, da sta zatočišče našla v<br />

»<strong>mi</strong>rni in gorati Sloveniji«, a k nam zagotovo<br />

nista prišla zaradi <strong>mi</strong>rnega življenja<br />

in lepih gora. Prišla sta, ker je Slovenija<br />

ugodno izhodišče za tovrstno delovanje<br />

oz. se jima tako rekoč ne bi moglo nič<br />

zgoditi. Takšnih ljudi v preteklosti skoraj<br />

nihče ni zares preganjal. Pred dnevi<br />

je varnostni strokovnjak in poznavalec<br />

obveščevalno-varnostne sfere, Boštjan<br />

Perne, zapisal, da Slovenija takoj potrebuje<br />

enotno protiobveščevalno službo.<br />

Ta dejavnost je sedaj razpršena med<br />

več obveščevalno-varnostnih služb, pri<br />

katerih protiobveščevalna dejavnost ni<br />

primarna naloga. Ravno zaradi obilice<br />

struktur, ki naj bi to področje nadzirale,<br />

prihaja v kombinaciji z nepopolnim<br />

pristopom do vakuuma, ki ga tuji agentje<br />

s pridom izkoriščajo.<br />

Slovenija se je zaščite svojih varnostnih<br />

interesov lotila precej čudno.<br />

Večino odgovornosti smo prepustili<br />

zahodnim zaveznikom, kar <strong>pa</strong> glede<br />

na našo majhnost niti ni tako hudo.<br />

Sicer je površno in neodgovorno, ni <strong>pa</strong><br />

usodno. Hudo <strong>pa</strong> postane, ko s svojo<br />

»šlam<strong>pa</strong>rijo« odpremo vrata nasprotnikom.<br />

Nekdanji direktor Sove, Janez<br />

Stušek (51), je za Guardian povedal, da<br />

se je pozornost na ilegalne ruske agente,<br />

torej tiste, ki niso deklarirani kot diplomati,<br />

ob začetku agresije na Ukrajino<br />

povečala, kar je prav. Ob dejstvu, da<br />

je bila Slovenija v preteklosti ruskim<br />

interesom večinoma prijazna drža-<br />

Pri nas deluje še mnogo<br />

več podobnih agentov,<br />

torej lahko pričakujemo<br />

resnejše delovanje<br />

in povečano<br />

število aretacij.

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

AKTUALNO<br />

Komentar<br />

17<br />

va, lahko skle<strong>pa</strong>mo, da pri nas deluje<br />

še mnogo več podobnih agentov, torej<br />

lahko pričakujemo resnejše delovanje<br />

in povečano število aretacij. U<strong>pa</strong>m, da<br />

se ta trditev v prihodnosti ne bo izkazala<br />

kot sarkastična.<br />

Slovenci, sploh <strong>pa</strong> (trenutno vladajoča)<br />

politika, imamo sicer zelo malo volje<br />

za zaščito svojih interesov, s tem <strong>pa</strong><br />

pestujemo tuje. Rekel bi, da včasih celo<br />

namensko, ker tako hoče politika. Pri<br />

tem <strong>pa</strong> je zaradi zadostitve <strong>pa</strong>rcialnih<br />

interesov politike, ki to dopušča, ogrožen<br />

varnostni interes vseh. Niso včasih<br />

rekli, da tujega nočemo, svojega <strong>pa</strong> ne<br />

damo? Marsikdo bo rekel, da to zveni<br />

<strong>pa</strong>ranoično, da tudi Zahod ni pravi zaveznik<br />

Slovenije in da je bolje sedeti na<br />

več stolih. V resnici <strong>pa</strong> nič od tega ne<br />

drži. Izbrali smo stran. Če je v teh časih<br />

ne izberemo, ostanemo <strong>brez</strong> zaščite in<br />

tarča vseh ostalih. Z veliko žalostjo moramo<br />

ugotoviti, da smo sa<strong>mi</strong> prešibki.<br />

DEPOSITPHOTOS<br />

The Guardian piše, da sta vohuna prišla v Slovenijo,<br />

ker se jima tu ni moglo nič zgoditi, saj<br />

oblasti vohunov doslej praktično niso iskale.<br />

PRORUSKA SLOVENIJA<br />

Žal <strong>pa</strong> ne znamo ločiti zaveznika od<br />

nasprotnika in naših interesov od njegovih.<br />

Ne le da se je nasprotnikove obveščevalne<br />

dejavnosti preganjalo po<br />

liniji najmanjšega odpora, včasih ima<br />

človek občutek tudi, da se je celo namenoma<br />

gledalo stran. Večkrat sem že poudaril,<br />

da nas tudi tujci vidijo kot rusko<br />

kolonijo in te teze le še podkrepijo izjave<br />

in stališča vplivnih predstavnikov<br />

predvsem slovenske leve politike, ki so<br />

bodisi nasledniki bodisi soustvarjalci<br />

prejšnjega režima. Mogoče niti ne prejšnjega,<br />

am<strong>pa</strong>k tudi sedanjega. Trdim, da<br />

se centri moči niti v Rusiji niti v Sloveniji<br />

s tranzicijo niso zamenjali, le spremenili<br />

so zunanji videz. Da so ohranili oblast,<br />

so bivši <strong>pa</strong>rtijci v Rusiji navzven postali<br />

verni kristjani in domoljubni konservativci,<br />

pri nas <strong>pa</strong> odprti progresivni liberalci<br />

jedrnoevropskega ti<strong>pa</strong>. To jim je v<br />

novem okolju <strong>pa</strong>č bolj ustrezalo. Vrednote<br />

so prilagodljiva stvar. A oboji imajo<br />

isto politično podstat, zato so odnosi<br />

ostali (pre)dobri.<br />

Zunanja <strong>mi</strong>nistrica Tanja Fajon (52)<br />

je bila ob aretaciji omenjenih vohunov<br />

deležna kritik, ker ruskega veleposlanika<br />

ni poklicala na zagovor. Pojasnila<br />

je, da tedaj obtožba še ni bila pravnomočna.<br />

Pred dnevi, ob pravnomočnosti<br />

sodbe, je to storila. Res je, da ima pravnomočnost<br />

pomen v kazenskem postopku,<br />

a <strong>mi</strong>nistrica bi bila zaradi trenutnega<br />

stanja v Ukrajini od Rusije dolžna<br />

zahtevati pojasnila že pri utemeljenem<br />

sumu dejavnosti proti naši državi in<br />

zaveznikom. Če imamo med zavezniki<br />

položaj, se obnašajmo skladno s tem. Že<br />

dlje tudi v medijih o<strong>pa</strong>žam neko nenavadno<br />

naklonjenost Rusiji. Če drugega<br />

ne, vsaj relativizacijo njene krivde za<br />

trenutno stanje v svetu. Na to je v svojem<br />

tvitu opozoril tudi Bojan Požar (65).<br />

Kot piše Guardian, je bil dogodek<br />

medijsko najodmevnejše prijetje ruskih<br />

agentov na Zahodu po letu 2010, ko jih<br />

je FBI prijel deset. U<strong>pa</strong>l bi si reči, da je to<br />

le vrh ledene gore. Da bi je razkrili čim<br />

več in s tem okrepili svojo varnost ter<br />

zmanjšali vpliv Rusije (in še koga), <strong>pa</strong> bo<br />

treba spremeniti tudi pogled Slovencev<br />

na svojo državo in obrambno politiko.<br />

Le varnostno ozaveščena družba lahko<br />

prosperira na zdravih temeljih. <br />

Sedaj naj bi bila obtožena operativca<br />

del programa izmenjave<br />

zaprtih oseb med Rusijo in Zahodom.<br />

To je normalno, saj ima<br />

tudi Zahod svoje ljudi, ki izvajajo<br />

obveščevalno dejavnost po svetu.<br />

A najprej pričakujemo sojenje, ki<br />

bi, še enkrat poudarjam, moralo<br />

razkriti morebitno vpletenost<br />

slovenskih državljanov v njune<br />

aktivnosti. Zaenkrat sicer oba<br />

profesionalno molčita, a jasno postaja,<br />

da sta bila del širše mreže<br />

obveščevalne službe ruskega zunanjega<br />

<strong>mi</strong>nistrstva SVR. To sicer<br />

velja za najbolj us<strong>mi</strong>ljeno. Naloga<br />

obtoženih Črnučanov naj bi bila<br />

zbiranje in plačevanje informacij.<br />

Komentarji bralcev<br />

Slovenija je prepredena z ruski<strong>mi</strong> in srbski<strong>mi</strong><br />

agenti. Oboji so v Sloveniji varni,<br />

saj so inštitucije, ki bI se morale ukvarjati<br />

z državno varnostjo neučinkovite<br />

in naklonjene agentom, tako da ti lahko<br />

dokaj svobodno opravljajosvoje delo.<br />

Velik del slovenske politike in pred<br />

vsem strici iz ozadja, ki vodijo Slovenjo<br />

so prijateljako naklonjeni tako Rusiji,<br />

kot Srbiji.Slovenija je idealna država z<br />

vohune, saj je članica EU in NATO <strong>pa</strong>kta.<br />

Večina slovenskega diplomatskega<br />

zbora, ki deluje v EU in NATO <strong>pa</strong>ktu je<br />

leve provinience, med kateri<strong>mi</strong> so aktivni<br />

agenti nakdanje UDBE in potomci<br />

znamenitega KOS-a.<br />

Seveda se ti niso nikoli sprijaznili s<br />

samostojno Slovenijo, kaj šele s članstvom<br />

Slovenije v NATO <strong>pa</strong>ktu.<br />

APMMB2<br />

Politično gledano je Slovenija zagotovo<br />

ruska kolonija, <strong>mi</strong>šljeno v duhovnem<br />

s<strong>mi</strong>slu. Vsi naši vodilni levaki<br />

so tako ali drugače povezani z Rusijo<br />

oziroma Putinom. Zato nam še tako<br />

dobra protiobveščevalna služba ne bo<br />

pomagala razkrinkati ruskih vohunov,<br />

ki se v Sloveniji počutijo kot riba v<br />

vodi, saj <strong>bodo</strong> to službo vodili in sestavljali<br />

– ravno omenjeni naši levaki.<br />

Andrej Muren

POŽAREPORT<br />

18<br />

Komentar<br />

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

Kdo je Goloba spravil<br />

na oblast in kdo zdaj vlada<br />

BOJAN POŽAR<br />

Nekdanji predsednik države Milan Kučan (81) ni zadovoljen,<br />

ker bo pre<strong>mi</strong>er Robert Golob (56) s svoji<strong>mi</strong> poteza<strong>mi</strong> poko<strong>pa</strong>l<br />

vso levico; to bo na prihodnjih <strong>pa</strong>rlamentarnih volitvah pripeljalo<br />

do zmage desne sredine, ko Gibanja Svoboda ne bo več. V vplivnih<br />

krogih zato prevladuje <strong>mi</strong>sel, da mora pre<strong>mi</strong>er čimprej oditi.<br />

Robert Golob se je pri vrnitvi<br />

v politiko, ob izrazitem pomanjkanju<br />

lastnega družbenega<br />

omrežja, če odštejemo<br />

nekaj zaposlenih na Gen-I ter na skrivaj<br />

– am<strong>pa</strong>k z državnim denarjem<br />

– financirano zaupnico iz novinarskih<br />

vrst, Vesno Vuković, naslonil na<br />

štiri vplivne stebre, ki so ga v resnici<br />

spravili na oblast: omrežje trde tranzicijske<br />

levice vključno z Milanom Kučanom<br />

in ljubljanskim žu<strong>pa</strong>nom Zoranom<br />

Jankovićem (70) ter pri<strong>pa</strong>dajoči<br />

ostanki Pozitivne Slovenije, torej družina<br />

Kos z Marto Kos (57) in Dragom<br />

Kosom (62) na čelu, prek katerih je<br />

prišel do določenih policijsko-obveščevalnih<br />

struktur in POP TV oz. direktorice<br />

informativnega programa<br />

POP TV in Kanala A, Tjaše Slokar Kos.<br />

Aleksander Čeferin (55), predsednik<br />

Uefe, mu je med drugim osebno uredil<br />

podporo takrat še predsednika računskega<br />

sodišča Tomaža Vesela (55) in<br />

medijsko-smetarskega imperija Martina<br />

Odlazka (56). Na koncu je tu še<br />

tako imenovana civilna družba, natančneje,<br />

petkovi kolesarji in drugi<br />

levičarski (ljubljanski) protestniki zoper<br />

vlado Janeza Janše (64) in tudi del<br />

proticepilskega gibanja in tistih, ki ne<br />

priznavajo kovida.<br />

DRUGE RAZMERE<br />

Vse to se je sestavilo sku<strong>pa</strong>j in spravilo<br />

Goloba na oblast. Danes, slabo<br />

leto po lanskih <strong>pa</strong>rlamentarnih volitvah<br />

in deset mesecev po oblikovanju<br />

ARHIV DOMOVINE<br />

Milan Kučan (81) skuša zamenjati pre<strong>mi</strong>erja<br />

Goloba, ker ta uničuje celoten levi tabor.<br />

Medtem <strong>pa</strong> vlada in Gibanje<br />

Svoboda, vključno z Golobom in<br />

famozno predsednico Državnega<br />

zbora Urško Klakočar Zu<strong>pa</strong>nčič<br />

(46), precej strmo <strong>pa</strong>data v vseh<br />

anketah javnega mnenja, visoko<br />

ostaja zgolj <strong>mi</strong>nister za zdravje<br />

Danijel Bešič Loredan (49), ki se<br />

v skladu s kolektivnim in prevladujočim<br />

sindromom te vlade, to je<br />

Dunning-Krugerjevim efektom,<br />

menda vedno bolj spogleduje z<br />

možnostjo, da namesto Goloba<br />

prevzame vodenje vlade.

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

POŽAREPORT<br />

Komentar<br />

19<br />

Poslovneži:<br />

»Dovolili smo mu,<br />

da je predsednik vlade,<br />

on <strong>pa</strong> zdaj to izkorišča.«<br />

vlade Roberta Goloba, <strong>pa</strong> je situacija<br />

dramatično drugačna: vsi prej našteti<br />

stebri so hudo razočarani, saj državo<br />

FACEBOOK<br />

Počilo je med Erikom Brecljem (53) in Glasom<br />

ljudstva, ki zahteva samo državno zdravstvo.<br />

Vlada RS<br />

Civilna družba besni zaradi neuresničenih<br />

zahtev. Golob skuša to<br />

rešiti z imenovanjem Nike Kovač<br />

na čelo strateškega sveta za boj<br />

proti sovražnemu govoru in z<br />

bizarnim sprejemanjem Jaše Jenulla<br />

na Ministrstvu za notranje zadeve.<br />

Pre<strong>mi</strong>er Golob (56) se je s Tino<br />

Gaber (37) udeležil pogozdovanja<br />

požganega Krasa.<br />

danes vodijo Golob, Vukovićeva, Da<strong>mi</strong>r<br />

Črnčec (49), zloglasni Miloš Njegoslav<br />

Milović in ožji prijateljski krog<br />

Roberta Goloba. Štirje stebri, ključni<br />

za volilno zmago Goloba, <strong>pa</strong> bolj kot<br />

ne ostajajo pred zaprti<strong>mi</strong> vrati. Kako<br />

je s Kučanom in Jankovićem, vemo,<br />

Kosovi so tako rekoč preganjana<br />

družina, Marta je ostala <strong>brez</strong> vsega,<br />

Dragove kadre na policiji pravkar pospešeno<br />

čisti novi/stari <strong>mi</strong>nister za<br />

notranje zadeve, Boštjan Poklukar<br />

(52), in sicer na podlagi seznamov ter<br />

ustnih navodil Vesne Vuković in Da<strong>mi</strong>rja<br />

Črnčeca.<br />

Odlazek sicer še vedno ni dobil<br />

nazaj svoje krovne družbe Salomon<br />

(DUTB, SDH, vse je na sodišču),<br />

ker Žiga Debeljak (52), predsednik<br />

uprave Slovenskega državnega holdinga<br />

in Golobov upravitelj državnega<br />

premoženja, tega noče podpisati<br />

(Salomon je namreč uradno ocenjen<br />

na 13 <strong>mi</strong>lijonov evrov, Odlazek zanj<br />

ponuja 4 <strong>mi</strong>lijone, vprašanje <strong>pa</strong> je,<br />

ali jih sploh ima). Debeljak zato noče<br />

prevzeti tveganja za eklatantno oškodovanje<br />

družbenega premoženja.<br />

Golob in Čeferin sta sprta predvsem<br />

zaradi ega in Milovića, civilna družba<br />

<strong>pa</strong> besni zaradi neuresničenih zahtev.<br />

Golob skuša to rešiti z imenovanjem<br />

Nike Kovač (31) z Inštituta 8.<br />

marec na čelo strateškega sveta za boj<br />

proti sovražnemu govoru in z bizarnim<br />

sprejemanjem Jaše Jenulla (40) na<br />

Ministrstvu za notranje zadeve. A je<br />

že spet – verjetno nepovratno – počilo<br />

na zdravstvu, in sicer med Glasom<br />

ljudstva in kirurgom Erikom Brecljem<br />

(53), ki je predsednik Golobovega strateškega<br />

sveta za zdravstvo.<br />

Že z letala <strong>pa</strong> se vidi, da Golobu<br />

pustijo v rokah samo še energetiko,<br />

subvencije, dokapitalizacije, združevanje<br />

Elesa in SODA, zdravstvo<br />

namreč obvladujejo drugi lobiji,<br />

tudi Janković, ki so močnejši od<br />

posameznih politikov: zavarovalništvo<br />

denimo Borut Jamnik (53)<br />

ter <strong>mi</strong>nister za finance Klemen<br />

Boštjančič (50), glede turizma in<br />

športa <strong>pa</strong> zdaj hodi okrog in skle<strong>pa</strong><br />

posle tudi gospodarski <strong>mi</strong>nister<br />

Matjaž Han (52). Zani<strong>mi</strong>vo je,<br />

da poslovna scena Golobu najbolj<br />

očita, da ne zna upravljati z vlado,<br />

da je, kar se tiče kompetenc, postavil<br />

katastrofalno nekompetentno<br />

<strong>mi</strong>nistrsko ekipo ter da je totalni<br />

populist in blefer, ki enkrat govori<br />

tako, drugič <strong>pa</strong> čisto drugače. Gre<br />

sicer za sceno, ki je politično blizu<br />

Socialnim demokratom, zdaj <strong>pa</strong><br />

so nad to stranko, predvsem tisti<strong>mi</strong>,<br />

ki jo danes vodijo, popolnoma<br />

razočarani ter stavijo na Anžeta<br />

Logarja in vrnitev Boruta Pahorja.<br />

POSLOVNA SCENA<br />

Golob pospešeno izgublja tudi znotraj<br />

poslovne scene, bolj kot ne naklonjene<br />

zmerni levici. Ta scena sicer, glede na<br />

dejstvo, da je cesar nag, javno še molči,<br />

toda sobotna javna objava znanega<br />

poslovneža in športnega funkcionarja<br />

Romana Dobnikarja kaže, da tudi ta<br />

omerta <strong>pa</strong>da. Kar je objavil Dobnikar,<br />

namreč zasebno govorijo že skoraj vsi.<br />

Citiramo naše vire: »Mislimo, da mora<br />

Golob oditi. Sedaj zapravlja naš denar<br />

iz proračuna, medtem ko ga je prej vsaj<br />

samo od Gen-I-ja. Vseeno ni tak as,<br />

dovolili smo mu, da je predsednik vlade,<br />

on <strong>pa</strong> zdaj to izkorišča. Mislili smo,<br />

da bo Gibanje Svoboda res sredinska<br />

stranka, <strong>pa</strong> ni nič od nič. To ni nobena<br />

sredina, to je slaba levica.«<br />

Kučan ni zadovoljen, ker bo Golob<br />

razdejal levico. To bo na prihodnjih<br />

<strong>pa</strong>rlamentarnih volitvah pripeljalo do<br />

zmage desne sredine, Gibanja Svoboda<br />

<strong>pa</strong> takrat ne bo več.<br />

KOSILA Z GOLOBOM<br />

Mimogrede, Pahor in Golob sta bila<br />

pred časom na kosilu. Ko je Pahor rekel<br />

Golobu, da ne bo dočakal konca mandata,<br />

naj bi Golobu kar <strong>pa</strong>dle vilice iz<br />

rok. Govori <strong>pa</strong> se še o enem kosilu, in<br />

sicer Kučana in Goloba, ki naj bi bilo januarja<br />

lani. A zdaj menda to, kar sta se<br />

takrat dogovorila, ne drži več.

INTERVJU<br />

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

20<br />

NEJC KREVS IN RENATO PODBERSIČ<br />

Palestinci holokavst<br />

zlorabljajo za svoje obtožbe<br />

na račun Izraela<br />

Obdobje zlivanja Judov z drugi<strong>mi</strong> evropski<strong>mi</strong> ljudstvi je bilo v hipu pretrgano<br />

z Dreyfusovo afero, ko so Francozi obtožili izdaje nedolžnega vojaškega stotnika<br />

judovskih korenin. - V resnici beseda sionizem, ki se je ljudje kar malce bojijo,<br />

pomeni pravico do spoštovanja judovske samoodločbe. - Palestinci so bili<br />

že po prvi vojni z Izraelom izigrani, saj so njihove teritorije<br />

okupirali tudi bratje Arabci.<br />

LUKA SVETINA<br />

TOMO STRLE/CITRUS<br />

Nejc Krevs je dokumentarec Med, mleko in ne<strong>mi</strong>r<br />

ustvarjal pol leta, pri tem <strong>pa</strong> mu je izdatno pomagal<br />

poznavalec judovske zgodovine dr. Renato<br />

Podbersič, ki tudi nasto<strong>pa</strong> v dokumentarcu.

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023 INTERVJU<br />

21<br />

Nejc Krevs iz Ljubljane (27) je obiskoval<br />

moščansko gimnazijo in diplo<strong>mi</strong>ral na Teološki<br />

fakulteti. Od svojega 19. leta ustvarja<br />

informativne, kulturne, zgodovinske, otroške<br />

in verske vsebine v Javnem zavodu RTV Slovenija.<br />

Sprva je honorarno sodeloval v radijskem<br />

etru pri satirično-politični oddaji Radio<br />

Ga Ga z rubriko Besedna artilerija. Pozneje, po<br />

opravljeni avdiciji na Televiziji Slovenija, <strong>pa</strong> je<br />

sodeloval v različnih uredništvih televizijskih<br />

programov. Med letoma 2016 in 2020 je bil<br />

televizijski voditelj in novinar Infodroma,<br />

informativne oddaje za mlade na Televiziji<br />

Slovenija. Od leta 2022 vodi Dnevnik na<br />

prvem programu Televizije Slovenija.<br />

Zgodovinar prof. dr. Renato Podbersič je<br />

doktoriral na Fakulteti za humanistiko v<br />

Kopru. Zaposlen je na Študijskem centru<br />

za narodno spravo v Ljubljani, hkrati je<br />

asistent za novejšo zgodovino na Fakulteti<br />

za humanistiko Univerze v Novi Gorici.<br />

Proučuje totalitarizme v 20. stoletju na<br />

Slovenskem, cerkveno zgodovino, prvo<br />

svetovno vojno, posebej soško fronto, ter<br />

raziskuje judovsko zgodovino in preganjanja<br />

Judov v širšem srednjeevropskem prostoru.<br />

Je član mednarodne ko<strong>mi</strong>sije za proučevanje<br />

holokavsta – IHRA.<br />

28.<br />

marca je bil na prvem<br />

programu Televizije<br />

Slovenija pre<strong>mi</strong>ero<br />

predvajan dokumentarni<br />

film o zgodovini judovskega naroda<br />

in nastanku njegove države Izrael,<br />

obkrožene z arabski<strong>mi</strong> sosedi, ki se<br />

zato še danes bori za svoj prostor pod<br />

soncem. Avtor dokumentarca je voditelj<br />

in novinar na Televiziji Slovenija,<br />

Nejc Krevs, s svoji<strong>mi</strong> komentarji <strong>pa</strong> v<br />

njem poleg dr. Ernesta Petriča in še<br />

nekaterih drugih nasto<strong>pa</strong> tudi zgodovinar<br />

ter poznavalec judovske zgodovine,<br />

Renato Podbersič. Oba sta bila gosta<br />

oddaje Vroča tema, v kateri je Krevs<br />

razložil, da se je nad izraelsko zgodovino<br />

navdušil še kot študent teologije, Izrael<br />

<strong>pa</strong> je dvakrat tudi obiskal službeno<br />

in se v TV Dnevnik oglasil v živo s terena.<br />

Ideja o dokumentarcu je nastala<br />

ob 75. obletnici nastanka države Izrael.<br />

Kako je prišlo do tega, da so bili<br />

Judi že kmalu po Kristusu, v 1. ali<br />

2. stoletju, močno razkropljeni po<br />

vsem svetu?<br />

Renato Podbersič: Palestina je ime,<br />

ki deter<strong>mi</strong>nira to območje, biblijsko<br />

Kanan, gre za sveto deželo tako za Kristjane,<br />

Muslimane in Jude, ki so najdlje<br />

prisotni na tem območju. Gre za deželo,<br />

ki se stika tudi z Jordanijo. Izrael danes<br />

šteje več kot 9 <strong>mi</strong>lijonov prebivalcev,<br />

od tega jih je slabih 75 odstotkov Judov,<br />

tukaj <strong>pa</strong> je tudi skoraj dva <strong>mi</strong>lijona<br />

Arabcev, večinoma Palestincev. Dežela<br />

leži na zapletenem stičišču evropsko-<br />

-judovsko-krščanske kulture, ki deter<strong>mi</strong>nira<br />

naše sobivanje. Gre za deželo, ki<br />

je stičišče grške filozofske <strong>mi</strong>sli, rimske<br />

pravne ureditve in <strong>pa</strong> judovske verske<br />

ureditve, ki je povezala vse abrahamske<br />

religije. Ta teritorij, če pustimo zdaj<br />

biblijske čase, izgubi samostojnost v<br />

prvem stoletju pred Kristusom, ko je<br />

bila Judeja rimska provinca pod rimsko<br />

upravo. Judi se upirajo, leta 70. po Kristusu<br />

<strong>pa</strong> Rimljani ta upor krvavo zatrejo.<br />

Za kazen judovsko ljudstvo razselijo po<br />

celotnem imperiju, kjer so že prej obstajale<br />

številne judovske skupnosti oziroma<br />

diaspore, ki se s prihodom novih<br />

izgnancev samo okrepijo. Judje so se na<br />

območju Sredozemlja razseljevali, imperij<br />

je pro<strong>pa</strong>del. Oni so ostali na tem<br />

območju, am<strong>pa</strong>k kot neke vrste tujek.<br />

Največ jih je bilo na področju današnje<br />

Francije. Stoletja so bili prisotni med krščanskim<br />

prebivalstvom, čeprav so bili<br />

drugačni. Ukvarjali so se z denarni<strong>mi</strong><br />

posli, menjalništvom, posojanjem denarja,<br />

praznovali so šabat. Uporabljali<br />

so svoj jezik, hebrejščino, imeli so svoje<br />

srednjeveške gete, poročali so se med<br />

seboj. Živeli so od Litve do Romunije,<br />

celo od Rusije do Š<strong>pa</strong>nije. Bili so tudi v<br />

Bosni, Dalmaciji in Srbiji. Judje z vhoda<br />

<strong>pa</strong> živijo od Jemna do Iraka in Sirije.<br />

Kje se prvič resno, vsaj pisno omenjeno,<br />

pojavi ideja po ustanovitvi<br />

lastne judovske države. Je to s<br />

preganjanjem stotnika francoske<br />

vojske Alfreda Dreyfusa?<br />

Nejc Krevs: Dokumentarec kot narativo<br />

v resnici začnem v 19. stoletju,<br />

ko govorimo o pomladi narodov, ki<br />

predstavlja nek mejnik v evropskih<br />

družbah, ko med narodi zacveti ideja<br />

o novih narodnostnih državah. Prebujajo<br />

se Bolgari, prebujajo se Francozi,<br />

drugi različni narodi. Francozi<br />

<strong>pa</strong> že konec 18. stoletja dobijo idejo,<br />

da so vsi pod svobodnim soncem enaki,<br />

zato se zdi, da se <strong>bodo</strong> Judi stopili<br />

znotraj evropske družbe, zlasti znotraj<br />

Francije. Mnogi Judi so zaradi tega<br />

tudi sprejeli vero in običaje, da bi napredovali<br />

po statusni oziroma družbeni<br />

lestvici. Žal se je prvič po 15. stoletju<br />

močno prebudil antise<strong>mi</strong>tizem. Judi<br />

so bili obtoženi malverzacij, ker so se<br />

ukvarjali z bančništvom, Kristjani se<br />

namreč niso smeli. To je bil tudi razlog,<br />

da so se Judje dejansko začeli ukvarjati<br />

s tem, zato so bili priročna tarča. Bile<br />

so različne obtožbe na račun njihovih<br />

posebnih praznikov. Vrhunec se zgodi<br />

konec 19. stoletja, ko je Alfred Dreyfus,<br />

generalštabni stotnik znotraj francoske<br />

vojske, obtožen izdaje. Ta zadeva je<br />

polarizirala širšo evropsko javnost, na<br />

koncu <strong>pa</strong> se je izkazalo, da je bil Dreyfus,<br />

ki je v vsem tem procesu zelo trpel,<br />

obtožen po krivem. Bil je potem rehabilitiran,<br />

am<strong>pa</strong>k njegovo preganjanje<br />

je obudilo vprašanje, ali bi morali biti<br />

tudi Judi narod s svojo lastno, polnopravno<br />

državo. Am<strong>pa</strong>k ta nesrečna<br />

zvezda antise<strong>mi</strong>tizma sije nad nji<strong>mi</strong>,<br />

tako na vzhodu kot tudi na zahodu<br />

Evrope. To se potem samo še stopnjuje.<br />

V tem obdobju se Judje začnejo na glas<br />

spraševati, ali potrebujejo lastno državo,<br />

in začne se gibanje sionizma.<br />

Renato Podbersič: To obdobje, ko postajajo<br />

francoski Judje vedno bolj Francozi,<br />

italijanski Judje vedno bolj Italijani,<br />

nemški Judje vedno bolj Nemci in<br />

tako naprej, je zaključeno in pretrgano<br />

z omenjeno Dreyfusovo afero. Afera je<br />

Obstajale so ideje,<br />

da bi judovska država<br />

nastala na območju<br />

Carske Rusije, ali <strong>pa</strong> kje<br />

na mejnem področju<br />

med ZDA in Kanado,<br />

v Argentini, kamor<br />

so se Judi množično<br />

selili konec 19. stoletja,<br />

ali <strong>pa</strong> celo v Ugandi.<br />

Da, obstajale so tudi<br />

rešitve, da bi judovska<br />

država nastala<br />

v centralni Afriki.

INTERVJU<br />

22<br />

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

bila iz<strong>mi</strong>šljena, Dreyfus je bil popolnoma<br />

nedolžen, kasneje je bil oproščen<br />

dosmrtne kazni in celo boril se je na<br />

fronti s francosko vojsko v 1. svetovni<br />

vojni. Takrat je Dreyfus polariziral<br />

francosko javno mnenje, številni konservativci<br />

so bili proti in še danes se nekateri<br />

novodobni desničarski politiki v<br />

Franciji sprašujejo, ali je bila njegova<br />

rehabilitacija sploh upravičena in zakonita.<br />

Am<strong>pa</strong>k na Dreyfusovo srečo se<br />

je na njegovo stran postavil francoski<br />

meščanski razred. Takratni sionizem<br />

ni imel verskih konotacij, am<strong>pa</strong>k idejo<br />

o vzpostavitvi lastne države. Imel<br />

je sekularne podstati, am<strong>pa</strong>k v tistem<br />

momentu samostojne države na Bližnjem<br />

vzhodu, kjer je bilo Otomansko<br />

cesarstvo, ni bilo mogoče vzpostaviti.<br />

Arabci o tem niti približno niso želeli<br />

slišati ničesar. Zato so obstajale ideje,<br />

da bi judovska država nastala na območju<br />

Carske Rusije ali <strong>pa</strong> kje na mejnem<br />

področju med ZDA in Kanado, v Argentini,<br />

kamor so se Judi množično selili<br />

konec 19. stoletja, ali <strong>pa</strong> celo v Ugandi.<br />

Da, obstajale so tudi rešitve, da bi judovska<br />

država nastala v centralni Afriki.<br />

Nejc Krevs: Mislim, da se pojma sionizem<br />

v globalnem s<strong>mi</strong>slu ljudje precej<br />

bojijo, zato je prav, da ga razdelamo.<br />

V resnici <strong>pa</strong> beseda sionizem pomeni<br />

pravico do spoštovanja judovske samoodločbe.<br />

Kar pomeni razumeti pomen<br />

nastanka sodobne države Izrael,<br />

kjer lahko Judi živijo <strong>brez</strong> nekega sovražnega<br />

okolja.<br />

Ob koncu 1. svetovne vojne, leta<br />

1<strong>91</strong>8, Združeno Kraljestvo dobi<br />

mandat za upravljanje z območjem<br />

Palestine. Ali takrat Izraelci<br />

zares prvič lahko u<strong>pa</strong>jo na lastno<br />

državo in kaj jim je dejansko na<br />

koncu obljubljeno?<br />

Nejc Krevs: V mandatni Palestini, torej<br />

Palestini, s katero upravljajo Britanci,<br />

začnejo Judi svojo državo nekako tudi<br />

že graditi. Lahko <strong>pa</strong> rečem, da so bili<br />

Britanci kolonialni lisjaki, ki so veliko<br />

obljubljali tako Arabcem kot Izraelcem.<br />

Že konec leta 2017 je tedanji britanski<br />

zunanji <strong>mi</strong>nister James Balfour napisal<br />

pismo lordu Rothschildu o nameri<br />

vzpostavitve judovskega narodnostnega<br />

doma v Palestini. Zavestno ni uporabil<br />

izraza države, ker ni želel opredeljevati,<br />

kaj točno <strong>bodo</strong> lahko izpolnili. So<br />

<strong>pa</strong> to zametki judovske države. Utrgal<br />

se je plaz, ki se ga ni več dalo ustaviti,<br />

saj so se Judje množično priseljevali v<br />

Palestino, ker so pričakovali vzpostavitev<br />

lastne države. Bilo <strong>pa</strong> je takrat razmerje<br />

med Arabci in Judi 6:1.<br />

Renato Podbersič: To je bila obljuba z<br />

eno veliko na<strong>pa</strong>ko, saj britanski zunanji<br />

<strong>mi</strong>nister Balfour Judov ni povedal, niti<br />

kje niti kdaj naj bi ta država nastala.<br />

Zakaj so Britanci ob koncu 2. svetovne<br />

vojne mandat z upravljanjem<br />

Palestine raje vrnili?<br />

Nejc Krevs: Z naraščajočim številom<br />

Judov se je na tem območju večalo tudi<br />

število Arabcev, zato je bil pritisk in odpor<br />

do Judov iz leta v leto večji. Ta odpor<br />

je naraščal tudi na stari celini, ZDA<br />

so bile edini pravi zaveznik, Judi <strong>pa</strong> so<br />

zatočišče našli v pokrajini Palestini.<br />

Kakšno pravico imajo do te dežele<br />

Palestinci? Kdaj so se pojavili?<br />

Renato Podbersič: Pojavijo se že v 7.<br />

stoletju in so potem na tem območju<br />

prisotni skozi vsa obdobja, od srednjega<br />

veka do današnjih dni. Vprašanje je, ali<br />

govorimo o Palestincih ali Arabcih, kajti<br />

Arabci so svoje aspiracije imeli, vendar<br />

so jih uresničili relativno pozno. Ime Palestina<br />

se sicer pojavi že v rimskih časih.<br />

To je dejansko Filistina, zgodovinska<br />

dežela Filistejcev. Ves čas so del širšega<br />

arabskega sveta. Treba je seveda povedati,<br />

da si oboji želijo to deželo dobiti<br />

v svojo oblast, tako Judi kot Palestinci.<br />

Na začetku je bilo Judov relativno malo,<br />

niso imeli posebnih naselbin, razen v<br />

svetih mestih, kot je na primer Jeruzalem.<br />

Zametki modernih mest, kot je Tel<br />

Aviv, neke vrste gospodarska prestolnica<br />

in »de facto« glavno mesto Izraela,<br />

segajo šele v leto 1909. Takrat se je začelo<br />

masovno judovsko priseljevanje v<br />

deželo, kar je kmalu ušlo z ravnotežja.<br />

Potem <strong>pa</strong> seveda konec 2. svetovne vojne<br />

in občutek krivde med zavezniki, da<br />

so za Jude naredili premalo.<br />

Konec 2. svetovne vojne je torej ta<br />

prelomna točka …<br />

Nejc Krevs: Absolutno. Mednarodnim<br />

političnim akterjem je bilo jasno, da<br />

so Judi preveč pretrpeli in da morajo<br />

dobiti svojo državo. Ko Britanci pokažejo<br />

svojo namero po vrnitvi mandata<br />

z upravljanjem Palestine Združenim<br />

narodom, ZN potem predstavijo svoj<br />

predlog rešitve. Leta 1947 v New Yorku<br />

pride do glasovanja, na katerem je sprejeta<br />

resolucija 181, s katero se ozemlje<br />

tedanje Palestine razdeli na dva dela,<br />

na judovski in arabski. Vzdušje velikih<br />

sil je opti<strong>mi</strong>stično, tako ZDA kot<br />

Sovjetska zveza računata na Izrael kot<br />

Dr. Podbersič je član<br />

mednarodne ko<strong>mi</strong>sije za<br />

proučevanje holokavsta<br />

– IHRA, ki v Sloveniji<br />

deluje pri <strong>mi</strong>nistrstvu za<br />

zunanje zadeve.

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023 INTERVJU<br />

23<br />

svojega zaveznika, oba podpreta novo<br />

državo, nasprotujejo <strong>pa</strong> temu Arabci.<br />

Arabski svet tam vidi možnost nastanka<br />

države Arabcev, Jude vidijo kvečjemu<br />

kot manjšino, ki bi ji zagotovili neke<br />

vrste samostojnost in verske pravice.<br />

Renato Podbersič: Treba je upoštevati,<br />

da ob koncu 2. svetovne vojne na tem<br />

območju že živi okrog 450 tisoč Judov<br />

in da se samo do leta 1948 ta številka<br />

poveča na 600 tisoč, medtem ko število<br />

Palestincev že preseže <strong>mi</strong>lijon<br />

in pol. Torej, ko Izrael maja leta 1948<br />

razglasi svojo državo, je odnos med<br />

Judi in Palestinci že zelo napet. Še en<br />

vidik je pomemben, da bi razumeli<br />

kontekst časa in prostora. Judi, ki so<br />

bili v času 2. svetovne vojne preganjani,<br />

so se ob koncu vojne iz taborišč in<br />

skrivališč širom srednje ter vzhodne<br />

Evrope zbirali v italijanskih in francoskih<br />

pristaniščih, celo jugoslovanskih<br />

in grških, ter z ladja<strong>mi</strong> odhajali v Izrael,<br />

čeprav je bilo takrat priseljevanje v<br />

mandatno Palestino s strani Britancev<br />

prepovedano. Judi so torej to počeli<br />

ilegalno. Ne smemo pozabiti, da so se<br />

še junija leta 1946, po koncu vojne, denimo<br />

v Kielcah na Poljskem, dogajali<br />

povojni poboji Judov. V enem dnevu je<br />

bilo pobitih več kot 100 Judov, čeprav<br />

je bila Poljska pred vojno najbolj judovska<br />

država v Evropi.<br />

Resolucija 181 je torej podlaga<br />

za nastanek Judovske države,<br />

am<strong>pa</strong>k Arabci se s tem ne želijo<br />

sprijazniti, kajne?<br />

Nejc Krevs: In kaj se je zgodilo? Dan<br />

pred uradnim koncem mandata Združenega<br />

kraljestva v Palestini je Izrael v<br />

Tel Avivu razglasil svojo neodvisnost.<br />

David Ben-Gourion, prvi izraelski<br />

predsednik vlade, sionist, je to storil, in<br />

pet sosednjih arabskih držav je nemudoma<br />

na<strong>pa</strong>dlo Izrael. Tedanje mnenje<br />

je bilo, da <strong>bodo</strong> Arabci vojno dobili v<br />

zgolj nekaj dneh. Egipt, Jordanija, Libanon,<br />

Sirija in Irak so posredovali le<br />

nekaj ur po razglasitvi neodvisnosti,<br />

toda Izrael se je ubranil in celo razširil<br />

svoj teritorij izven območja, ki mu je bil<br />

dodeljen po resoluciji 181.<br />

Renato Podbersič: Izrael v tej vojni<br />

osvoji še približno 20 odstotkov ozemlja,<br />

ki naj bi po resoluciji pri<strong>pa</strong>dalo<br />

Arabcem, torej Palestincem, ki naj bi<br />

tudi ustanovili svojo državo. Spomnimo,<br />

razmerje po resoluciji je bilo v<br />

odstotkih 54:44 v korist Judov, dva odstotka<br />

ozemlja <strong>pa</strong> bi morala ostati odprto<br />

mesto, mednarodno mesto, mesto<br />

vseh religij, in to je seveda Jeruzalem.<br />

Moral bi biti pod neposredno upravo<br />

Združenih narodov, a do tega nikoli<br />

ni prišlo, saj tega niso želeli sprejeti ne<br />

Judje ne Arabci.<br />

Nejc Krevs: Treba je povedati še to,<br />

da so v tej vojni z Izraelom, ki jo je<br />

slednji dobil, določena ozemlja Palestine<br />

potem zavzeli drugi Arabci.<br />

Jordanci torej niso šli v polni na<strong>pa</strong>d<br />

na Izrael, ker je bil cilj prisvojiti si<br />

vzhodni Jeruzalem in Zahodni breg.<br />

Gazo <strong>pa</strong> si je prisvojil tudi Egipt. Tukaj<br />

torej lahko govorimo o oku<strong>pa</strong>ciji<br />

treh arabskih držav, Palestinci so bili<br />

že na samem začetku izigrani, saj so<br />

jih bratje Arabci izdali.<br />

Renato Podbersič: In ostalo je seveda<br />

zgodovina, do nastanka Palestine nikoli<br />

ni prišlo, tisti ostanki ostankov teritorija,<br />

ki jih Izrael ni zavzel v vojni, so<br />

bili po <strong>mi</strong>rovni konferenci na Rodosu<br />

torej priključeni Egiptu in Jordaniji.<br />

Kakšna je danes judovska identiteta?<br />

Bistveno več se jih je v državo<br />

preselilo, kot jih je kadarkoli na<br />

tem območju živelo.<br />

Renato Podbersič: Situacija je bila zelo<br />

kompleksna. Kaj združuje Juda iz Buenos<br />

Airesa, Canberre ali New Yorka?<br />

Religija, izkušnja holokavsta, jezik, ki<br />

ga na novo obudijo, tj. nova hebrejščina.<br />

Če so litvanski judi na začetku 20.<br />

stoletja skromno začeli izdajati prve<br />

priročnike, so imeli dve desetletji pozneje<br />

že judovske univerze v Jeruzalemu,<br />

kjer se je predavalo izključno v<br />

novi hebrejščini.<br />

Nejc Krevs: Naj omenim eno anekdoto<br />

iz dokumentarnega filma. Menda naj<br />

bi prvega izraelskega pre<strong>mi</strong>erja Davida<br />

Ben-Gouriona, ki je bil sam socialist<br />

po duši, laburist, vprašali, kaj pomeni<br />

biti Jud. Za<strong>mi</strong>slil se je in odvrnil, da se<br />

tudi on vsak dan, ko se zjutraj pogleda<br />

v ogledalo, to vpraša.<br />

<br />

CELOTEN POGOVOR<br />

DOSTOPEN NA YOUTUBE<br />

KANALU DOMOVINE.<br />

Kako je mednarodna skupnost<br />

odreagirala na dejstvo, da si<br />

je Izrael prisvojil več ozemlja,<br />

kot mu pri<strong>pa</strong>da?<br />

Nejc Krevs: Precej deljeno, ker<br />

so vsi imeli svoje načrte. Poglejmo<br />

primer Sovjetske zveze, ki je<br />

v začetku podprla resolucijo 181,<br />

prepričana, da bo Izrael še en socialistični<br />

konstrukt, ki bo deloval<br />

v njihovem interesu. ZDA so pričakovale,<br />

da bo Izrael postal liberalna<br />

demokracija, kar se je dejansko<br />

tudi zgodilo.<br />

Renato Podbersič: Največja koncentracija<br />

judovskega prebivalstva<br />

v tistem času je bila v Združenih<br />

državah Amerike in ameriško-<br />

-judovski lobi je seveda finančno<br />

podprl državo, nudena je bila<br />

svetovalna vojaška pomoč prek<br />

upokojenih ameriških častnikov<br />

judovskega rodu. Izrael ni postal<br />

svetilnik komunizma na Bližnjem<br />

vzhodu, kot je to u<strong>pa</strong>la Sovjetska<br />

zveza. Prvi judovski naseljenci na<br />

območju Palestine so se konec 19.<br />

stoletja spogledovali z idejo protosocializma,<br />

torej preko dela zgraditi<br />

deželo in jo obnoviti.

SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

24<br />

Komentar<br />

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

Kako vlada uvaja nekontrolirane<br />

finančne tokove med družbama<br />

GEN-I in GEN Energija<br />

Osrednjim medijem je ušlo, da je vlada Roberta Goloba (56) 12. januarja letos<br />

sprejela novo uredbo o določitvi nadomestila dobaviteljem električne energije,<br />

s katero je breme izgube iz regulacije cen električne energije po novem z države<br />

prevaljeno na obvladujoče družbe dobavitelja oziroma na proizvajalce,<br />

ki so z dobaviteljem lastniško povezani, tj. vključeni v isto konsolidirano poročilo.<br />

UREDNIŠTVO

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

Komentar<br />

25<br />

Gre za poznavalcem sila nerazumljivo<br />

potezo, saj je tudi v<br />

primeru regulacije cen pogonskih<br />

goriv, ko je denimo<br />

Petrolu nastala poslovna škoda, stroške<br />

pokrila država. Zani<strong>mi</strong>ve so tudi<br />

špekulacije, kaj bi lahko bilo v ozadju<br />

odločitve vlade.<br />

Razkrivamo, da se sprememba<br />

skriva v četrti točki 7. člena uredbe,<br />

ki je bila sprejeta na podlagi 18. člena<br />

Zakona o nujnem posredovanju za<br />

obravnavo visokih cen energije, ki je<br />

bil objavljen v Uradnem listu Republike<br />

Slovenije št. 158/22. Uredba je začela<br />

veljati dan po objavi v Uradnem listu<br />

Republike Slovenije št. 4/2023 z dne 13.<br />

januarja 2023. V uredbi piše, da so »obvladujoče<br />

družbe, proizvajalci ali druge<br />

povezane osebe za dobave iz drugega<br />

in tretjega odstavka tega člena svojim<br />

povezanim dobaviteljem dolžni zagotoviti<br />

manjkajočo električno energijo<br />

ali dodatek k pogodbam za že zakupljeno<br />

električno energijo po ustrezni<br />

ceni, ki z vidika skupnega povprečnega<br />

nabavnega stroška dobavitelja za celoten<br />

reguliran segment odjemalcev po<br />

posamezni uredbi, pokriva in odraža<br />

prihodke na osnovi najvišje dovoljene<br />

regulirane drobnoprodajne cene iz posamezne<br />

uredbe tega člena«. Gre torej<br />

za poseben člen, ki ureja nadomestila<br />

za t. i. energetske skupine. Podjetja, ki<br />

jih člen zavezuje, so potemtakem bodisi<br />

hkrati dobavitelji in prodajalci električne<br />

energije bodisi člani energetske<br />

skupine. Na slovenskem trgu izsto<strong>pa</strong>ta<br />

dve, ki sta obenem v stoodstotni državni<br />

lastni – to sta GEN Energija in HSE.<br />

DRŽAVA DVIGNILA ROKE<br />

Na spremembo uredbe nas je opozoril<br />

naš vir iz GEN-I-ja, podjetja v državni<br />

lasti, ki ga po prihodu Roberta Goloba<br />

na oblast popolnoma obvladujejo Golobovi<br />

kadri. Golobova vlada je v letih<br />

2022 in 2023 regulirala cene električne<br />

energije zaradi krize s cena<strong>mi</strong> energentov,<br />

zaradi česar je dobaviteljem električne<br />

energije v Sloveniji, tako državnim<br />

kot privatnim podjetjem, nastaja<br />

poslovna škoda. Takšen prodajalec je<br />

tudi GEN-I, podjetje v stoodstotni državni<br />

lasti, ki elektriko kupuje od GEN<br />

Energije, z novo uredbo <strong>pa</strong> mu izgube<br />

ne bi več pokrivala direktno država,<br />

am<strong>pa</strong>k prav GEN Energija. Vze<strong>mi</strong>mo za<br />

primer samo državno družbo Petrol, ki<br />

iz zahtevanega nadomestila za regulacijo<br />

cen naftnih derivatov od države<br />

terja povračilo stroškov v višini 51,3<br />

<strong>mi</strong>lijona evrov. Ker vlada do konca leta<br />

še ni sprejela odločitve o primernem<br />

nadomestilu trgovcem z naftni<strong>mi</strong> derivati<br />

zaradi morebitne občutne škode,<br />

ki jo je povzročila obveznost prodaje<br />

goriv kljub omejitvi cen lani spomladi,<br />

so delničarji celo predlagali, da uprava<br />

vladi preprosto pošlje zahtevek in naj,<br />

če ne bo odziva, ubere sodno pot. A država<br />

je v tem primeru priznala, da je z<br />

uredbo o regulaciji cen sama povzročila<br />

dobaviteljem pogonskih goriv izgubo,<br />

čeprav se je gospodarski <strong>mi</strong>nister<br />

Matjaž Han (52) skliceval na Zakon o<br />

kontroli cen v 14. členu, ki vladi podeljuje<br />

diskrecijsko pravico določitve primernega<br />

nadomestila podjetjem, ki jim<br />

ukrep kontrole cen povzroči občutno<br />

škodo. »Vlada primerno nadomestilo<br />

podjetjem torej lahko določi ali <strong>pa</strong> tudi<br />

ne,« piše v tem členu.<br />

Pri nadomestilu dobaviteljem in<br />

proizvajalcem električne energije na<br />

trgu je vlada ubrala drugačno pot. Minister<br />

za infrastrukturo Bojan Kumer<br />

je na začetku januarja razlagal, da bo za<br />

izplačilo nadomestil dobaviteljem pristojna<br />

družba Borzen kot organizator<br />

trga. Z uredbo <strong>pa</strong> naj bi se prav tako določala<br />

merila za upravičenost posameznega<br />

dobavitelja do nadomestila, način<br />

izplačila in postopek izplačila. Vlada je<br />

prav pred dnevi sporočila, da <strong>bodo</strong> dobavitelji<br />

električne energije po ocenah<br />

letos prejeli skupno 216,7 <strong>mi</strong>lijona evrov,<br />

dobavitelji zemeljskega plina <strong>pa</strong> skupno<br />

79,7 <strong>mi</strong>lijona evrov nadomestil zaradi<br />

regulacije cen. Nad sprejemanjem<br />

in pregledom vlog ter izdajo odločb in<br />

izplačilom sredstev dobaviteljem ves<br />

čas trajanja ukre<strong>pa</strong> bdi družba Borzen.<br />

Ta pravila v skladu z januarsko<br />

uredbo ne veljajo za t. i. energetske, po<br />

Direktorja družb GEN Energija in<br />

HSE bi bržkone kot dobra gospodarja<br />

morala pomoč poiskati na Ustavnem<br />

sodišču, saj ne GEN Energija in<br />

ne HSE ne moreta nositi stroška za<br />

izgubo, ki so jo prodajalci električne<br />

energije utrpeli zaradi regulacije<br />

cen, ki jo je uvedla država.<br />

naših informacijah <strong>pa</strong> drugačno pravilo<br />

zanje nima podlage v zakonodaji.<br />

Vlada, ki je regulirala cene električne<br />

energije, z uredbo onemogoča, da se<br />

ji izstavijo zahtevki za nadomestilo<br />

nastale poslovne škode, am<strong>pa</strong>k mora<br />

škodo kriti obvladujoča družba. Nelogično<br />

je, da v času, ko se GEN-I in HSE<br />

ote<strong>pa</strong>ta likvidnostnih težav ter prosita<br />

državo za subvencije, HSE <strong>pa</strong> je morala<br />

država celo dokapitalizirati, poskuša<br />

prav ta država zdaj breme prevaliti na<br />

prav ta podjetja, katerih finančne težave<br />

so vsaj delno nastale tudi zaradi<br />

izgube, nastale zaradi iz<strong>pa</strong>da dobička<br />

v povezavi z regulacijo cen električne<br />

energije. Direktorja družb GEN<br />

Energija in HSE bi bržkone kot dobra<br />

gospodarja morala pomoč poiskati na<br />

Ustavnem sodišču, saj ne GEN Energija<br />

in ne HSE ne moreta nositi stroška za<br />

izgubo, ki so jo prodajalci električne<br />

energije utrpeli zaradi regulacije cen,<br />

ki jo je uvedla država.<br />

Poglejmo si pomen nove uredbe<br />

v praksi: Če v GEN-I-ju nastane<br />

poslovna škoda zaradi regulacije<br />

cen, morda vodstvo družbe nadomestitev<br />

poslovne škode zahtevati<br />

od GEN Energije, ki elektriko<br />

(pod tržno vrednostjo cene<br />

elektrike) odkupuje od Nuklearne<br />

elektrarne Krško in jo naprej prodaja<br />

GEN-I-ju. GEN Energija mora<br />

torej zdaj zagotoviti takšno ceno<br />

električne energije, da GEN-I-ju<br />

ne nastane škoda pri dobavi elektrike<br />

po regulirani ceni. Uredba<br />

enako prakso uvaja v primeru še<br />

ene družbe v stoodstotni državni<br />

lasti, HSE. Slednja je sicer hkrati<br />

proizvajalec in dobavitelj električne<br />

energije, a maloprodajo izvaja<br />

tudi preko podjetij, ko sta denimo<br />

ECE d. o. o. in Energija plus (bivši<br />

trgovec Elektra Maribor).<br />

UČINKI IN POSLEDICE<br />

Dejstvo, da je država breme s svojih<br />

pleč prenesla na posamezne energetske<br />

skupine, ima lahko več učinkov in<br />

razlogov; tiste skupine, ki niso tako<br />

finančno močne, kot je denimo GEN-<br />

-I, ali <strong>pa</strong> jih država posebej niti ne ob-

SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

26<br />

Komentar<br />

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

vladuje, bi lahko utrpele ogromno poslovno<br />

škodo in posledično prenehale<br />

s poslovanjem. Uredba namreč posebej<br />

ne ureja, kaj bi se zgodilo, če dobavitelj<br />

električne energije nadomestila iz<br />

kateregakoli razloga ne bi bil sposoben<br />

poravnati, kar bi lahko prodajalca<br />

<strong>pa</strong>hnilo na rob preživetja. Ob negotovi<br />

situaciji na območju oboroženega spo<strong>pa</strong>da<br />

v Ukrajini in draginji se poraja<br />

možnost, da bo morala vlada cene električne<br />

energije regulirati tudi v prihodnje,<br />

po 31. decembru 2023. Vprašanje<br />

<strong>pa</strong> je, kaj to pomeni za privatna podjetja.<br />

Jasno je samo to, da državnim podjetjem,<br />

kot je GEN Energija, denarja ne<br />

Za mnenje smo povprašali tudi<br />

ustavnega pravnika in vrhovnega<br />

sodnika, dr. Jana Zobca, ki pravi,<br />

da bi bilo logično, da tudi v primeru<br />

energetskih skupin škodo krije<br />

tisti, ki je ceno reguliral, to <strong>pa</strong> je<br />

država. »Če se želi strošek prevaliti<br />

na dobavitelje, bi lahko bila uredba<br />

neustavna, zlasti če nima ustrezne<br />

zakonske podlage v zakonu, ki je<br />

lahko tudi mnogo preširoka,« pravi<br />

Jan Zobec, ki omeni možnost, da se<br />

finančni tokovi med dvema državnima<br />

podjetjema izgubijo in zakrijejo.<br />

Problem je tudi v tem, ker privatne<br />

energetske skupine nimajo državnega<br />

zaledja, GEN Energija kot državno<br />

podjetje bo strošek v vsakem primeru<br />

lahko nosilo. Z drugega vidika bi<br />

tako po mnenju Zobca lahko šlo tudi<br />

za t. i. izkrivljanje tržne konkurence,<br />

saj evropska zakonodaja jasno<br />

pravi, da neka skupina na trgu ne<br />

sme biti privilegirana v odnosu do<br />

drugih gospodarskih subjektov. »Če<br />

se spomnite velikega haloja, ko je<br />

država ob finančni krizi leta 2013 želela<br />

dokapitalizirati banke v državni<br />

lasti, ko je takrat odšla delegacija<br />

na Evropsko ko<strong>mi</strong>sijo, kjer so izdali<br />

sporna obvestila. Šele potem, ko je<br />

sledilo izčr<strong>pa</strong>nje hibridnega kapitala,<br />

je evropska ko<strong>mi</strong>sija prižgala<br />

zeleno luč.« Primera si morda na<br />

prvi pogled nista najbolj podobna, a<br />

zadeva kaže na privilegiran položaj<br />

državnih podjetij pri kritju stroškov,<br />

nastalih ob izgubi zaradi regulacije<br />

cen električne energije.<br />

bo zmanjkalo, lahko <strong>pa</strong> bi še povečali<br />

svoj prevladujoči položaj na trgu.<br />

Državnim<br />

energetskim<br />

podjetjem tudi<br />

ob izgubah denarja<br />

ne bo zmanjkalo.<br />

BALKANSKI POSLI<br />

Naš vir iz GEN-I-ja pravi, da je iz poslovne<br />

prakse podjetja v zadnjem poldrugem<br />

desetletju razvidno, da se z<br />

novo uredbo, ko se <strong>bodo</strong> finančni tokovi<br />

v povezavi z nadomestili za iz<strong>pa</strong>d dohodka<br />

zaradi regulacije cene električne<br />

energije odvijali izključno na relaciji<br />

GEN-I in GEN Energija, lahko morebitne<br />

izgube lažje zakrijejo, uredba <strong>pa</strong><br />

bo imela za svojo posledico manj kontroliran<br />

odtok denarja iz GEN Energije<br />

na GEN-I. Slednji bi moral v odnosu<br />

do države namreč natančno utemeljiti,<br />

zakaj potrebuje finančno nadomestilo<br />

in zakaj je prišlo do poslovne izgube,<br />

trgovanje med GEN Energijo in GEN-I-<br />

-jem <strong>pa</strong> bo ostala skrita pred javnostjo<br />

kot poslovna skrivnost. To je že videna<br />

praksa v zadnjih tednih, ko se posamezni<br />

mediji na vse pretege poskušajo<br />

doko<strong>pa</strong>ti do uradnih informacij, zakaj<br />

je matična družba GEN-I svojim balkanskim<br />

podružnicam nakazovala<br />

denar in zakaj je šlo s sedeža GEN-I-ja<br />

v Beogradu v letih 2015, 2016, 2019 in<br />

2020 na račun slovenskega državljana<br />

kosovskih korenin, Martina Berišaja<br />

(62), kar dva <strong>mi</strong>lijona evrov, ki jih je slednji<br />

dvignil z računa svojega podjetja,

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023 SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

Komentar<br />

27<br />

registriranega v Črni Gori, in porabil za<br />

neznane razloge.<br />

Afera z Golobovi<strong>mi</strong> balkanski<strong>mi</strong><br />

posli ni prinesla še nobenih zaključkov,<br />

čeprav se je njegov naslednik<br />

na čelu GEN-I-ja, Maks Helbl, javno<br />

večkrat zapletel okrog razlogov za<br />

nakazila omenjenemu Berišaju, ki ga<br />

v Prištini preiskuje <strong>pa</strong>rlamentarna<br />

preiskovalna ko<strong>mi</strong>sija. Helbl je Golobov<br />

osebni prijatelj in dolgoletni vodja<br />

pravne službe v GEN-I-ju, po poročanju<br />

nekaterih raziskovalnih novinarjev,<br />

kot sta Mirko Mayer in Bojan<br />

Požar, <strong>pa</strong> velja za enega od glavnih<br />

arhitektov planirane dokončne privatizacije<br />

družbe GEN-I. To je tudi končni<br />

cilj Goloba, ki bi se po politiki vrnil<br />

na staro delovno mesto. »Kdor pozna<br />

delovanje Roberta Goloba,<br />

ki je v 15 letih na čelu<br />

GEN-I-ja spletel<br />

izjemno zapleteno<br />

vzajemno nadzorniško strukturo,<br />

ki je skoraj onemogočala njegovo<br />

odstavitev, ve, da nič ni naključje.<br />

Niti nova uredba. Tako GEN-I kot GEN<br />

Energijo ima pre<strong>mi</strong>er pokrito, obe<br />

podjetji vodijo njegovi osebni prijatelji,<br />

zato se lahko le vprašamo,<br />

kakšne finančne transakcije <strong>bodo</strong><br />

stekle v smeri GEN-I-ja v skladu<br />

z uredbo,« pravi naš sogovornik,<br />

ki zaradi varnosti želi ostati<br />

anonimen. Golobov kadrovski<br />

cuna<strong>mi</strong> je namreč brutalen.<br />

Za pojasnila v zvezi s sprejetjem<br />

uredbe, z njeno zakonsko<br />

podlago in z morebitnim privilegiranim<br />

položajem energetskih<br />

skupin v državni lasti bomo<br />

v uredništvu zaprosili tudi Vlado<br />

Republike Slovenije. O<br />

tem bomo poročali<br />

v eni od prihodnjih<br />

številk. <br />

gov.si/ Ta<strong>mi</strong>no Petelinšek/STA<br />

https://www.gen-energija.si/<br />

»Špekuliram, da ta uredba ni<br />

naključje, z vsebino se želijo<br />

doseči določeni cilji. Ali da se<br />

na<strong>pa</strong>de konkurenco v zasebni<br />

lasti, na primer takšno, ki nima<br />

tako kapitalsko močnega lastnika,<br />

kot GEN Energija, katere lastnik<br />

je država, in se to konkurenco<br />

posledično preprosto izrine iz trga,<br />

možno <strong>pa</strong> je tudi, da se na ta način<br />

lahko prikažejo tudi višji zahtevki<br />

škode, ki je nastala, kot bi sicer,«<br />

dodaja naš vir. Zani<strong>mi</strong>vo je, da<br />

uredbe, čeprav je bila objavljena<br />

v uradnem listu že 14. januarja,<br />

brskalnik Google dolgo časa ni<br />

našel, kar se pri veljavnih predpisih,<br />

s kateri<strong>mi</strong> naš vir veliko dela,<br />

po njegovih besedah običajno ne<br />

dogaja. »Ne želim špekulirati, da<br />

gre za teorijo zarote, a nenavadno<br />

je, da mora človek vedeti, v katerem<br />

uradnem listu je bila uredba<br />

objavljena, da potem lahko pride<br />

do nje. Zakaj je ne najde PISRS<br />

(Pravno-informacijski sistem Republike<br />

Slovenije), kjer imam aktualni<br />

čistopis?«

AKTUALNO<br />

28<br />

Komentar<br />

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

Upravne enote<br />

<strong>bodo</strong> samo še v 12 mestih<br />

JAKOB VID<br />

ZUPANČIČ<br />

Sprememba dohodninske zakonodaje in nov poskus uvedbe davka<br />

na nepre<strong>mi</strong>čnine oziroma premoženje nista edini napovedi, ki skrbita<br />

zainteresirano javnost; pojavile so se namreč tudi informacije, da vlada<br />

Roberta Goloba (64) načrtuje centralizacijo upravnih enot. Od trenutnih<br />

58 naj bi jih tako ostalo le 12, kolikor je statističnih regij.<br />

Predlogu nasprotujeta tako SDS<br />

kot NSi, kritike <strong>pa</strong> je slišati tudi<br />

iz koalicijske SD. Informacija,<br />

da vlada oziroma <strong>mi</strong>nistrica za<br />

javno upravo Sanja Ajanović Hovnik<br />

(45) načrtuje reorganizacijo upravnih<br />

enot, je dodobra razburkala politično<br />

sceno. Od sedanjih 58 upravnih enot<br />

naj bi jih ostalo zgolj še 12, ostale <strong>pa</strong><br />

naj bi izgubile upravno samostojnost in<br />

se preoblikovale v izpostave. Dvanajst<br />

enot bi od preostalih 46 prevzelo reševanje<br />

gradbenih zadev, področje tujcev<br />

in še nekatere podporne naloge. Argument<br />

<strong>mi</strong>nistrstva za zmanjšanje števila<br />

upravnih enot je, da jih je sedaj preveč<br />

ter da se po velikosti in obremenjenosti<br />

med seboj preveč razlikujejo.<br />

Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič (63) opozarja,<br />

da ne moremo siliti starejših ljudi, naj gedo z<br />

avtobusom na oddaljeno upravno enoto.<br />

Bor Slana/STA<br />

Iz Bovca<br />

v Novo Gorico je več<br />

kot eno uro vožnje,<br />

prav tako tudi iz Vinice<br />

v Beli krajini<br />

v Novo mesto.<br />

VEČJA CENTRALIZACIJA<br />

V Novi Sloveniji opozarjajo, da bi nov<br />

sistem povzročil še večjo centralizacijo<br />

države, ljudje na podeželju <strong>pa</strong> bi<br />

postali drugorazredni državljani. Tako<br />

bi jim vlada poleg novega davka na nepre<strong>mi</strong>čnine,<br />

ki bi najbolj prizadel ravno<br />

podeželje, vzela še upravne enote. »Iz<br />

Bovca v Novo Gorico je več kot eno uro<br />

vožnje, prav tako tudi iz Vinice v Beli<br />

krajini v Novo mesto. Predvsem starejši<br />

ljudje <strong>bodo</strong> tako morali iti na avtobus<br />

in se odpeljati na zelo oddaljeno upravno<br />

enoto po osebni dokument, vozniško<br />

dovoljenje, gradbeno dovoljenje<br />

itd.,« je na tiskovni konferenci dejala<br />

poslanka NSi, Vida Čadonič Špelič (63).<br />

Dodaten problem <strong>pa</strong> seveda predstavlja<br />

še dejstvo, da je lokalni potniški promet<br />

marsikje še vedno slabo razvit. »V<br />

NSi se zato resno sprašujemo, zakaj se<br />

je vlada odločila za reorganizacijo tistega,<br />

kar v resnici še dobro deluje,« dodajajo<br />

v Novi Sloveniji.<br />

Krščanski demokrati menijo, da<br />

bi se morala vlada ukvarjati z resni<strong>mi</strong><br />

stvar<strong>mi</strong> in ljudem nuditi storitve,<br />

za katere je plačana. V SDS-u <strong>pa</strong> zara-

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

AKTUALNO<br />

Komentar<br />

29<br />

Vlada trdi, da se kljub ukinjanju upravnih enot<br />

dostopnost za prebivalce ne bo zmanjšala.<br />

UE Črnomelj, Radio Odeon<br />

usposobljenih uslužbencev, ki se <strong>bodo</strong><br />

prioritetno ukvarjali z zahtevnejši<strong>mi</strong><br />

zadeva<strong>mi</strong>. Te spremembe naj bi začeli<br />

izvajati šele jeseni. O reorganizaciji se<br />

je sicer prvič govorilo že konec februarja,<br />

ko se je sestala Koordinacijska<br />

skupina za reorganizacijo in modernizacijo<br />

upravnih enot. O nujnosti reorganizacije<br />

dela upravnih enot je Ajanović<br />

Hovnikova govorila že na zaslišanju<br />

pred pristojnim državnozborskim odborom,<br />

še preden je uradno nastopila<br />

mandat. Takrat je poudarila predvsem<br />

velike zamude na oddelkih za tujce. <br />

Predlogu za reorganizacijo upravnih<br />

enot <strong>pa</strong> ne nasprotujejo zgolj<br />

v opozicijskih strankah NSi in<br />

SDS, kritike je bilo slišati tudi iz<br />

koalicijske SD, in sicer predvsem<br />

v s<strong>mi</strong>slu, naj si <strong>mi</strong>nistrstvo vzame<br />

več časa za razpravo na terenu in<br />

potrebno analizo ter da ukrep ni<br />

primeren. Če bi predlogu nasprotovali<br />

v vseh treh strankah, bo veliko<br />

težje sprejet.<br />

di napovedane spremembe zahtevajo<br />

celo sklic nujne seje Odbora za notranje<br />

zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.<br />

Menijo, da gre za nedopustno<br />

omejevanje dosto<strong>pa</strong> do upravnih storitev<br />

in za predlog, ki ne sledi potrebam<br />

prebivalstva in gospodarstva, poleg<br />

tega <strong>pa</strong> povzroča še večjo centralizacijo<br />

Slovenije. Predlagali so tudi svoje rešitve,<br />

in sicer zagotovitev nemotenega<br />

poslovanja krajevnih uradov (s tem bi<br />

se povečala dostopnost upravnih storitev)<br />

ter pripravo analize za izboljšanje<br />

zadovoljstva uporabnikov upravnih<br />

storitev, pri kateri bi sodelovale tudi<br />

lokalne skupnosti.<br />

MINISTRSTVO ZANIKA<br />

Ministrstvo za javno upravo smo vprašali,<br />

ali res namerava zmanjšati število<br />

upravnih enot. Povedali so nam, da<br />

zavračajo zavajajoče informacije glede<br />

predvidene reorganizacije poslovanja<br />

in ukinjanja upravnih enot. Dostopnost<br />

storitev naj se za prebivalce ne bi<br />

zmanjšala. Kot so povedali na <strong>mi</strong>nistrstvu,<br />

je na novinarski konferenci govorice<br />

o ukinjanju upravnih enot zavrnila<br />

tudi <strong>mi</strong>nistrica Sanja Ajanović Hovnik<br />

ter povedala, da je cilj Strokovnega sveta<br />

za trajnostni razvoj javne uprave to,<br />

da se dostopnost storitev ne zmanjša.<br />

Na <strong>mi</strong>nistrstvu so povedali, da naj<br />

bi cilj najučinkoviteje dosegli z vzpostavitvijo<br />

zalednega poslovanja (gre<br />

za tiste storitve, ki se ne opravljajo na<br />

okencu pred stranka<strong>mi</strong>), tako da bo temeljil<br />

na dovoljšnem številu dodatno<br />

Komentarji bralcev<br />

V tej vladi v glavnem samo še <strong>mi</strong>rijo, da<br />

niso tako grozno <strong>mi</strong>slili. Kot, da želijo<br />

spraviti na proteste čim več ljudi.<br />

Po drugi strani je potreba po kontroli<br />

dela vlade v ozadju takšnih dimnih<br />

bombic. Neki everčki se morajo nekje<br />

neo<strong>pa</strong>zno zapraviti. Medtem se <strong>mi</strong><br />

ukvarjamo, s čim že?<br />

Markec<br />

60 upravnih enot ni možno politično<br />

kontrolirati, zato je treba vzpostaviti<br />

kontrolo. To <strong>pa</strong> je teh pet, ali šest nadenot,<br />

ki <strong>bodo</strong> kadrovsko zapolnjenje<br />

s svo<strong>bodo</strong> in <strong>bodo</strong> bdele nad drugi<strong>mi</strong><br />

enota<strong>mi</strong>.<br />

Saj podobno bi naredili z občina<strong>mi</strong>, <strong>pa</strong><br />

jim ni uspelo. Ali niso komunisti nenehno<br />

govorili o tem, da je občin preveč<br />

in da ogromno stanejo. Najbolje bi<br />

bilo, če jih bi bilo samo 20 in v vseh bi<br />

bil levi žu<strong>pa</strong>n in levi občinski svet.<br />

Upravne enote nisi politični servis.<br />

Odgovorne so <strong>mi</strong>nistrstvu. Kljub temu<br />

<strong>pa</strong> aktualna oblsat zahteva, da tudi na<br />

upravnih enotah zasije svoboda.<br />

APMMB2<br />

Politika, ki pojmuje, da so ljudje zaradi<br />

države in ne država zaradi ljudi, ima<br />

<strong>pa</strong>č svoje prioritete in preference. Nič<br />

ni lepšega za dušo birokrata kot množice<br />

ljudi, ki se drenjajo pred njegovi<strong>mi</strong><br />

vrati ali njegovim pultom v u<strong>pa</strong>nju,<br />

da <strong>bodo</strong> prišli na vrsto še danes in ne<br />

morda šele jutri ali pojutrišnjem.<br />

Na eni strani pulta birokrat – država –<br />

na drugi strani pulta podložno delovno<br />

in molzno ljudstvo.<br />

Rasputin<br />

Tako zmedene vlade <strong>pa</strong> še nismo imeli.<br />

Viktor H

CASNIK.SI<br />

| <strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

30 Komentar<br />

Kardinal Franc Rode<br />

je v ozadju vsega dogajanja<br />

v slovenski Cerkvi in Vatikanu<br />

Objavljamo osebno pričevanje, spo<strong>mi</strong>ne jezuita Jožeta Robleka (84)<br />

o razmerah v slovenski Cerkvi. Roblek je <strong>pa</strong>peža Frančiška pred leti osebno<br />

obvestil o nepravilnostih v Cerkvi na Slovenskem.<br />

JOŽE ROBLEK<br />

V BOGOSLOVJU (1992–1997)<br />

Leta 1992 sem bil na željo rektorja Francija<br />

Šuštarja in na prošnjo nadškofa<br />

Alojzija Šuštarja imenovan za spirituala<br />

v Ljubljanskem bogoslovju. Z rektorjem<br />

sva začela s prenovo semenišča po navodilih<br />

cerkvenega dokumenta Janeza<br />

Pavla II. »Pastores dabo vobis«, ki je izšel<br />

marca tistega leta. Bistvo novega posinodalnega<br />

dokumenta je, da je treba<br />

vzgojiti kandidate, ki <strong>bodo</strong> osebno svobodni<br />

in odgovorni za duhovno zorenje<br />

v poklicanosti za duhovnika.<br />

Ta dokument zahteva, da ima vsak<br />

kandidat osebnega spovednika in<br />

duhovnega voditelja. V bogoslovju je<br />

bilo takrat čez sto kandidatov. Večina<br />

je izbrala za duhovnega voditelja svojega<br />

župnika. Da bi z rektorjem lahko<br />

pomagala voditeljem pri spremljanju<br />

bogoslovca, sva dvakrat letno organizirala<br />

srečanje voditeljev, kjer smo obdelali<br />

na temelju tega dokumenta razne<br />

teme o duhovnem vodenju in spremljanju,<br />

saj večina ni veliko vedela, kaj je<br />

bistvo duhovnega vodstva in kako naj<br />

to praktično poteka.<br />

Na prvem srečanju v jeseni 1992<br />

sva predstavila <strong>pa</strong>pežev dokument, še<br />

posebno tisti del, kjer govori o duhovni<br />

vzgoji bogoslovca. Prišlo jih je okrog<br />

trideset. Med predavanjem g. rektorja<br />

vstane profesor Borut Košir, ki je tudi<br />

spremljal dva bogoslovca. Začel je pred<br />

vse<strong>mi</strong> kritizirati mene kot jezuita, da<br />

jezuiti ne znamo prav vzgajati fantov,<br />

da študentje na Gregoriani in Kolegiju<br />

Germaniku živijo razpuščeno, da nimajo<br />

nobene prave vzgoje itd. Oba sva<br />

ostala <strong>brez</strong> besed. Ko je ves vzne<strong>mi</strong>rjen<br />

in jezen končal z na<strong>pa</strong>dom na jezuitsko<br />

vzgojo, je vpričo vseh navzočih duhovnikov<br />

vstal in zapustil dvorano.<br />

Čeprav je bil vsakokrat ponovno<br />

povabljen, se ni udeležil nobenega<br />

srečanja več. V prvem letu sem izvedel,<br />

kako je Borut okrog sebe zbiral zadnji<br />

letnik bogoslovcev, ki so me na<strong>pa</strong>dali<br />

in protestirali, kjerkoli so mogli.<br />

V bogoslovju so se dogajale čudne<br />

stvari. Zdaj <strong>mi</strong> je čisto jasno, takrat<br />

<strong>pa</strong> sem počasi na temelju konkretnih<br />

dogodkov spoznaval, kako močno, čeprav<br />

na skrivaj je delovala skupina homoseksualcev.<br />

Vse to <strong>mi</strong> je pred dvema<br />

letoma povedal znani duhovnik iz tega<br />

lobija, bil je na zunaj zelo pobožen in<br />

strašno prijazen do mene. Kaj vse so v<br />

bogoslovju počeli na področju spolnega<br />

življenja, <strong>pa</strong> <strong>mi</strong>dva, rektor in jaz, nisva<br />

ničesar vedela. Bila sva otroško naivna,<br />

nisva verjela, da je to res mogoče,<br />

in to pri »svetih« bogoslovcih.<br />

Kako se je Borut Košir izživljal nad<br />

študenti prava, naj povedo njegovi<br />

učenci. V hiši so se bogoslovci večinoma<br />

pogovarjali samo o cerkvenem pravu,<br />

ki ga je Košir predaval na Teološki<br />

fakulteti. Trepetali so pred njim, saj jih<br />

je na izpitih večkrat vrgel in jih poniževal.<br />

Ko je Franc Rode postal ljubljanski<br />

nadškof, 6. aprila 1997, sem se mu pritožil<br />

glede Koširja, kako nesramno in<br />

krivično ravna s študenti. Odgovoril <strong>mi</strong><br />

je: »On je najbolj cerkveni človek.« Ker<br />

nadškof ni bil zadovoljen z mojo vzgojo,<br />

se je odločil, da me odslovi. Dva dni<br />

pred posvečenjem novomašnikov, 27.<br />

junija 1997, sem po pošti dobil pismo,<br />

da ne bom več spiritual. V njem se <strong>mi</strong><br />

zahvaljuje za šest let služenja. V resnici<br />

sem bil samo pet let. Da me je lažje odpustil,<br />

je moral napisati šest let.<br />

Ko sem to povedal rektorju iz Germanika,<br />

ki je prišel na posvečenje novomašnika<br />

Romana Globokarja, <strong>mi</strong> je<br />

rekel: »Tako ravna Opus Dei«, katerega<br />

član je bil tudi Rode. Ko sem bil 7. julija<br />

na njegovo povabilo zadnjikrat in edinkrat<br />

v škofijskem dvorcu, sem mu rekel,<br />

da ta način, kako je z mano ravnal, ni<br />

človeški, kaj šele krščanski. Odgovoril<br />

<strong>mi</strong> je, da je bil v to prisiljen od drugih,<br />

<strong>pa</strong> tudi kot nadškof ima pravico in oblast,<br />

da ravna po svoje, kot se mu zdi<br />

prav. Tako sem šel iz semenišča, <strong>brez</strong><br />

besed javne zahvale in slovesa. In tako<br />

je ostalo do danes. Težko <strong>mi</strong> je bilo, da<br />

so tako ravnali z menoj.<br />

Po sobotnem letu 1997/98, ki sem<br />

ga preživel v Rimu, sem se vrnil nazaj<br />

v Maribor, kjer sem bil spet magister<br />

novincev do leta 2010. Ko so jeseni istega<br />

leta pri sv. Jožefu v Ljubljani odprli<br />

dom duhovnih vaj, sem dobil novo<br />

poslanstvo, da se ves posvetim dajanju<br />

duhovnih vaj in duhovnemu spremljanju<br />

ljudi.<br />

KARDINAL STOJI<br />

V OZADJU VSEGA<br />

Kardinal je za vse<strong>mi</strong> afera<strong>mi</strong> v Cerkvi,<br />

ki so se vrstile od leta 2010 dalje: odstopi<br />

slovenskih nadškofov Stresa in<br />

Turnška ter izgon nadškofa Alojzija<br />

Urana v tujino – kardinal Rode se mu je<br />

maščeval, ker mu je Uran kot ljubljanski<br />

nadškof, ki ga je nasledil, prepovedal<br />

nadaljnjo obnovo nadškofijskega<br />

dvorca v Goričanah. Danes je jasno,<br />

kakšno vodilno vlogo je igral kardinal<br />

Rode med kardinali, ki so izkoriščali in

| <strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

CASNIK.SI<br />

Komentar<br />

31<br />

zlorabili oba stara in onemogla <strong>pa</strong>peža:<br />

Janeza Pavla II. in bolnega Benedikta<br />

XVI. Rodeta je namreč gnala nepotešljiva<br />

sla po denarju, ki je, kot pravi sv.<br />

Pavel: »Cupiditas est radix omnium<br />

malorum« (Poželenje po denarju je korenina<br />

vsega zla). In sadovi so jasni.<br />

Ko sem od blizu gledal ekonomski<br />

pro<strong>pa</strong>d slovenske Cerkve, sem od blizu<br />

spoznaval tudi duhovne stiske ljudi. V<br />

pogovorih so <strong>mi</strong> povedali o spolnih zlorabah<br />

duhovnikov, o duhovnem nasilju<br />

nadrejenih nad podrejeni<strong>mi</strong> itd. Ko<br />

sem jim predlagal, da bi o tem pisali <strong>pa</strong>pežu<br />

Frančišku, si nihče ni u<strong>pa</strong>l. Vedno<br />

bolj sem v sebi čutil klic: Ti pojdi k <strong>pa</strong>pežu.<br />

Kako? Po redni poti preko nuncija.<br />

Provincial p. Milan Bizant, ko je od<br />

mene slišal, kaj se dogaja v slovenski<br />

Cerkvi, me je podprl in je napisal nunciju<br />

Juliuszu Januszu pismo, zakaj bi jaz<br />

rad šel k <strong>pa</strong>pežu. Nuncij je to mojo željo<br />

Jože Roblek (84):<br />

»Postal sem moteč<br />

veliki trn v Rodetovi<br />

in Zoretovi peti.«<br />

vedno odklanjal: da ni potrebe, da je to<br />

njegova zadeva, da v Rimu vse vedo, kaj<br />

se dogaja v Cerkvi.<br />

Potem sem se obrnil na svojega<br />

vrhovnega predstojnika p. Adolfa Nicolasa<br />

Pachona, če bi on sam osebno<br />

nesel <strong>pa</strong>pežu pisma. On <strong>mi</strong> je poslal<br />

<strong>pa</strong>pežev elektronski naslov. Ko sem mu<br />

poslal vsa pisma, se <strong>mi</strong> je <strong>pa</strong>pež po svojem<br />

tajniku zahvalil in že določil datum,<br />

kdaj naj pridem v Rim. Prvi dan,<br />

9. decembra 2013, sem bil pri kardinalu<br />

Marcu Ouelletu, ki je odgovoren za<br />

škofe, drugi dan, 10. decembra 2013, <strong>pa</strong><br />

pri <strong>pa</strong>pežu Frančišku.<br />

Ko sem se vrnil iz Rima, me je poklical<br />

ad<strong>mi</strong>nistrator Ljubljanske nadškofije,<br />

škof Andrej Glavan, na zagovor:<br />

Naj mu povem, zakaj sem šel k <strong>pa</strong>pežu,<br />

in to <strong>brez</strong> vednosti slovenskih škofov,<br />

ter o čem sem se pogovarjal s kardinalom<br />

in <strong>pa</strong>pežem. Rekel sem mu, da sem<br />

Igor Vovk/DOMOVINA<br />

šel v Rim z iskreno željo, da <strong>pa</strong>pež dobi<br />

še drug pogled na resnično stanje naše<br />

Cerkve, kakor jo vidijo in živijo laiki<br />

na terenu, kar je bilo dobro podano v<br />

Slovenskem <strong>pa</strong>storalnem načrtu Pridi<br />

in Poglej (PiP) iz leta 2012, še posebno<br />

tisti del, ko govori zelo konkretno o<br />

naših šibkostih v Cerkvi. Pogovor je bil<br />

zelo napet, z ničimer se ni strinjal in<br />

obtoževal je laike, ki niso zadovoljni in<br />

hodijo po svoji poti.<br />

Posebno se je lotil spletnega portala<br />

Iskreni.net, češ da vodilna Igor Vovk in<br />

Štefan Kržišnik sploh nista katoličana,<br />

a jaz sem ju očitno branil. Na koncu<br />

<strong>mi</strong> je škof dal vedeti, da je razočaran<br />

KDO JE JOŽE ROBLEK<br />

Doma je iz Bašlja pri Preddvoru<br />

na Gorenjskem, rojen je leta 1938.<br />

Po kranjski gimnaziji in maturi v<br />

Pazinu je vstopil v bogoslovje ljubljanske<br />

nadškofije, leta 1961 <strong>pa</strong> je<br />

vstopil v noviciat Družbe Jezusove<br />

v Zagrebu. Tam je študiral še filozofijo<br />

in v Innsbrucku teologijo,<br />

vmes <strong>pa</strong> bil dijaški prefekt v jezuitski<br />

šoli v Kalksburgu pri Dunaju.<br />

Za duhovnika je bil posvečen v Ljubljani<br />

leta 1970. Na Teološki fakulteti<br />

v Ljubljani je leta 1977 doktoriral<br />

iz duhovne teologije. Od 1971<br />

do 2010 je opravljal različne naloge:<br />

bil je vzgojitelj v malem semenišču<br />

Družbe Jezusove, magister<br />

jezuitskih novincev in inštruktor<br />

priprav na zadnje redovne zaobljube<br />

(vse to v Mariboru), vmes je bil<br />

v ljubljanskem bogoslovju spiritual<br />

in provincialov tajnik. Od izkušnje<br />

mesečnih duhovnih vaj med tretjo<br />

probacijo 1976/77 v Quebecu naprej<br />

je vseskozi vodil ignacijanske<br />

duhovne vaje po različnih domovih<br />

duhovnih vaj in bil duhovni<br />

spremljevalec ter svetovalec v duhovnih<br />

zadevah, v obdobju med<br />

letoma 2010 in 2020 kot član ekipe<br />

Ignacijevega doma duhovnosti<br />

pri sv. Jožefu v Ljubljani. Od zlate<br />

maše leta 2020 naprej biva in deluje<br />

kot duhovni pomočnik doma<br />

starejših Videm – Dobrepolje. K<br />

njemu prihajajo na duhovne pogovore<br />

mnogi duhovniki in laiki.

CASNIK.SI<br />

| <strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

32 Komentar<br />

nad menoj, nad mojim delovanjem v<br />

Cerkvi, ker ne upoštevam škofov, da<br />

sem <strong>mi</strong>mo njih šel kar direktno k <strong>pa</strong>pežu,<br />

in ker se družim z neverni<strong>mi</strong> laiki<br />

ter jih podpiram.<br />

NADŠKOFIJSKI DVOREC<br />

Ko sem <strong>mi</strong>slil, da sem svoje naredil, se<br />

je pojavil nov problem. Dva meseca po<br />

srečanju s škofom ad<strong>mi</strong>nistratorjem<br />

Glavanom pride k meni direktor tovarne<br />

Papirnice Goričane, Andraž Stegu,<br />

ki je po načrtih samega kardinala Rodeta<br />

obnovil škofijski dvorec Goričane.<br />

Obnova gradu ga je stala 8,5 <strong>mi</strong>lijona<br />

evrov. Zadolžil se je. Bil je pred bankrotom.<br />

Iskal je pomoč. Osebno je šel v Rim<br />

h kardinalu, da bi mu pomagal.<br />

Ta mu ni želel pomagati, češ da je<br />

to stvar ljubljanske nadškofije. Vse je<br />

poskusil, toda zaman. Vsi so ga pustili<br />

na cedilu. Prišel je ves obu<strong>pa</strong>n k meni,<br />

ker mu je grozil stečaj podjetja. Izvedel<br />

je namreč, da sem bil leto prej pri <strong>pa</strong>pežu,<br />

in me je prosil, da bi <strong>pa</strong>pež izvedel,<br />

s kakšnim razkošjem je Rode <strong>brez</strong> vednosti<br />

Vatikana obnovil ta grad z namenom,<br />

da bo vse do svoje smrti v njem<br />

kraljeval. Ko sem zbral vso dokumentacijo,<br />

ki so jo naredili direktor Stegu, Igor<br />

Vovk in Štefan Kržišnik, sem jo direktno<br />

poslal <strong>pa</strong>pežu Frančišku. Rezultat tega<br />

posredovanja pri <strong>pa</strong>pežu je bil, da se<br />

kardinal do današnjega dneva ni mogel<br />

več vrniti v obnovljen dvorec, in še<br />

po toliko letih ni razrešen sodni spor<br />

med nadškofijo in direktorjem Papirnice<br />

Andrejem Stegujem. V letih od 2010<br />

do 2014 je Rode večkrat prihajal na grad<br />

Goričane s svojim tajnikom, kuharica<strong>mi</strong>,<br />

sestra<strong>mi</strong> in drugi<strong>mi</strong> kleriki. Oni bi<br />

nam lahko povedali, kaj se je dogajalo<br />

v savnah in a<strong>pa</strong>rtmajih, ki jih je v času<br />

prenove gradu dal zgraditi sam kardinal<br />

na podstrešju škofijskega dvorca.<br />

CIVILNA INICIATIVA<br />

DOVOLJ.JE<br />

Vanjo sem bil povabljen že od vsega<br />

začetka (2018) kot <strong>pa</strong>siven del. Ker sem<br />

tudi sam bil kot otrok spolno zlorabljen,<br />

sem se čutil dolžnega, da javno <strong>brez</strong> besed<br />

podprem vse zlorabljene otroke. Ko<br />

sem se pojavil na obeh njenih javnih<br />

konferencah samo kot nema priča, so<br />

me začeli na<strong>pa</strong>dati duhovniki, češ da<br />

jih sramotim. V tem obdobju je bil v<br />

moji rodni župniji Preddvor mladi župnik<br />

Branko Setnikar, ki je bil prijavljen<br />

zaradi domnevne zlorabe mladoletnih<br />

fantov, <strong>mi</strong>nistrantov. V župniji je nastal<br />

razdor. Večkrat sem pisal nadškofu<br />

Stanetu Zoretu, naj pride v župnijo in<br />

pove, kaj je res. Ni <strong>mi</strong> odgovoril in ničesar<br />

ni storil. Na koncu so me obtožili,<br />

da sem jaz vsega kriv. Na drugi konferenci,<br />

15. januarja 2020, je civilna iniciativa<br />

Dovolj.je zahtevala odstop nadškofa<br />

Zoreta. Od takrat naprej so me<br />

O dvorcu Goričane je leta 2014 pisal<br />

Štefan Kržišnik za portal Iskreni.net.<br />

Izjemno odmevni članki so<br />

razkrili podrobnosti o nadvse dragi<br />

prenovi dvorca, namenjenega kardinalu<br />

Francu Rodetu. V okviru več<strong>mi</strong>lijonske<br />

obnove je bil tudi nakup<br />

perzijske preproge za 85 tisočakov<br />

in lestenca za 12.000 evrov. Afera<br />

je nastala po suspenzu in odstopu<br />

nemškega škofa Franz-Petra Tebartza<br />

zaradi razkošne adaptacije dvorca<br />

v Limburgu. Članki so objavljeni na<br />

spletu:<br />

Epilog afere Limburg – poučen tudi<br />

8,5 <strong>mi</strong>o €<br />

obnova škofijskega<br />

dvorca Goričane<br />

duhovniki na<strong>pa</strong>dali preko telefona in<br />

moje elektronske pošte na rkc.si, tako<br />

da sem bil prisiljen zamenjati oboje.<br />

Dogajale so se <strong>mi</strong> še druge težke<br />

stvari, čeprav sem zgolj normalen človek,<br />

ki bi se ga nekateri radi znebili, ker<br />

jih vzne<strong>mi</strong>rja in jih razkrinka. Postal<br />

sem moteč veliki trn v Rodetovi in Zoretovi<br />

peti. Moji jezuitski predstojniki<br />

<strong>pa</strong> so preprosto njuni podaniki, ki jima<br />

zvesto in v strahu služijo ter ubogajo,<br />

kar jim onadva ukažeta, kako naj ravnajo<br />

z menoj, da bom že enkrat utihnil. To<br />

<strong>pa</strong> se ne bo zgodilo, dokler bom živ ... <br />

za slovensko Cerkev?<br />

https://www.iskreni.net/epilog-afere-limburg-poucen-tudi-za-slovensko-cerkev/<br />

Dvorec in kardinal: žalostna zgodba<br />

za bleščeči<strong>mi</strong> zidovi<br />

https://www.iskreni.net/dvorec-<br />

-in-kardinal-zalostna-zgodba-za-<br />

-blesceci<strong>mi</strong>-zidovi/<br />

Goričane: samo preproga vredna toliko<br />

kot stanovanje<br />

https://www.iskreni.net/goricane-<br />

-samo-preproga-vredna-toliko-kot-<br />

-stanovanje/<br />

Dvorec Goričane, nesojena rezidenca<br />

kardinala Franca Rodeta (88).<br />

Doremo/Wikipedia<br />

Wikipedija

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023 PISMO IZ PODRAGE<br />

Kolumna<br />

33<br />

PISMO IZ PODRAGE<br />

Gospod Otmar<br />

TINO<br />

MAMIĆ<br />

Podraga je stisnjena na obrobje Vi<strong>pa</strong>vske doline, tako kot večina<br />

slovenskih vasi, da bi porabili čim manj, če sploh kaj, rodovitne zemlje.<br />

Slovi po vinu. Kot praktično vse vi<strong>pa</strong>vske vasi. Če ima v Sloveniji vsaka<br />

vas svoj glas, ima vsaka vi<strong>pa</strong>vska vas svoje vino. In svoje vinarje.<br />

In svoje znamenite rojake, na katere so domačini na moč ponosni.<br />

Podraga slovi po svojem uporništvu.<br />

Nekdanji tamkajšnji<br />

župnik Otmar Črnilogar nam<br />

je večkrat pripovedoval zgodbo,<br />

kako so vaščani, ker jim ljubljanski<br />

škof ni hotel dati župnika, prestopili v<br />

pravoslavje. Zaplet se je hitro rešil, saj<br />

je škof popustil. A eden od pravoslavnih<br />

Podražanov se kljub temu ni hotel<br />

vrniti in se je leta kasneje dal poko<strong>pa</strong>ti<br />

z nagrobnikom v cirilici, se je muzal<br />

gospod Črnilogar.<br />

Bil je res pravi gospod. Ne samo<br />

zaradi izjemne izobrazbe poliglota,<br />

prevajalca Svetega pisma, profesorja<br />

v semeniški gimnaziji in na teološki<br />

fakulteti. Gospod je bil zaradi svoje<br />

osebnosti. Čeprav se je skromno vozil v<br />

vijoličastem fičku (fičaku, fičkotu, zastavi<br />

750, skratka, najmanjšem avtomobilu),<br />

je bil vedno elegantno oblečen.<br />

»Če bi Otmar ukazal, bi v šoli dijaki<br />

nosili uniforme,« <strong>mi</strong> je povedal starejši<br />

semeniščnik. Vihravi pubertetniki smo<br />

čudno gledali in se smejali tem starokopitnim<br />

idejam. Šele danes, po treh desetletjih,<br />

razumem, kaj je Otmar <strong>mi</strong>slil.<br />

V razredu nas je bilo samo pet, v<br />

letniku za na<strong>mi</strong> celo samo eden.<br />

A k pouku je gospod Otmar<br />

vedno prišel v zakmašni<br />

obleki z obvezno kravato.<br />

Z obleko nam<br />

je hotel pokazati,<br />

da nas, mularijo,<br />

spoštuje. »Nihče<br />

v življenju ni<br />

tako izobražen<br />

kot maturant.<br />

Saj lahko narediš<br />

doktorat, a<br />

je tvoje znanje<br />

specializirano,<br />

ni tako široko.<br />

Maturant <strong>pa</strong> mora znati vse,« je nekoč<br />

povedal. Vsi bi takrat vse svoje znanje<br />

zamenjali za desetino njegovega, če bi<br />

se to dalo. A Otmar Črnilogar je to govoril<br />

zato, ker nas je spoštoval in nas<br />

je vzgajal v samozavestne ljudi. Tudi<br />

rad nas je imel, samo tega nismo o<strong>pa</strong>zili.<br />

Ali bolje, nismo smeli o<strong>pa</strong>ziti.<br />

Radi ga, kljub zahtevnosti, nismo<br />

imeli samo semeniščniki. Vi<strong>pa</strong>vci so<br />

ga imeli še raje, saj je njim svojo ljubezen<br />

lahko bolj pokazal kot v režimu<br />

Slovenskega malega semenišča,<br />

vzgojne ustanove z gimnazijo za duhovniške<br />

kandidate.<br />

»Danes otroci bežijo od verouka, v<br />

času gospoda Otmarja <strong>pa</strong> smo mulci<br />

zbežali od doma, da smo šli v župnišče<br />

Pogled na Vi<strong>pa</strong>vsko dolino s planinske poti<br />

<strong>mi</strong>mo desetih cerkva, poimenovane Otmarjeva<br />

po ustanovitelju Planinskega društva Vi<strong>pa</strong>va<br />

in očetu slovite plezalne Gradiške ture.<br />

in k verouku,« je pred dnevi v svoji kleti<br />

povedal podraški vinar Tomaž Fabčič.<br />

Svojemu pokojnemu duhovnemu<br />

vzorniku v čast je zato naredil konjak<br />

in ga poimenoval Otmar. Uradno se<br />

imenuje vinjak, v resnici <strong>pa</strong> je narejen<br />

tako kot izvirni francoski konjak, ki v<br />

lesenem sodu zori 15 let. Žlahten okus<br />

dve desetletji stare pijače je pobožal po<br />

grlu in v trenutku <strong>mi</strong> je glavo preplavil<br />

spo<strong>mi</strong>n, kako nas je Otmar, ko smo ga<br />

obiskali ob obletnici mature, počastil z<br />

nekim dragocenim konjakom ... Spoštoval<br />

nas je, imel nas je rad in to nam<br />

je tudi pokazal.Bog mu povrni tam<br />

zgoraj, gospodu Otmarju!

AKTUALNO<br />

34<br />

Komentar<br />

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

Parlament plebiscitarno<br />

za novo oboroževanje Slovenije<br />

TEO PETROVIČ<br />

PRESETNIK<br />

Slovenija, ki je lani za obrambo namenila 1,26 odstotkov bruto<br />

domačega proizvoda (BDP), ostaja med članica<strong>mi</strong> zveze Nato z najnižji<strong>mi</strong><br />

izdatki za obrambo. Za njo zaostajajo le tri države: Belgija, Š<strong>pa</strong>nija<br />

in Luksemburg. Članice zveze Nato morajo v skladu s podpisani<strong>mi</strong><br />

pogodba<strong>mi</strong> za obrambo prispevati najmanj 2 odstotka BDP.<br />

Medtem ko so bili politiki<br />

sedanje vlade v prejšnjem<br />

mandatu ostro proti večanju<br />

obrambnih izdatkov,<br />

jih sedaj, ko so na oblasti, podpirajo.<br />

V oči bodeta izdatna količina sredstev,<br />

ki jo nameravajo nameniti za modernizacijo<br />

obrambnih sil, ter pospešeno doseganje<br />

dveh odstotkov BDP-ja za obrambo,<br />

kar celo presega načrt prejšnje,<br />

desnosredinske vlade oz. <strong>mi</strong>nistrstva<br />

pod vodstvom Mateja Tonina (39). Ambicioznejši<br />

načrt opremljanja Slovenske<br />

vojske, ki ga vsebuje Resolucija o<br />

splošnem dolgoročnem programu razvoja<br />

in opremljanja Slovenske vojske<br />

do leta 2040, je tako z glasovi Svobode,<br />

SD in NSi dobila večinsko podporo.<br />

Mateju Tašnerju Vatovcu (40), Mihi<br />

Kordišu (33) in ostalim poslancem Levice<br />

<strong>pa</strong> se je pri glasovanju proti pridružil<br />

osamljeni poslanec SDS, Franc<br />

Breznik (52), ki je za Domovino pojasnil<br />

svojo odločitev.<br />

Aktualna vlada je svoje delovanje<br />

začela s preklicem pogodbe o nakupu<br />

nemških oklepnikov boxer. Po besedah<br />

<strong>mi</strong>nistra za obrambo Marjana Šarca (44)<br />

je davkoplačevalce že odpoved pogodbe<br />

stala 70 <strong>mi</strong>lijonov evrov, a kot izgleda,<br />

Slovenskavojska.si<br />

Kot piše v resoluciji,<br />

»drastično poslabšanje<br />

varnostnega okolja<br />

v Evropi kaže na<br />

velik pomen skupne<br />

kolektivne obrambe v<br />

zavezništvu, katerega<br />

del je tudi Republika<br />

Slovenija.<br />

so si glede vlaganj v vojsko pre<strong>mi</strong>slili.<br />

Državni sekretar obrambnega <strong>mi</strong>nistrstva<br />

Da<strong>mi</strong>r Črnčec (49) je predstavil<br />

Resolucijo o splošnem dolgoročnem<br />

programu razvoja in opremljanja Slovenske<br />

vojske do leta 2040. Spomnil je,<br />

da resolucijo prenavljajo zaradi spremenjenega<br />

varnostnega okolja po začetku<br />

vojne v Ukrajini. Po njegovih besedah<br />

si Slovenija zagotavlja obrambo v sklopu<br />

kolektivne obrambe zveze Nato. Kot<br />

Slovenija bo obljubo Natu za povečanje izdatkov za<br />

vojsko na dva odstotka BDP izpolnila do leta 2030.<br />

piše v resoluciji, »drastično poslabšanje<br />

varnostnega okolja v Evropi kaže na velik<br />

pomen skupne kolektivne obrambe v<br />

zavezništvu, katerega del je tudi Republika<br />

Slovenija«.<br />

DOSEGANJE CILJEV NATA<br />

Država se je zvezi Nato zavezala, da bo<br />

svoje obrambne izdatke dvignila na dva<br />

odstotka bruto domačega proizvoda, je<br />

dejal Črnčec. V resoluciji so dvig zastavili<br />

z jasno časovnico do leta 2030.<br />

Novosti so vzporedna, in ne več zaporedna,<br />

gradnja zmogljivosti srednje in<br />

srednjeizvidniške bataljonske skupine,<br />

dvig obrambnih izdatkov za investicije<br />

na 20 odstotkov in dvig izdatkov za razvoj<br />

na dva odstotka. Črnčec je navedel<br />

še postopno menjavo flote helikopterjev<br />

in njihovo številčno krepitev. Na seji<br />

Vladnega odbora za državno ureditev<br />

in javne zadeve je vlada sklenila, da za<br />

več kot 20 odstotkov poviša vrednost<br />

projektov, ki se tičejo <strong>brez</strong>pilotnega letalnika,<br />

ureditve hangarjev za štirikolesnike<br />

JLTV, ladje Triglav, naprednejše<br />

avionike za letalo Falcon in nadgradnje<br />

helikopterjev Cougar. Pri razvojnem<br />

programu 2023–2026 so bile namreč<br />

ugotovljene finančne, vsebinske in tehnične<br />

spremembe, zato se povečuje dina<strong>mi</strong>ka<br />

njihovega financiranja.<br />

TREND ZAPOSLOVANJA<br />

Državni sekretar na <strong>mi</strong>nistrstvu za<br />

obrambo Rudi Medved (63) je med<br />

predstavitvijo novele Zakona o službi v<br />

Slovenski vojski spomnil, da se vojska<br />

spo<strong>pa</strong>da z velikim pomanjkanjem kadra,<br />

zato <strong>mi</strong>nistrstvo predlaga, da<br />

se izobrazbeni pogoji za zaposlitev v<br />

vojski znižajo na osnovno šolo in nedokončano<br />

srednjo šolo. Mlade, ki bi se na

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

AKTUALNO<br />

Komentar<br />

35<br />

Polanec SDS Breznik (52) trdi, da gre za<br />

pesek v oči: obnova starih tankov namesto<br />

naku<strong>pa</strong> oklepnikov.<br />

Bor Slana/STA<br />

Komentar Roka Čakša<br />

Človek na oblasti dobi<br />

drugo perspektivo<br />

tako zaposlili, bi spodbudili, da nadaljujejo<br />

šolanje in v Slovenski vojski opravijo<br />

ustrezna usposabljanja. Podatki,<br />

ki so dostopni, to tezo glede zaposlitev<br />

potrjujejo. Na podlagi Srednjeročnega<br />

obrambnega programa za obdobje<br />

od 2022 do 2026 je bilo za leto 2022<br />

načrtovanih 6.316 pri<strong>pa</strong>dnikov stalne<br />

sestave. Glede na navedeno je imela<br />

Slovenska vojska konec leta 2022 primanjkljaj<br />

59 pri<strong>pa</strong>dnikov.<br />

PESEK V OČI<br />

Poslanci koalicijskega Gibanja Svoboda<br />

so s pomočjo opozicijske NSi sicer<br />

izglasovali novelo Zakona o službi<br />

v Slovenski vojski, ki uvaja znižanje<br />

izobrazbenih pogojev za zaposlitev<br />

pod pogojem, da pri<strong>pa</strong>dnik srednješolsko<br />

izobraževanje konča na delovnem<br />

mestu. Novelo zakona so podprli<br />

poslanci Gibanja Svoboda, NSi, dva<br />

poslanca SDS ter poslanca narodnih<br />

skupnosti. Proti so bili v Levici, poslanci<br />

SD in večina poslancev SDS <strong>pa</strong><br />

se je glasovanja vzdržala. Poslanci so<br />

s 55 glasovi za in šesti<strong>mi</strong> glasovi proti<br />

prav tako podprli Resolucijo o splošnem<br />

dolgoročnem programu razvoja<br />

in opremljanja Slovenske vojske do<br />

leta 2040. Podprli so jo poslanci Svobode,<br />

SD, NSi, en poslanec SDS in poslanca<br />

narodnih skupnosti.<br />

ZAKAJ JE BIL<br />

BREZNIK PROTI<br />

Proti so bili v Levici in poslanec<br />

SDS Franc Breznik, ki je sicer nekdanji<br />

poklicni vojak. V razpravi svoje odločitve<br />

ni pojasnil. Za Domovino <strong>pa</strong> je<br />

povedal, da je glasoval proti, ker razmere<br />

v Slovenski vojski pozna ter je<br />

edini v stranki, ki ima izkušnje v njej.<br />

Po njegovem prepričanju gre pri resoluciji<br />

metanje peska v oči nepoznavalcem<br />

Slovenske vojske. Šlo naj bi le za<br />

prestavljanje odločitev v prihodnost<br />

ter neprimerne rešitve, kot je obnavljanje<br />

starih tankov namesto naku<strong>pa</strong><br />

novih osemkolesnikov. Dokument med<br />

drugim predvideva dvig obrambnih<br />

izdatkov na dva odstotka bruto domačega<br />

proizvoda in določa financiranje<br />

vojaških investicij in raziskav. <br />

VOJSKA V ŠTEVILKAH<br />

V zadnjih treh letih <strong>pa</strong> je bilo z izjemo leta 2021 tudi število odhodov iz Slovenske<br />

vojske višje kot število novozaposlenih. Leta 2020 je razlika med odhodi<br />

in novozaposleni<strong>mi</strong> znašala 20 v <strong>mi</strong>nus, leta 2021 <strong>pa</strong> 13. Najvišja razlika je bila<br />

lani, ko je Slovensko vojsko zapustilo kar 129 zaposlenih več, kot je bilo novozaposlenih.<br />

Letos naj bi se trend nadaljeval, do zdaj so zabeležili 155 odhodov<br />

(od tega 121 upokojitev) ob 62 novozaposlenih, razlika je torej 93 v <strong>mi</strong>nus. Tudi<br />

sicer je bilo leto 2021 za Slovensko vojsko v kadrovskem pogledu najboljše, saj<br />

so prejeli največ vlog za zaposlitev (292). Glede na zadnja tri leta je bilo prejšnje<br />

leto glede na število vlog za zaposlitev najslabše (215).<br />

Vladno koalicijo, oziroma njeni<br />

največji stranki, lahko tokrat pohvalimo,<br />

saj z vlaganjem v Slovensko vojsko<br />

ravnajo odgovorno.<br />

Povsem drugače, kot so, predvsem<br />

v SD (pod <strong>pa</strong>tronatom proti SV nastrojene<br />

Levice) ravnali v prejšnjem mandatu,<br />

ko so populistično promovirali slogan<br />

»denar za blaginjo, ne orožje«. Ter<br />

povsem drugače kot na začetku mandata,<br />

ko so izključno zato, ker je posel<br />

sklenila prejšnja vlada, škandalozno<br />

napovedali odpoved pogodbe oklepnih<br />

transporterjev Boxer. A s pozicije oblasti<br />

in odgovornosti, ki jo ta prinaša, stvari<br />

vendarle zgledajo drugače. Predvsem<br />

<strong>pa</strong> ne dopuščajo populizmov in demagogije,<br />

ki si jo lahko privoščijo politiki<br />

v opoziciji. Najbolje zdaj na lastni koži<br />

to doživljajo obrambni <strong>mi</strong>nister Marjan<br />

Šarec (44), predvsem <strong>pa</strong> Tanja Fajon<br />

(51) in kolegi iz stranke SD, kjer se <strong>bodo</strong><br />

najedli zarečenega kruha in ob tem u<strong>pa</strong>li<br />

na kratek spo<strong>mi</strong>n svojih volivcev.<br />

Levica si je tu lahko privoščila drugačno<br />

držo, ki na videz deluje načelno<br />

– proti opremljanju Slovenske vojske so<br />

bili takrat in proti so sedaj. A le zato, ker<br />

si ob koalicijski večini glasovanje proti<br />

lahko privoščijo. Če bi šlo za nohte, bi<br />

cmok najbrž požrli tudi oni, kot so že<br />

kopico ostalih stvari v tem mandatu, da<br />

lahko ostanejo na oblasti. Kakorkoli, po<br />

drugi strani je pohvaliti državotvorno<br />

držo poslancev NSi, ki so vladno resolucijo<br />

podprli, čeprav tudi oni, glede na v<br />

besedah in dejanjih izpričano zvestobo<br />

blagobiti Slovenski vojski, niso imeli<br />

kaj dosti manevrskega prostora ravnati<br />

drugače. V še eni podpornici vojske SDS,<br />

tudi niso glasovali proti, so se <strong>pa</strong> raje<br />

vzdržali ter tako poskrbeli, da koaliciji na<br />

oblasti ne pridejo preblizu. Franc Breznik<br />

(52), ki se je v nasprotovanju pridružil<br />

Mihi Kordišu (32) in kolegom, <strong>pa</strong> je<br />

svoje stališče argumentirano pojasnil<br />

za Domovino. Proti je povsem iz drugih<br />

razlogov in kot veteranu vojne za Slovenijo<br />

ter bivšemu poklicnemu vojaku mu<br />

je težko oporekati, da razmer ne pozna<br />

do obisti.<br />

Kakorkoli, resolucija je še vedno<br />

le <strong>pa</strong>pir, in obljube politikov, četudi<br />

izglasovane in podpisane, dostikrat<br />

ostanejo prav tam – na <strong>pa</strong>pirju. Zato<br />

bo treba natančno spremljati, kako jih<br />

<strong>bodo</strong> tudi v praksi uresničevali.

KOLUMNA<br />

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

36 Komentar<br />

Krasni novi svet: pes na sestanku<br />

v kabinetu predsednika vlade<br />

MILENA<br />

MIKLAVČIČ<br />

Dandanašnji jo tisti, ki komentirajo politiko, gospodarstvo, 8. marec,<br />

se vtikajo v nebuloze slavne Grete, v sodobno prehrano v obliki ličink,<br />

woke teorije itd., relativno dobro odnesejo. Včasih se sicer gora malce<br />

zatrese, a običajno se potem rodi <strong>mi</strong>š. Nekaj čisto drugega <strong>pa</strong> je, ko malo<br />

bolj kritično vtaknemo nos v <strong>pa</strong>sje zadeve. To <strong>pa</strong> zna biti zelo nevarno.<br />

Še v časih, ko sem v Zadnji besedi<br />

<strong>brez</strong> zlih namenov dejala, da<br />

se <strong>mi</strong> zdi to, da ljudje spijo s psi<br />

v isti postelji, nagravžno, sem<br />

bila deležna več kot 200 zelo konkretnih<br />

groženj, med nji<strong>mi</strong> tudi s smrtjo.<br />

Sku<strong>pa</strong>j so stopili tako levi, desni, t. i.<br />

janšisti, projugoslovansko usmerjeni,<br />

mladi, stari, tisti z doktorati in oni <strong>brez</strong><br />

njih, umetniki, glasbeniki, bolj ali manj<br />

znane osebe in čisto običajni <strong>brez</strong>imneži<br />

iz Spodnjih Kašljev. Iz teh pisem<br />

bi lahko tisti, ki se ukvarja s psihologijo<br />

množic, celo doktoriral, a dvo<strong>mi</strong>m, da<br />

bi mu ob izsledkih, do katerih bi se doko<strong>pa</strong>l,<br />

zgoraj omenjeni ploskali.<br />

Od takrat, ko nam je učiteljica gospodinjstva<br />

Habjanova (njen mož je bil<br />

živinozdravnik) vsako uro polagala na<br />

srce, da lahko vstopimo v kuhinjo le z<br />

u<strong>mi</strong>ti<strong>mi</strong> roka<strong>mi</strong>, se je marsikaj spremenilo.<br />

Če bi njene besede ponovili pred<br />

mojo prijateljico Tinko, ki rada peče<br />

torte, a tako da v eni roki drži svojo<br />

mačko Suzi, z drugo <strong>pa</strong> meša maso za<br />

prelive, bi doživeli hudiča. Kadar o<strong>pa</strong>zim,<br />

da majhen otrok in hišni prijatelj<br />

jesta iz iste skodelice, oči in ma<strong>mi</strong> <strong>pa</strong><br />

ližeta isto kepico sladoleda sku<strong>pa</strong>j s<br />

psičko, pogledam stran. Človek nikoli<br />

ne ve, kaj bi lahko prifrčalo po zraku,<br />

če bi stegnila jezik.<br />

KUŽA, GABROVA<br />

IN BANDELLI<br />

Pred dnevi je po tviterju zaokrožila fotografija<br />

ljubkega, belega kužka, ki sedi<br />

za <strong>mi</strong>zo, za katero so se zbrali nekateri<br />

vladni predstavniki, in to v sejni dvorani<br />

v četrtek nadstropju na Gregorčičevi<br />

Uradna fotografija sestanka v vladni <strong>pa</strong>lači.<br />

Levo od psička sedi Tina Gaber (37), uradna<br />

»<strong>pa</strong>rtnerka« pre<strong>mi</strong>erja Goloba, za katero<br />

se ne ve, v kakšni funkciji je sodelovala na<br />

sestanku.<br />

Vlada RS<br />

25. Fotografijo, a <strong>brez</strong> »podnapisov«, so<br />

si ljudje sprva razlagali vsak po svoje.<br />

Šele kasneje smo izvedeli, da sta se državna<br />

sekretarka za vzpostavitev dialoga<br />

s civilno družbo in koordinacijo<br />

državljanskih pobud, Maksi<strong>mi</strong>ljana<br />

Polak, in vodja kabineta na Ministr-<br />

Kadar o<strong>pa</strong>zim, da majhen<br />

otrok in hišni prijatelj jesta<br />

iz iste skodelice, oči in ma<strong>mi</strong><br />

<strong>pa</strong> ližeta isto kepico sladoleda<br />

sku<strong>pa</strong>j s psičko, pogledam<br />

stran. Človek nikoli ne ve, kaj<br />

bi lahko prifrčalo po zraku, če<br />

bi stegnila jezik.

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

KOLUMNA<br />

Komentar<br />

37<br />

stvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,<br />

Dejan Süč (33), srečala s predstavniki<br />

prostovoljnega društva Tačke<br />

pomagačke in drugi<strong>mi</strong> predstavniki<br />

zagovornikov živali.<br />

Za <strong>mi</strong>zo je sedela tudi Tina Gaber<br />

(37), predsednikova spremljevalka, ki<br />

ima prav tako rada živali. O čem točno<br />

so pole<strong>mi</strong>zirali in kako konstruktivno<br />

je kuža v pogovoru sodeloval, ne vem.<br />

Vem <strong>pa</strong>, da je bila fotografija deležna<br />

številnih zelo burnih odzivov. Nekdanji<br />

poslanec nekdanje stranke SAB<br />

Marko Bandelli (55), ki zadnje čase<br />

pogosto spregovori <strong>brez</strong> dlake na jeziku,<br />

je zapisal: »Zdaj vem, da me boste<br />

nekateri spet zmerjali, am<strong>pa</strong>k povejte,<br />

kaj hudiča počne ›punca‹ dr. Roberta<br />

Goloba s psom na neki seji v Državnem<br />

zboru?« Tudi drugi komentatorji so bili<br />

precej neus<strong>mi</strong>ljeni. Eden od njih je celo<br />

na<strong>mi</strong>gnil, da potrebujemo le še malo<br />

Šele po Bandellijevem tvitu so<br />

na Slovenskih novicah objavili<br />

tole: »Predstavniki prostovoljnega<br />

društva Tačke pomagačke<br />

so predstavili raznolikost terapevtskega<br />

dela, ki ga s pomočjo<br />

psov opravljajo v 126 različnih<br />

ustanovah po vsej Sloveniji, ter<br />

problematiko, s katero se srečujejo<br />

pri svojem delu. Terapija s<br />

pomočjo psov v slovenskem prostoru<br />

pridobiva vse večjo veljavo<br />

tudi v strokovni javnosti, čemur<br />

pritrjujeta tudi posebni odločbi<br />

Ministrstva za zdravje Republike<br />

Slovenije, s katerima je društvu<br />

Tačke pomagačke dodelilo status<br />

humanitarne organizacije in<br />

status društva, ki deluje v javnem<br />

interesu na področju zdravstvenega<br />

varstva.«<br />

časa, da bomo dobili slovensko verzijo<br />

psička Fufu, ki ga je Tajski kralj povišal<br />

v častnika v tajskih letalskih silah. Ob<br />

evforiji, ki so jo naši štirinožci deležni,<br />

je, malo za šalo, malo zares, vse možno.<br />

PES ČUVAJ<br />

V nekaj desetletjih se je vse spremenilo.<br />

Danes je čisto normalno, da<br />

prideš v trgovino, k frizerju ali na<br />

pedikuro in te za vrati pričaka kuža.<br />

Tudi nekateri podjetniki, zlasti tisti,<br />

ki se v pisarni zadržujejo po šestnajst<br />

ur in več, imajo radi poleg sebe svoje<br />

štirinožce. Z bolj ali manj prijaznim<br />

»hovhovom« se lahko srečate tudi ob<br />

obisku kakšnega odvetnika. Psi so pri<br />

obiskovalcih največkrat toplo sprejeti,<br />

res <strong>pa</strong> je, da se vmes najdejo tudi<br />

sitneži, ki godrnjajo, češ da pes tam<br />

nima kaj početi. Kraljica Elizabeta II.,<br />

ki je umrla 8. septembra 2022, je svojo<br />

prvo psičko Susan dobila za 18. rojstni<br />

dan. Nanjo je bila tako navezana,<br />

da jo je vzela s seboj tudi na poročno<br />

potovanje. Joe Biden (80), predsednik<br />

ZDA, ki živi v Beli hiši z ženo Jill Biden,<br />

ima ob sebi dva psa.<br />

Psa Nema francoskega predsednika<br />

Emmanuela Macrona (45) so kamere<br />

ujele, ko je svojo potrebo opravil kar v<br />

ka<strong>mi</strong>n v Elizejski <strong>pa</strong>lači. To se je zgodilo<br />

med srečanjem Macrona s tre<strong>mi</strong><br />

člani francoske vlade, ki so se ob Nemovem<br />

glasnem in dolgem uriniranju<br />

očitno zabavali, je poročala francoska<br />

tiskovna agencija AFP. Če bosta to <strong>pa</strong>sjo<br />

navado v slovenski <strong>pa</strong>rlament uvedla<br />

tudi dr. Golob in njegova gos<strong>pa</strong>, se<br />

bomo morda na začetku čudili, potem<br />

<strong>pa</strong> se bomo sprijaznili. A pozor: če bosta<br />

to storila tik pred naslednji<strong>mi</strong> volitva<strong>mi</strong>,<br />

bo gospod Golob <strong>brez</strong> senčice<br />

dvoma gladko zmagal.<br />

Debata, ali dosežejo tudi živali<br />

posmrtno življenje, je dolga že stoletja.<br />

Papež Pij IX., ki je Katoliški cerkvi<br />

vladal med leti 1846 in 1878, je verjel,<br />

da psi in druge živali nimajo zavesti.<br />

Številni lastniki živali se s tem ne bi<br />

strinjali. Tem zdaj daje nekaj u<strong>pa</strong>nja<br />

trenutni <strong>pa</strong>pež Frančišek (86). Dečka,<br />

ki mu je pred kratkim poginil pes, je<br />

potolažil: »Nekega dne bomo znova videli<br />

svoje živali v večnosti s Kristusom.<br />

Raj je odprt za vsa Božja bitja.«

DRUŽBA<br />

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

38 Komentar<br />

Sovražniki sovražnega govora<br />

Obstaja precej konkretna nevarnost, da se nam žaljivke nasprotnikov<br />

zdijo čisti sovražni govor, naš sovražni govor čez nasprotnike<br />

<strong>pa</strong> zgolj bolj ali manj posrečene žaljivke.<br />

ANDREJABARAT<br />

Vsakega človeka, ki ima v sebi vsaj količkaj<br />

dostojanstva, zazebe pri srcu<br />

in mu zbudi odpor, ko sliši ali prebere<br />

sovražni govor. Ne glede na to, od<br />

koga prihaja in komu je namenjen. Ob aktualnosti<br />

sovražnega govora v medijih <strong>pa</strong> se žal vedno<br />

znova pojavljajo ljudje, ki bolj ali manj posrečeno<br />

pojasnjujejo, kaj je in kaj ni sovražni govor.<br />

Včasih je mogoče dobiti vtis, da to ocenjujejo<br />

zgolj na podlagi političnih barv. Vendar imajo<br />

običajno dobre argumente in ob vsesplošnem<br />

opletanju s sovražnim govorom je potrebno<br />

vedno znova pojasnjevati, da žaljiv ali diskreditacijski<br />

govor še ni, v tehničnem s<strong>mi</strong>slu, nujno<br />

sovražen. Obstaja <strong>pa</strong> precej konkretna nevarnost,<br />

da se nam žaljivke nasprotnikov zdijo čisti<br />

sovražni govor, naš sovražni govor čez nasprotnike<br />

<strong>pa</strong> zgolj bolj ali manj posrečene žaljivke. Ali<br />

celo resnica. Primer iz bližnje okolice: »Srbe na<br />

vrbe!« proti »Bit će <strong>mesa</strong>, klat ćemo Hrvate!« Na<br />

eni strani skoraj domoljubni vzklik, na drugi <strong>pa</strong><br />

grozljiv sovražni govor, ki je imel zelo konkretne<br />

posledice. Odvisno, s katere strani gledamo.<br />

ZAKAJ SE VRTIMO V ZAČARANEM KROGU<br />

Prvi razlog: Marsikomu na desni strani spletnih komentatorjev v resnici<br />

nikakor ne bi škodilo, če bi si prebral in upošteval bonton. Lahko<br />

stokrat pove resnico, toda tudi resnico lahko poveš na dostojen, in<br />

ne žaljiv način. Še posebej žalostno je, da se na takšen nivo občasno<br />

spustijo tudi nekateri visoki desni politiki in vplivneži, ki posledično<br />

s tem držijo »štango« pri<strong>mi</strong>tivcem, ki tako dobijo krila. To preprosto<br />

ni primerno. Če smo iskreni, moramo priznati, da si levi politiki<br />

takšne očitne spodrsljaje le redko privoščijo. Res je, da nam namesto<br />

tega zelo lepo in retorično dovršeno lažejo, am<strong>pa</strong>k lažejo na nivoju.<br />

Tako imamo na desni sredini situacijo, ko »dostojneži« mrzlično iščejo<br />

posa<strong>mi</strong>čne primere pri<strong>mi</strong>tivnega, sovražnega in nedostojnega<br />

govora na levi, <strong>pa</strong> imajo, roko na srce, precej težje delo kot njihovi politični<br />

nasprotniki. Ali morda niso hodili v iste šole?<br />

Drugi razlog: Leva politična sfera (in to ne samo v Sloveniji) je pojem<br />

»sovražnega govora« že davno ugrabila za svoje obračunavanje s<br />

politični<strong>mi</strong> nasprotniki. Ker je slovenska desnica tako zaletava in neizkušena,<br />

jim z največjim veseljem servira vedno nove sestavine, ki se jih<br />

da odlično še malo začiniti in skuhati v »sovražni govor« ter ga servirati<br />

državljanom. Na slabšem smo <strong>mi</strong>, državljani, saj je označitev neke<br />

izjave za sovražni govor politično in<br />

ideološko motivirana. Zato globoko<br />

sočustvujemo, ko poslušamo prispevek<br />

v glavni informativni oddaji, da<br />

je nekdo na ulici odrinil in nadrl (že<br />

drugič!) ubogo Niko Kovač, ali <strong>pa</strong> se<br />

iz tega grdo norčujemo. Odvisno, na<br />

kateri strani smo politično. Noben<br />

odziv ni primeren in je umetno spodbujen<br />

ter namenjen delitvam. Obenem<br />

<strong>pa</strong> ne vemo nič o zdravnici, ki ji<br />

<strong>pa</strong>cienti grozijo s smrtjo. Ne vemo nič<br />

o Albanki, na katero je nekdo pljunil.<br />

Ne vemo nič o učiteljici, ki ji nekdo<br />

preklel mater ker ni dala dobre ocene.<br />

Ne vemo nič o posiljeni osnovnošolki,<br />

ki po grožnjah storilcev – sošolcev, da<br />

<strong>bodo</strong> objavili posnetek posilstva, stori<br />

samomor. In nas niti ne zanima.<br />

Na fotografiji Nika Kovač (30),<br />

nova vladna strokovnjakinja za<br />

sovražni govor.<br />

Nebojša Tejić/STA

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023 DRUŽBA<br />

Komentar<br />

39<br />

POLITIČNO VPRAŠANJE<br />

Seveda so javne osebe bolj izpostavljene<br />

in morajo pri komentarjih svojih dejanj<br />

ter izgleda pokazati več tolerance.<br />

Toda, roko na srce, dostojni ljudje se<br />

ne spuščajo na nivo, da bi komentirali<br />

zunanji izgled neke osebe, četudi javne,<br />

da bi se norčevali iz nje. »Sčasoma <strong>mi</strong> je<br />

postalo jasno, da linija, ki ločuje dobro<br />

od slabega, ne poteka med država<strong>mi</strong>,<br />

družbeni<strong>mi</strong> razredi in ne med politični<strong>mi</strong><br />

stranka<strong>mi</strong>, temveč poteka skozi<br />

vsako človeško srce,« je zapisal veliki<br />

Aleksander Solženicin, ki je, <strong>mi</strong>mogrede,<br />

večino svojega življenja preživel v<br />

najbolj trdem komunizmu. Kako je torej<br />

mogoče, da je v majhni državici, ki je<br />

živela <strong>mi</strong>lo obliko socializma, in to skoraj<br />

počitniško, če poslušamo jugonostalgike,<br />

nekako uspelo, da je sovražni<br />

govor danes domena slovenske desne<br />

politične opcije, leva <strong>pa</strong> je tista, ki je<br />

poklicana, da ga sanira? Kako je to mogoče?<br />

Kar sledi je seveda samo poizkus<br />

odgovora, ki bo morda pri kom zbudil<br />

jezo, u<strong>pa</strong>m, da ne sovražnega govora.<br />

Razloga sta dva.<br />

STRATEŠKI SVET<br />

Imamo <strong>pa</strong> nov strateški svet, ki ga bomo<br />

plačevali davkoplačevalci in nas bo učil,<br />

kaj je in kaj ni sovražni govor. Ni prvi.<br />

Imeli smo že Svet za odziv na sovražni<br />

govor. Predsedovala mu je sedanja predsednica<br />

države. Njegov član je bil tudi<br />

pevec Zlatko Čordić (40). Vsekakor oba<br />

s<strong>pa</strong>data v drugo prej omenjeno skupino<br />

– pod levičarske manipulacije in politična<br />

obračunavanja. Če bi namreč imel<br />

kakršenkoli drug namen, bi bila njegova<br />

zasedba drugačna: bolj uravnotežena in<br />

sestavljena iz verodostojnih ljudi različnih<br />

družbenih in političnih sfer. Predstavljajte<br />

si, da imamo nek strateški svet<br />

ali kakršenkoli svet pravzaprav, v katerem<br />

sedijo zmerni in dostojanstveni<br />

ljudje različnih političnih, družbenih in<br />

verskih prepričanj. Se spoštujejo, sodelujejo<br />

in iščejo najboljše rešitve za najrazličnejša<br />

vprašanja v dobro državljanov.<br />

Je to res znanstvena fantastika in koliko<br />

tranzicijskih let bo moralo še preteči, da<br />

se bomo temu vsaj približali? <br />

Stari razpečevalci<br />

neresnice: kako z va<strong>mi</strong><br />

manipulira Mladina<br />

ROK ČAKŠ<br />

Monopol nad vplivanjem in oblikovanjem<br />

javnega mnenja z razpečevanjem svojih<br />

resnic je ena od značilnosti avtoritarnih<br />

in totalitarnih sistemov. Da je bilo tako v<br />

socialistični Jugoslaviji, je danes objektivno<br />

dejstvo. Trideset let po raz<strong>pa</strong>du SFRJ, h kateremu<br />

so pripomogli tudi nastavki pluralizacije<br />

na tem področju, <strong>pa</strong> se medijska krajina<br />

vendarle razpira.<br />

Čeprav je televizijski oligopol pri<br />

nas še vedno močan in vpliven,<br />

<strong>pa</strong> lahko novi, na sodobnih tehnologijah<br />

postavljeni mediji nagovarjajo<br />

velike množice ljudi. Danes je<br />

mogoče, da ima nizkoproračunska, a dovolj<br />

kakovostna video produkcija, kot je<br />

denimo tedenska oddaja Odmev tedna na<br />

<strong>Domovina</strong>.je, 40 tisoč gledalcev, kar ni<br />

več tako daleč od gledanosti e<strong>mi</strong>nentnih<br />

televizijskih oddaj, kot so Utrip, Zrcalo<br />

tedna in podobne. Pojav novih medijev,<br />

ki v medijskem svetu prodirajo z napredni<strong>mi</strong>,<br />

sodobni<strong>mi</strong> pristopi, je prestrašil<br />

dinozavre, ki so do<strong>mi</strong>nirali v časih edine<br />

priznane resnice. Eden od teh, ki so sicer<br />

igrali pozitivno vlogo pri razkroju prejšnjega<br />

sistema, kasneje <strong>pa</strong> pod sumljivim<br />

lastništvom, skritim v megli davčnih oaz<br />

in s prstni<strong>mi</strong> odtisi »offshore« izpostav<br />

nekdanje Udbe, zašli na popolno obrobje,<br />

je Mladina, danes glasilo avantgarde domače<br />

radikalne levice.<br />

S piedestala domnevne medijske<br />

avtoritete, ki so jo že zdavnaj zapravili,<br />

zdaj s strahom gledajo na nove medijske<br />

projekte, ki v slovenski medijski prostor<br />

prinašajo prepotreben mnenjski pluralizem.<br />

Tudi če so nekateri res odkrito<br />

strankarski, so drugi zgolj nazorsko<br />

profilirani, kot je nenazadnje tudi Mladina<br />

sama. Tako eni kot drugi <strong>pa</strong> odpirajo<br />

nove poglede na slovensko družbeno-<br />

-politično sceno. In kar ni nepomembno<br />

– spremlja jih vse več ljudi. Najbrž jih<br />

tudi zato – in posledično zaradi občutka<br />

ogroženosti, – pri Mladini in podobnih<br />

medijih mečejo v isti koš. V predzadnji<br />

številki so to, s pomočjo zavajanj in manipulacij,<br />

storili tudi z Domovino.<br />

TEŽAVE V RAJU<br />

V Mladini so medijsko vrenje na tako<br />

imenovani desni sredini obdelali v eni<br />

od februarskih številk v članku z naslovom<br />

Novi razpečevalci resnice ter v predzadnji<br />

številki v članku Težave v raju. Ta<br />

članek nekoliko podrobneje analiziramo.<br />

V njem avtor Luka Volk (27) najprej<br />

vzpostavlja okvir razumevanja medijskih<br />

projektov, ki jih uvršča pod okrilje<br />

SDS-a. Ti se že leta trudijo prisvojiti del<br />

medijskega prostora, čeprav dejansko<br />

s tem medije uporabljajo kot plašč, pod<br />

katerim se skriva politična pro<strong>pa</strong>ganda.<br />

Po opisu SDS-ovih medijskih projektov<br />

to formulo preslika še na drugo opozicijsko<br />

stranko: »Pred nekaj leti so SDS začeli<br />

posnemati tudi v Novi Sloveniji. Tako so<br />

prek sestrskega zavoda Iskreni ustanovili<br />

sprva spletni portal <strong>Domovina</strong>.je, ta <strong>pa</strong><br />

je – s pomočjo velike finančne injekcije<br />

javnega denarja v času prejšnje vlade –<br />

začel izhajati tudi v tiskani obliki.«<br />

RAZKRIVAMO<br />

MANIPULACIJO<br />

Neresnična in na<strong>pa</strong>čna je osnovna<br />

predpostavka članka, ki v bistvu<br />

podre vse teze, ki jih avtor izpelje

DRUŽBA<br />

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

40 Komentar<br />

v nadaljevanju. NSi ni ustanovila<br />

spletnega portala <strong>Domovina</strong>. Zavod<br />

Iskreni ni sestrski zavod te ali<br />

katerekoli druge stranke, am<strong>pa</strong>k je<br />

neodvisna civilnodružbena organizacija,<br />

ki se ukvarja z zakonsko in<br />

družinsko problematiko, terapija<strong>mi</strong>,<br />

preventivni<strong>mi</strong> progra<strong>mi</strong> za mlade,<br />

zakonce in starše, ranljivi<strong>mi</strong> skupina<strong>mi</strong><br />

itd. Nihče od vidnejših politikov<br />

NSi-ja ni član zavoda, v Zavodu<br />

tudi ne deluje noben član NSi-ja.<br />

Izjema je le Janez Cigler Kralj (44), ki<br />

<strong>pa</strong> je zgolj eden od številnih ljudi, ki<br />

so bili kot prostovoljci aktivni v zavodu<br />

Iskreni, kratek čas je bil tudi v<br />

soustanoviteljstvu, vendar mnogo<br />

preden je postal aktiven politik v<br />

stranki NSi. Da je Zavod Iskreni in<br />

preko njega <strong>Domovina</strong> medij NSi,<br />

je lažna insinuacija, lansirana pred<br />

leti za popredalčkanje in diskreditacijo<br />

medijskega projekta, ki je pridobival<br />

vpliv v slovenski medijski<br />

krajini. Res <strong>pa</strong> je <strong>Domovina</strong> nazorsko<br />

profiliran medij, utemeljen na<br />

krščanski tradiciji in vrednotah, ki<br />

so konservativnejše, ekonomsko <strong>pa</strong><br />

liberalnejše od slovenske družbene<br />

realnosti. To <strong>pa</strong> še ne pomeni, da kot<br />

medij pri<strong>pa</strong>da katerikoli politiki, ki<br />

se morda sklicuje na iste ali podobne<br />

vrednote.<br />

DOMOVINA OD NSI K SDS<br />

V nadaljevanju avtor razvija tezo, da je<br />

z vstopom investitorja Aleša Štrancarja<br />

(61) in prihodom Tina Ma<strong>mi</strong>ća (50) kot<br />

odgovornega urednika novozagnanega<br />

tiskanega tednika pred dvema letoma<br />

medij prišel pod vpliv SDS-a.<br />

Z vstopom Aleša Štrancarja in prihodom<br />

Tina Ma<strong>mi</strong>ća se v ničemer<br />

ni spremenila osnovna usmeritev<br />

medija <strong>Domovina</strong>. Ne eden ne<br />

drugi nista strankarska človeka,<br />

svetovnonazorsko <strong>pa</strong> pri<strong>pa</strong>data<br />

krščanskemu vrednotnemu krogu.<br />

O<strong>pa</strong>zen je kanček razlike med<br />

uredniško politiko portala <strong>Domovina</strong><br />

in tednika, a ne več, kot je to<br />

normalno ob tem, da imata vsak<br />

svojega odgovornega urednika:<br />

tednik <strong>Domovina</strong> Tina Ma<strong>mi</strong>ća,<br />

portal <strong>Domovina</strong>.je <strong>pa</strong> avtorja teh<br />

vrstic. Kot odgovorni urednik portala<br />

in solastnik Domovine z vso<br />

odgovornostjo trdim, da naša uredniška<br />

politika nikoli ni <strong>pa</strong>dla pod<br />

vpliv SDS-a, niti NSi-ja ali katerekoli<br />

druge stranke. Zato je teza, da naj bi<br />

bila »nova usmeritev tednika znak<br />

širjenja vpliva Janeza Janše (64) in<br />

SDS« zgrešena že v svoji osnovi.<br />

Avtor nadaljuje: »Že pregled<br />

ustvarjalcev vsebin na portalu <strong>Domovina</strong><br />

nam sicer daje jasno vedeti, da gre<br />

v zadnjem času res za medij, mnogo<br />

bolj povezan s struktura<strong>mi</strong> SDS. Tino<br />

Ma<strong>mi</strong>ć resda prihaja iz vrst Nove Slovenije,<br />

vendar je bil v preteklosti že<br />

večkrat operativec Janševih vlad.«<br />

Odkar na Domovini izdajamo tudi tednik,<br />

se ustvarjalci vsebin na portalu<br />

<strong>Domovina</strong> niso bistveno spremenili.<br />

Med nji<strong>mi</strong> ni, z izjemo Luke Svetine<br />

(36), nobenega od prej znanega novinarskega<br />

obraza, saj svoje kadre<br />

razvijamo sa<strong>mi</strong>. Resda smo v teh letih<br />

vzgojili kar nekaj kompetentnih<br />

novinarjev, ki so redni komentatorski<br />

gostje osrednjih medijev: od Petra<br />

Meršeta (29) in Martina Nahtigala<br />

(33), ki je zdaj urednik na TV SLO, do<br />

Roka Freliha in ostalih. Nihče od teh<br />

in ostalih sodelavcev ni kakorkoli povezan<br />

s struktura<strong>mi</strong> SDS, niti s katero<br />

drugo politično stranko. Navajanje<br />

Tina Ma<strong>mi</strong>ća v kontekstu domnevnih<br />

sprememb uredniške politike portala<br />

pove vse o vsebinskih nes<strong>mi</strong>slih, ki si<br />

jih je privoščil avtor članka. Ma<strong>mi</strong>ć<br />

se kot urednik tednika namreč ne<br />

ukvarja z izborom in obdelavo vsebin,<br />

objavljenih na <strong>Domovina</strong>.je. Obenem<br />

pri Domovini tiskana izdaja časopisa<br />

izhaja iz spletnega portala in ne<br />

obratno, kot je praksa pri medijih, ki<br />

so najprej izhajali v tiskani obliki in<br />

se nato preselili na splet. Spletne vsebine<br />

– odprte in naročniške – so na<br />

voljo Ma<strong>mi</strong>ću, da jih vključi v tednik<br />

ter doda še nekaj ekskluzivnih vsebin.<br />

Zato, tudi če bi bilo res, da je Ma<strong>mi</strong>ć<br />

»operativec Janševih vlad« (kar seveda<br />

ni), to ne more vplivati na vsebino<br />

portala <strong>Domovina</strong>.je. Enako velja za<br />

solastnika Aleša Štrancarja, ki nikoli<br />

ni bil blizu nobeni politični stranki.<br />

Povezavo med Domovino in SDS<br />

skuša novinar v nadaljevanju utrditi z<br />

izpostavljanjem še enega bivšega novinarja<br />

Domovine, Martina Nahtigala,<br />

ki je, tako Luka Volk, »jeseni dobil priložnost<br />

za urednikovanje oddaj na RTV<br />

Slovenija«. Volk navaja, da je Nahtigal<br />

pol leta vodil kabinet <strong>mi</strong>nistrice Helene<br />

Jaklitsch (45) v uradu za Slovence po<br />

svetu, med predsedovanjem Svetu EU<br />

<strong>pa</strong> je bil pristojen za digitalno komuniciranje<br />

v službi za stike z javnostjo na<br />

slovenskem predstavništvu v Bruslju.<br />

Dodaja še, da je Nahtigal ustanovitelj<br />

podjetja Performans, ki je »pomagalo<br />

pri izvedbi politične kam<strong>pa</strong>nje Anžeta<br />

Logarja (46) na predsedniških volitvah«.<br />

Iz tega po avtorjevem mnenju<br />

sledi, da ima <strong>Domovina</strong> torej »že lep<br />

čas očitne povezave ne zgolj z Novo<br />

Slovenijo, <strong>pa</strong>č <strong>pa</strong> tudi z SDS«.<br />

JAVNI DENAR<br />

Za konec poglejmo še najbolj umazano<br />

manipulacijo, ki insinuira, da se je<br />

<strong>Domovina</strong> s spletnega portala na tiskano<br />

izdajo razširila na krilih javnega<br />

financiranja. V besedah Luke Volka je<br />

to opisano, kot da je <strong>Domovina</strong> »s pomočjo<br />

velike finančne injekcije javnega<br />

denarja v času prejšnje vlade začela izhajati<br />

tudi v tiskani obliki«.<br />

Martin Nahtigal seveda ni nikakršna<br />

povezava med Domovino in<br />

SDS, niti ni njegovo podjetje pomagalo<br />

pri kam<strong>pa</strong>nji Anžeta Logarja. Na Domovini<br />

smo ga kot mlad perspektiven<br />

kader poleti 2017 rekrutirali med honorarne<br />

sodelavce. Čez čas se je Nahtigal<br />

razvil v vidnega novinarja, predvsem<br />

<strong>pa</strong> političnega komentatorja, ki<br />

so ga v goste vabile vse večje slovenske<br />

televizije. Redno je gostoval tudi v oddaji<br />

Studio City in se je po nepodaljšanju<br />

pogodbe z Marcelom Štefančičem<br />

(62) na televiziji zanj zavzel v odmevni<br />

kolumni na <strong>Domovina</strong>.je. Ker v takratni<br />

fazi razvoja našega medija Nahtigalu<br />

nismo bili zmožni ponuditi redne<br />

službe, jo je iskal drugje, na Domovino<br />

<strong>pa</strong> se je po daljši odsotnosti kot komentator<br />

vrnil ravno z omenjeno kolumno.<br />

Kasneje se je prijavil na razpis<br />

za službo na RTV in bil uspešen. Od<br />

takrat z Domovino sodeluje občasno<br />

kot zunanji avtor.

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023 DRUŽBA<br />

Komentar<br />

41<br />

Da je tednik <strong>Domovina</strong> začel izhajati<br />

s pomočjo velike finančne<br />

injekcije javnega denarja, ni zgolj manipulacija,<br />

temveč tudi laž. Prehod<br />

na dalj časa načrtovano tiskano izdajo<br />

je omogočila zasebna investicija<br />

podjetnika in znanstvenika dr. Aleša<br />

Štrancarja, ki je nato tudi lastniško<br />

vstopil v Domovino preko podjetja<br />

Mediainvest d. o. o., ki je lastnik tega<br />

in še nekaj drugih medijev. Tednik<br />

<strong>Domovina</strong> za svoj nastanek ali delovanje<br />

ni nikoli dobil javnih sredstev.<br />

Ukomu <strong>pa</strong> je prodal oglasni prostor<br />

za promocijo cepljenja na zadnji strani<br />

enega od dveh <strong>brez</strong>plačnih oglasnikov<br />

<strong>Domovina</strong>, ki je v času kovida<br />

romal na naslove pol <strong>mi</strong>lijona gospodinjstev.<br />

Sofinanciranja programskih<br />

vsebin <strong>pa</strong> je bil preko kandidature na<br />

rednem razpisu Ministrstva za kulturo<br />

deležen spletni portal <strong>Domovina</strong>.je<br />

(ki je formalno svoj medij) za<br />

projekt video oddaj Dialogos (v katerem<br />

smo med drugim ob 30-letnici<br />

osamosvojitve Slovenije gostili takratnega<br />

predsednika predsedstva<br />

RS Milana Kučana in predsednika<br />

vlade Alojza Peterleta) ter za ko-<br />

mentatorske vsebine na portalu. Nekaj<br />

oglasnega prostora je <strong>Domovina</strong><br />

iztržila še za promocijo Slovenske<br />

vojske in projekta Sodelovalnica, a<br />

pri tem gre za zanemarljivo vsoto.<br />

Mladina je danes glasilo<br />

avantgarde domače<br />

radikalne levice. S<br />

piedestala domnevne<br />

medijske avtoritete,<br />

ki so jo že zdavnaj<br />

zapravili, zdaj s strahom<br />

gledajo na nove medijske<br />

projekte, ki v slovenski<br />

medijski prostor<br />

prinašajo prepotreben<br />

mnenjski pluralizem.<br />

Komentar uredništva<br />

Svet ni črno-bel,<br />

tudi medijski ne<br />

Zgoraj smo analizirali nekatera večja<br />

zavajanja in manipulacije glede medija<br />

<strong>Domovina</strong>, ki jih tako v članku Težave v<br />

raju kot v predhodnem Novi razpečevalci<br />

resnice kar mrgoli. Bistvo je, da pokažemo,<br />

kako levičarski časopis namerno<br />

in neselektivno ustvarja izkrivljeno podobo<br />

o medijskih projektih, ki ne sodijo<br />

znotraj njihove tolerance raz<strong>mi</strong>šljanja.<br />

Če v prvem članku korektno priznavajo,<br />

da se Domovine ne da vreči v isti koš z<br />

mediji SDS, kot je Nova24TV, štirinajst<br />

dni kasneje naredijo ravno to.<br />

V člankih je o<strong>pa</strong>zna tendenca predalčkanja<br />

slovenske medijske scene z<br />

namenom poenostavitve razumevanja,<br />

koga pri Mladini smatrajo kot verodostojnega<br />

in neodvisnega (beri našega)<br />

ter kot neverodostojnega in strankarskega<br />

(beri njihovega). V ozadju je v bistvu<br />

dobro znani črno-beli vzorec: ali si<br />

proti Janši (torej z na<strong>mi</strong>) ali <strong>pa</strong> si njegov<br />

(torej naš) sovražnik, vmes <strong>pa</strong> ni prostora<br />

za nič drugega. Če <strong>pa</strong> že nisi Janšev, si<br />

<strong>pa</strong> od NSi, ker izven strankarske logike,<br />

razen če sodiš med »neodvisne« (beri<br />

leve), <strong>pa</strong>č ne moreš eksistirati. Na Domovini<br />

seveda takšno logiko zavračamo<br />

in se nad njo po svoje zabavamo. Ravno<br />

ta zmedenost, v kateri nas danes uvrščajo<br />

med medije NSi, jutri med medije<br />

SDS, pojutrišnjem med cerkvene, dan<br />

zatem <strong>pa</strong> med zarotnike proti Cerkvi,<br />

dokazuje, da o Domovini raz<strong>mi</strong>šljajo na<br />

na<strong>pa</strong>čnih predpostavkah. Pravzaprav to<br />

počnejo tisti, ki našega medija ne poznajo<br />

dovolj dobro oziroma ne spremljajo<br />

dovolj natančno. Naše ankete kažejo, da<br />

je rednim bralcem, tudi nazorsko levo<br />

usmerjenim, kakršnih je približno tretjina,<br />

jasno, da <strong>Domovina</strong> ni nikogaršnja,<br />

temveč je neodvisna, zavezana resnici in<br />

seveda svojemu vrednotnemu okvirju,<br />

ki ga ne skriva. Zato vse, ki menite drugače,<br />

vabimo, da postanete naši redni<br />

bralci in se prepričate sa<strong>mi</strong>. Nato <strong>pa</strong> ste<br />

vabljeni, da z naročnino na dodatne ekskluzivne<br />

vsebine, ki jih prinašata tako<br />

tednik, ki izhaja ob četrtkih, kot portal<br />

domovina.je v delu za digitalne naročnike,<br />

podprete resnično neodvisno novinarstvo.<br />

Pri podpori Domovini zagotovo<br />

veste, da gre vaš denar za pravo stvar<br />

in ne ponikne v nepreglednih lastniških<br />

mrežah davčnih oaz.

AKTUALNO<br />

42<br />

Komentar<br />

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

Dijakinja s hidžabom v šoli<br />

kot test za svo<strong>bodo</strong> veroizpovedi<br />

JAKOB VID<br />

ZUPANČIČ<br />

Prišlo je do incidenta na eni izmed ljubljanskih srednjih šol, na kateri<br />

je učitelj dijakinjo, pokrito s hidžabom (islamsko naglavno ruto), poslal<br />

iz razreda. Od nje je namreč sprva zahteval, da ruto sname, saj je<br />

v nasprotnem primeru ni želel poučevati. Okrcal jo je, da nošenje<br />

naglavne rute v razredu ni po bontonu.<br />

Ali je učitelj ravnal prav oziroma<br />

ali obstaja v šolskih<br />

pravilnikih ureditev tega<br />

vprašanja, smo povprašali<br />

Toneta Česna, direktorja Zavoda sv.<br />

Stanislava, ter še enega učitelja, ki<br />

<strong>pa</strong> želi ostati neimenovan. O pravnih<br />

vprašanjih, ki iz tega izhajajo, <strong>pa</strong> smo<br />

povprašali pravna strokovnjaka prof.<br />

dr. Rajka Pirnata (72) in prof. dr. Mateja<br />

Avblja (42).<br />

Po družbenih omrežjih<br />

se je nato razširila<br />

debata, ali ima prav<br />

učitelj ali dijakinja<br />

in ali je hidžab res<br />

verski simbol ali gre<br />

za simbol zatiranja.<br />

SVOBODA VERE<br />

Po incidentu je dijakinja razred zapustila,<br />

ravnateljica <strong>pa</strong> je dekletu povedala,<br />

da ni ravnala narobe. Ravnateljica<br />

je opravila razgovor z učiteljem, o dogodku<br />

<strong>pa</strong> je obvestila pristojno <strong>mi</strong>nistrstvo.<br />

Tam so poudarili, da so »šola<br />

in njeni zaposleni dolžni upoštevati<br />

versko svo<strong>bodo</strong> in nedotakljivost vsakega<br />

posameznika ter preprečevati diskri<strong>mi</strong>nacijo<br />

posameznikov na podlagi<br />

veroizpovedi«. Po družbenih omrežjih<br />

se je nato razširila debata, ali ima prav<br />

učitelj ali dijakinja in ali je hidžab res<br />

verski simbol ali gre za simbol zatiranja.<br />

Kako je zadeva urejena na naših<br />

šolah, ali obstaja v šolskih pravilnikih<br />

podlaga za ravnanje učitelja, in ali v<br />

njihovi šoli poznajo kak podoben primer<br />

oziroma kako bi hipotetično ravnali,<br />

če bi prišlo do podobne situacije,<br />

smo povprašali Toneta Česna, direktorja<br />

Zavoda sv. Stanislava, ter še enega<br />

učitelja, ki želi ostati neimenovan.<br />

Tone Česen je povedal, da predpis,<br />

ki bi urejal to področje, ne obstaja.<br />

Prav tako ni predpisov glede oblačenja<br />

samega. Na Škofijski klasični gimnaziji<br />

trenutno ni muslimanov oziroma<br />

še niso imeli primera z naglavno ruto.<br />

Vprašanje, ki se pojavi, je, ali je hidžab<br />

verski simbol ali ne. Javno izpovedovanje<br />

vere je po slovenski zakonodaji<br />

možno in mora biti svobodno. Če bi na<br />

njihovi šoli kakšna dijakinja nosila hidžab,<br />

tega ne bi preprečevali. Učitelja<br />

oziroma njegove argumentacije ne razume,<br />

a res je, da do sedaj o tej problematiki<br />

neke resne debate nismo imeli.<br />

V vsakem primeru <strong>pa</strong> je treba upoštevati<br />

versko svo<strong>bodo</strong>.<br />

Drugi učitelj je povedal, da pravilnikov<br />

glede oblačenja in verskih oblačil<br />

ni. Nič ni sklenjeno niti glede oblačenja<br />

v javnih ustanovah, druge države so<br />

ponavadi to rešile preko primerov, ki<br />

so romali na ustavno sodišče, tega <strong>pa</strong><br />

je pri nas malo. Na njihovi šoli primera<br />

naglavne rute še niso imeli. Problem<br />

bi lahko pomenila burka, pri kateri se<br />

zatakne zaradi problema identifikacije<br />

(kar je bil tudi eden od francoskih razlogov<br />

za prepoved nošenja burk). Kot<br />

v bankah zahtevajo, da vanje ne smeš s<br />

pustno masko, velja, da mora biti v javnem<br />

prostoru identifikacija možna. Tu<br />

imamo dva argumenta. En argument<br />

je verska svoboda. Če hočemo obdržati<br />

svo<strong>bodo</strong>, da lahko prosto hodimo s<br />

križem okrog vratu, moramo tudi drugim<br />

veram dati možnost, da se izražajo.<br />

Drugi je kulturni argument v s<strong>mi</strong>slu, da<br />

so oni prišli k nam, zato naj spoštujejo<br />

našo kulturo. Ta argument danes izgublja<br />

na relevantnosti.<br />

Če želi kdo čr<strong>pa</strong>ti iz sodne prakse,<br />

bi lahko skle<strong>pa</strong>l, da tudi verski simboli<br />

na učencih nimajo vsto<strong>pa</strong> v javne šole,<br />

Vprašanje časa je bilo, kdaj bo v Sloveniji<br />

prišlo do prvega incidenta in si bo šolarka<br />

nadela muslimansko ruto. Muslimani so v<br />

šolah doslej postavljali zahteve le po prehrani<br />

»halal«.

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

AKTUALNO<br />

Komentar<br />

43<br />

UČITELJ BREZ PODLAGE<br />

Ali je učitelj imel pravno podlago<br />

za svoje ravnanje in kaj bi pomenila<br />

prepoved nošenja verskih simbolov<br />

v javnih ustanovah, kar so na primer<br />

izvedli v Franciji, smo povprašali<br />

pravna strokovnjaka prof. dr. Rajka<br />

Pirnata z ljubljanske Pravne fakultete<br />

in prof. dr. Mateja Avblja z Nove univerze.<br />

Pirnat je povedal, da učitelj ni<br />

imel podlage za svoje dejanje. V splošnem<br />

je resno izkazovanje verskega<br />

prepričanja ustavna pravica. Šolskih<br />

ali splošnih pravil, ki bi omejevale<br />

nošenje naglavne rute, v Sloveniji ne<br />

poznamo. Bistveno je to, da je oblačenje<br />

v skladu s svojim verskim prepričanjem<br />

izkazovanje tega prepričanja,<br />

to <strong>pa</strong> je ustavna pravica. Izjemoma se<br />

ta pravica lahko omeji zaradi varstva<br />

pravic drugih, za kar gre pri burkah,<br />

ki so v nekaterih državah na javnih<br />

mestih prepovedane (npr. Franciji in<br />

Avstriji).<br />

Avbelj je povedal podobno. To<br />

dekle je zgolj izkazovalo svojo svo<strong>bodo</strong><br />

vere in vesti. Z vidika sodne<br />

prakse, ki je uveljavljena v Sloveniji,<br />

učitelj za dejanje enostavno ni imel<br />

podlage. Druga stvar iz naše sodne<br />

prakse <strong>pa</strong> je, da se ustavno sodišče<br />

pri javnih šolah zelo jasno postavi v<br />

bran negativne verske svobode. To<br />

pomeni, da vztraja pri tem, da mora<br />

biti prostor kot tak prost vsakršnih<br />

konfesionalnih dejavnosti s strani<br />

verskih skupnosti.<br />

a ta zaključek bi bil pravno neprepričljiv<br />

oziroma na<strong>pa</strong>čen. Kar se tiče odnosa<br />

do vere v različnih državah EU,<br />

obstajajo različne prakse. Pri teh praksah<br />

Evropska konvencija o človekovih<br />

pravicah omogoča široko polje za prosto<br />

presojo. Zato lahko npr. v Italiji in na<br />

Bavarskem visijo v javnih šolah križi,<br />

DEPOSITPHOTOS<br />

foto<br />

Francija <strong>pa</strong> je tu veliko bolj restriktivna.<br />

Iz evropskega ustavnega prostora<br />

izhaja pravica, da učenci svojo vero<br />

izkazujejo tudi s tem, kako se oblačijo.<br />

Vprašanje <strong>pa</strong> je, poudari dr. Avbelj,<br />

kako je z učitelji. Zanje, tako Avbelj,<br />

velja drugačen standard. Učitelj v javni<br />

šoli mora v skladu z evropsko sodno<br />

prakso izražati nevtralnost do veroizpovedi,<br />

izkazovanje svoje vere z obleko<br />

je tako nekako omejeno. Če gre npr. za<br />

običajne križe, ki »pretirano ne štrlijo«,<br />

je to še v skladu s svo<strong>bodo</strong> vere in vesti.<br />

V ekstremnejših primerih, kot je<br />

burka, <strong>pa</strong> gre za vprašanje tehtanja<br />

pravic. Gledamo tako svo<strong>bodo</strong> veroizpovedi<br />

kot druge javne interese. V<br />

Franciji poznajo npr. argument, da se<br />

oseba z burko ne more vključiti v družbo.<br />

Pri burki se ne vidi obraza, na tej<br />

osnovi so tako Francozi kot ESČP dosegli,<br />

da se burke prepovejo. Odvisno<br />

je tudi, kako jemljemo svo<strong>bodo</strong> vere in<br />

vesti, trdi Avbelj. Odvisna je od liberalnosti<br />

države (to pomeni, ali država<br />

posameznikom omogoča, da se samouresničujejo<br />

na sebi lasten način): v liberalnejših<br />

državah so pravila nošenja<br />

verskih oblačil manj restriktivna, če <strong>pa</strong><br />

gre za »avtoritarnejšo« državo, ki trdi,<br />

da se mora vera umakniti iz javnega<br />

prostora, se država bolj vtika v to, kako<br />

so učenci in učitelji oblečeni. Seveda <strong>pa</strong><br />

države gledajo tudi na svojo ustavnopravno<br />

tradicijo.<br />

Kar <strong>pa</strong> Avblja zabava, je to – in to<br />

izpostavi tudi na svojih predavanjih<br />

–, da je slovenski mainstream nenaklonjen<br />

izkazovanju katoliške vere v<br />

javnosti. Izganja se katoliška vera, kar<br />

je bila že doktrina komunizma, kar je<br />

seveda protiustavno. Ko gre za katolike,<br />

je mainstream svobodi veroizpovedi<br />

nenaklonjen, ko gre za druge vere,<br />

<strong>pa</strong> se postavi na po Avbljevo pravilno<br />

<strong>mi</strong>šljenje, da se zagotovi svoboda vere.<br />

Tu gre za neke vrste hipokrizijo. Pri nas<br />

je dolgo časa veljalo, da se mora »učilnico<br />

varovati pred veroizpoved<strong>mi</strong>«.<br />

Temu se v medijskem mainstreamu<br />

aplavdira, ko <strong>pa</strong> ne gre za katoliško<br />

vero, je odziv drugačen. Seveda <strong>pa</strong> je<br />

podobno na desni strani politične sfere.<br />

Za katolištvo se navija, za druge<br />

vere <strong>pa</strong> bi se svoboda vere omejevala.<br />

To ni združljivo z najboljšim razumevanjem<br />

ustave, zaključi Avbelj.

PISMO IZ EGIPTA<br />

44<br />

Kolumna<br />

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

Hidžab:<br />

simbol pokoritve ženske moškemu<br />

ANDRAŽ<br />

ŠEST<br />

Morda ste zamudili dogodek, ki obeležuje dan naglavne rute,<br />

oziroma »World Hijab Day«. Iz<strong>mi</strong>slila si ga je Nazma Khan, ki si je<br />

zaželela normalizacije hidžaba in tega, da bi ženske vsega sveta lahko<br />

izkusile nošnjo naglavnih rut. V zadnjih letih so si mnoge politične<br />

voditeljice, v svoji vne<strong>mi</strong> dokazovanja politične korektnosti,<br />

nadele hidžab ter u<strong>pa</strong>le na kakšen dodaten volilni glas.<br />

Žal se takšna promocija ne zaveda,<br />

da hidžab predstavlja hudo<br />

nasilje nad ženska<strong>mi</strong> v islamu.<br />

Dnevni turist v Egiptu bo hodil<br />

po ulicah v prepričanju, da je hidžab izbira.<br />

Še huje, mnogi <strong>bodo</strong> izrazili podporo<br />

zakrivanju, ki naj bi bil del islamske<br />

tradicije, promocijo osvoboditve<br />

žensk <strong>pa</strong> <strong>bodo</strong> videli kot<br />

nepotrebno vmešavanje<br />

zahodnih vrednot. Kako<br />

se ne bi mogel bolj motiti!<br />

Prepričan sem, da je<br />

hidžab eden bolj nasilnih<br />

simbolov v islamu.<br />

V mesecu marcu prihaja<br />

ramadan, kjer <strong>bodo</strong><br />

prišli do izraza vsi ekstre<strong>mi</strong>,<br />

tako dobri kot<br />

slabi. Prijetno ohlajeni<br />

večeri <strong>bodo</strong> postregli z<br />

iftarjem, ramadanskim<br />

zajtrkom, ko bo večina<br />

Egipčanov prekinila<br />

celodnevni post in se v<br />

družbi družine, sorodnikov<br />

in prijateljev zabavala<br />

ob raznovrstni hrani<br />

in zabavi. Velikokrat je<br />

vabljena tudi moja družina,<br />

ki se sicer ne posti.<br />

Nabavili smo si tudi že<br />

potrebno zalogo vina in<br />

žganja, kajti prodaja alkohola<br />

je med ramadanom<br />

prepovedana. Toda<br />

pred dvema dnevoma je<br />

moja soproga Hoda nakupovala<br />

sadje na lokalni<br />

tržnici. Primorana je bila<br />

poslušati komentarje,<br />

kjer so moški prodajalci<br />

u<strong>pa</strong>li, da se bo zakrila, saj sicer obstaja<br />

nevarnost večnega pekla po smrti. Za<br />

prodajalce sadja seveda.<br />

EGIPČANKA BREZ HIDŽABA<br />

Moja soproga je Egipčanka, ki izhaja iz<br />

izjemno liberalne družine. Izjemno liberalna<br />

družina v Egiptu je tista, ki bi<br />

Ubogi moški, ki se po svetih knjigah<br />

ne morejo nadzorovati,<br />

so kot nebogljena bitja, ki se nehote<br />

znajdejo v primežu ženskih las,<br />

morda še huje, gležnjev.<br />

jo verjetno v Sloveniji prištevali med<br />

konzervativce. Njen oče, televizijski<br />

režiser, je bil svobodnjak, ki bi pristal v<br />

zaporu, če bi se glasno izrazil za ateista.<br />

Ateizem v Egiptu je namreč kaznivo<br />

dejanje vredno zapora. Hoda je bila<br />

edini skrbnik družine po smrti svojega<br />

očeta in mame, saj je pri osemnajstih<br />

letih morala hoditi v šolo<br />

in imeti dve zaposlitvi,<br />

da je lahko preživela sestro,<br />

brata, njegovo ženo<br />

in njuna otroka. Sosedje<br />

so govorili, da je prostitutka,<br />

ker se sama vrača<br />

ponoči z dela, brat<br />

ji je predlagal poroko v<br />

Kuvajtu za visoko doto,<br />

ljudje po cesti <strong>pa</strong> so jo<br />

mnogokrat obkladali z<br />

žaljivka<strong>mi</strong>, ker ni nosila<br />

naglavne rute.<br />

Naglavna ruta ni izbira,<br />

am<strong>pa</strong>k zahteva družine<br />

in moških. Ženske<br />

nimajo svobode pri odločanju,<br />

ali <strong>bodo</strong> naglavno<br />

ruto nosile ali ne. Ženska<br />

je po njihovem mnenju<br />

pohota na dveh nogah, ki<br />

sili moške, da se znajdejo<br />

v peklu. Ubogi moški,<br />

ki se po svetih knjigah<br />

ne morejo nadzorovati,<br />

so kot nebogljena bitja,<br />

ki se nehote znajdejo<br />

v primežu ženskih las,<br />

morda še huje, gležnjev.<br />

Ženska <strong>brez</strong> hidžaba je<br />

prostitutka, ki se ponuja<br />

za spolnost in mnogo<br />

moških si bo vzelo pravi-

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023 PISMO IZ EGIPTA<br />

Kolumna<br />

45<br />

Dnevni turist v Egiptu bo hodil po ulicah v<br />

prepričanju, da je hidžab izbira. Kako se ne bi<br />

mogel bolj motiti! Prepričan sem, da je hidžab<br />

eden bolj nasilnih simbolov v islamu.<br />

co ženske nadlegovati, v najslabših primerih<br />

posiliti. Za posilstvo <strong>bodo</strong> družine<br />

okrivile žensko, ker mora biti kriva,<br />

saj je z razkazovanjem las vodila moške<br />

v greh, ki se mu niso mogli upreti. To je<br />

logika, ki jo večina sprejema! Posilstvo<br />

v Egiptu je v večini primerov krivda<br />

ženske, ki se mora na koncu sprijazniti<br />

z omalovaževanjem, saj se ne bo mogla<br />

poročiti. Mnogokrat je prisiljena v poroko<br />

s posiljevalcem, če <strong>pa</strong> jo ta zvrne,<br />

ji lahko grozi tudi smrt.<br />

SIMBOL NASILJA<br />

NAD ŽENSKO<br />

Midva s Hodo naglavne rute vsekakor<br />

ne sprejemava, zato vedno izraziva,<br />

da je hidžab simbol nasilja nad<br />

žensko. Društva za pravice žensk in<br />

fe<strong>mi</strong>nistična združenja so v primerih<br />

naglavne rute tiho, oziroma še huje:<br />

mnogokrat jo podpirajo kot svobodno<br />

izbiro oblačenja. To je prvovrstna<br />

neumnost, ki le podpira nasilje nad<br />

ženska<strong>mi</strong>, tisti<strong>mi</strong>, ki tiho kričijo, da<br />

jim pomagamo, vendar jih ne želimo<br />

o<strong>pa</strong>ziti, ker smo ženske z naglavni<strong>mi</strong><br />

ruta<strong>mi</strong> za<strong>pa</strong>kirali v <strong>pa</strong>ket manjšinskih<br />

pravic, ki <strong>pa</strong>dejo v kategorijo multikulturnosti.<br />

One <strong>bodo</strong> <strong>pa</strong>č trpele.<br />

Za Hodo je sprehod po Kairu naporen.<br />

Marsikdo jo bo pobaral o njenih<br />

grehih. Mimoidoči jo vabijo k spolnosti,<br />

ali še huje, jo celo grabijo. Prodajalci<br />

sadja jo opravljajo. Sosedje se sprašujejo<br />

ali je primerna mati. Vozniki Uberja<br />

jo zgroženo karajo, ker ima oblečeno<br />

rdečo obleko, žena lokalnega salafista<br />

(Salafizem je manjšinska interpretacija<br />

islama znotraj sunitskega islama, ki<br />

samo sebe šteje za pravo interpretacijo<br />

islama. Op. ur.) <strong>pa</strong> prihaja zvonit na<br />

vrata z vprašanji o njeni čistosti. To<br />

je njeno vsakdanje življenje. Tako je v<br />

Egiptu, v državi, ki jo večina zahodnjakov<br />

prišteva k sekularnim državam.<br />

Hidžab je simbol pokoritve ženske<br />

moškemu, popolni znak <strong>pa</strong>triarhalne<br />

ureditve in verskega nasilja. Ženska se<br />

Ženska <strong>brez</strong> hidžaba<br />

je prostitutka, ki se<br />

ponuja za spolnost in<br />

mnogo moških si bo<br />

vzelo pravico ženske<br />

nadlegovati, v najslabših<br />

primerih posiliti.<br />

ne sme izraziti, ker je sicer prostitutka,<br />

saj je namenjena užitku moža v življenju<br />

in po smrti. Tiste predstavnice na<br />

zahodu, ki si nadenejo naglavno ruto,<br />

aktivno podpirajo nasilje nad ženska<strong>mi</strong><br />

v muslimanskih državah, kjer<br />

ruta ni izbira, am<strong>pa</strong>k zapoved. Zapoved<br />

k trpljenju in poniževanju. <br />

Naglavna ruta ni izbira, am<strong>pa</strong>k zahteva<br />

družine in moških. Ženske nimajo svobode pri<br />

odločanju, ali <strong>bodo</strong> naglavno ruto nosile ali ne.

SVET<br />

46<br />

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

Pogled na ZDA nekdanjega<br />

Trumpovega prvega vojaka<br />

ROK FRELIH<br />

Ruska agresija na Ukrajino je v zahodni javnosti večinoma deležna<br />

obsodb. A ruske dejavnosti so na drugi strani spodbudile tudi vse<br />

glasnejše kritike dosedanjih vojaških posredovanj, ki so jih vodile ZDA.<br />

Slišati je, da niso vredni obsojanja le Rusi: če obsojamo njih,<br />

moramo obsoditi tudi Američane.<br />

Takšna stališča je slišati tudi v<br />

ZDA, in to celo od ljudi v vojaškem<br />

in političnem vrhu. Nedavno<br />

je izšla knjiga z naslovom<br />

Soldier Secretary (Vojak <strong>mi</strong>nister),<br />

v kateri svoje spo<strong>mi</strong>ne opisuje Chris<br />

Miller (57), zadnji vršilec dolžnosti sekretarja<br />

za obrambo (obrambnega <strong>mi</strong>nistra)<br />

pod Donaldom Trumpom (76).<br />

Miller je dejansko prehodil dolgo pot<br />

od vojaka do <strong>mi</strong>nistra, kariero <strong>pa</strong> je<br />

ustvaril kot pri<strong>pa</strong>dnik specialnih sil.<br />

Med drugim je bil udeležen v operacijah<br />

v Kuvajtu, BiH, Iraku in Afganistanu.<br />

Kot cenjenega operativca na področju<br />

protiteroristične in obveščevalne<br />

dejavnosti so ga kompetence na koncu<br />

pripeljale v politiko.<br />

V svoji knjigi govori o preteklih<br />

zgrešenih potezah ameriškega<br />

obrambno–varnostnega kompleksa<br />

ter razkrije svoja pričakovanja glede<br />

prihodnosti. Nedavno se je z njim pogovarjal<br />

ameriški konservativni medij<br />

The Hill.<br />

Druga zalivska vojna v Iraku je trajala<br />

osem let in skoraj devet mesecev.<br />

V tem času je zahtevala 25.071<br />

smrtnih žrtev in 117.961 ranjenih na<br />

strani koalicije pod vodstvom ZDA<br />

in kasnejših iraških varnostnih sil.<br />

Število mrtvih borcev Sadama Huseina<br />

in kasnejših vstajnikov je ocenjeno<br />

med 34.000 in 71.544. Vojna<br />

v Afganistanu je v dvajsetih letih<br />

terjala 76.5<strong>91</strong> smrtnih žrtev na strani<br />

koalicije in afganistanskih varnostnih<br />

sil ter okoli 58.000 mrtvih<br />

talibanov ter borcev ostalih terorističnih<br />

organizacij.<br />

KDO IZGUBLJA OZ.<br />

ZMAGUJE<br />

»Bolj sem raz<strong>mi</strong>šljal, bolj sem bil zgrožen,«<br />

piše Miller. »Na<strong>pa</strong>dli smo suvereno<br />

državo, ubili in pohabili mnogo<br />

Iračanov in izgubili nekatere največje<br />

ameriške domoljube, ki so kdajkoli živeli<br />

– vse to za prekleto laž,« pravi. V<br />

svoji karieri je na vseh nivojih spoznaval<br />

vojaškoindustrijski kompleks, do<br />

katerega sedaj goji odpor in ga opisuje<br />

kot Hidro, večglavo pošast,<br />

ki tako rekoč <strong>brez</strong><br />

zavor upravlja z ameriškim<br />

obrambno–varnostnim<br />

sektorjem.<br />

»To me moti. Mladi<br />

vojaki vidijo hinavščino,«<br />

pove in izpostavi<br />

dejstvo, da lahko vojak<br />

izgubi službo, ker je na<strong>pa</strong>čno<br />

izpolnil dobavnico,<br />

medtem ko so nekateri,<br />

ki so odgovorni<br />

za izgubljene vojne, nagrajeni<br />

z napredovanji<br />

in bogastvom. V letih<br />

je zato izgubil zau<strong>pa</strong>nje<br />

v politiko, vojaško industrijo<br />

in »mainstream«<br />

medije. Slednje je<br />

obdolžil, da se »veselijo<br />

raketiranja in pozivajo<br />

k večji vpletenosti ZDA<br />

v konflikte, ki se jih ne<br />

tičejo«.<br />

TRUMPOVE<br />

PRIORITETE<br />

Zaradi svojih pogledov<br />

je na svoji poklicni poti<br />

naletel na nemalo konfliktov<br />

z obrambno birokracijo,<br />

nazadnje <strong>pa</strong> je pristal v službi<br />

Donalda Trum<strong>pa</strong>. V preteklosti smo že<br />

pisali, da je prejšnji ameriški predsednik<br />

v s<strong>mi</strong>slu vojaške prisotnosti ZDA<br />

po svetu vodil neagresivno politiko.<br />

Trump Amerike ni več videl kot hegemona<br />

v zvezi NATO, <strong>pa</strong>č <strong>pa</strong> kot njen del,<br />

zato je spremenil obrambne prioritete<br />

ZDA in zahteval razporeditev večjega<br />

dela bremen na druge članice. Ravno<br />

Miller je bil tisti, ki je u<strong>mi</strong>k iz Afganistana<br />

in nadaljnje postopke načrtoval,<br />

Millerjeva knjiga Vojak <strong>mi</strong>nister<br />

nosi podnaslov Svarila z bojišča<br />

in iz Pentagona o najnevarnejših<br />

sovražnikih Amerike.

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

SVET<br />

47<br />

Želi si, da bi se<br />

mlada generacija<br />

Američanov znala rešiti<br />

prevelike vpletenosti<br />

v mednarodne<br />

razmere ter igranja<br />

svetovnega policaja.<br />

WIKIPEDIA<br />

a ne kot <strong>brez</strong>glavo bežanje, kakršnega<br />

je izvedla Bidnova ad<strong>mi</strong>nistracija. Po<br />

Millerjevih načrtih bi ZDA v Afganistanu<br />

ostale prisotne s specialni<strong>mi</strong> sila<strong>mi</strong><br />

in bi politično ter vojaško sodelovale z<br />

afganistansko vojsko (ANA) ter politični<strong>mi</strong><br />

oblast<strong>mi</strong>.<br />

»Vedno ponavljamo isto staro stvar, razmere<br />

<strong>pa</strong> se niso spremenile,« opiše dosedanja ameriška<br />

vojaška posredovanja Chris Miller (57).<br />

VPLIV BREZ VOJNE<br />

V luči konflikta s Kitajsko zaradi Tajvana<br />

in še posebno vojne v Ukrajini<br />

sicer mnogi kličejo po večji vpletenosti<br />

ZDA. Čeprav se strinja, da se<br />

včasih njegova država mora vmešati,<br />

se Miller ne bi vpletal vojaško. »Vedno<br />

ponavljamo isto staro stvar, razmere<br />

<strong>pa</strong> se niso spremenile,« opiše dosedanja<br />

ameriška vojaška posredovanja.<br />

Namesto tega priporoča nekonvencionalne<br />

prijeme, temelječe na obveščevalni<br />

dejavnosti in sodelovanju z<br />

lokalnim prebivalstvom: »Želim si, da<br />

bi bili bolj dovršeni.«<br />

Srž Millerjevega raz<strong>mi</strong>šljanja je v<br />

tem, da ni treba biti nes<strong>mi</strong>selnih vojn,<br />

s kateri<strong>mi</strong> ne pridobi nihče razen vojaška<br />

industrija. Želi si, da bi se mlada<br />

generacija Američanov znala rešiti prevelike<br />

vpletenosti v mednarodne razmere<br />

ter igranja svetovnega policaja.<br />

Pri tem ga ne skrbijo le nasprotnikove,<br />

temveč tudi ameriške izgube: »Spoznanje,<br />

da so takšne žrtve nastale v službi<br />

laži, kot na primer v Iraku, ali <strong>pa</strong> za<br />

širjenje zablode o demokratičnem Bližnjem<br />

Vzhodu, <strong>mi</strong> zavrejo kri. In najbrž<br />

bo tako, dokler bom živ.« <br />

SHUTTERSTOCK<br />

Trump Amerike ni več<br />

videl kot hegemona v zvezi<br />

NATO, <strong>pa</strong>č <strong>pa</strong> kot njen del,<br />

zato je spremenil obrambne<br />

prioritete ZDA in zahteval<br />

razporeditev večjega dela<br />

bremen na druge članice.

DRUŽBA<br />

48<br />

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

5000 italijanskih duhovnikov,<br />

ki so se poročili, navija<br />

za odpravo celibata<br />

URBAN ŠIFRAR<br />

Italijanski duhovniki, ki so izstopili z kleriškega stanu<br />

in se poročili, <strong>bodo</strong> škofom na sinodi predlagali odpravo<br />

obveznega celibata. Temu so naklonjeni mnogi belgijski<br />

in nemški škofi, <strong>pa</strong>pež <strong>pa</strong> ne.<br />

Vprašanje celibata, tj. zavezanosti<br />

neporočenosti in<br />

vzdržnosti, ki jo živijo posvečeni<br />

nositelji cerkvene službe<br />

v latinski Cerkvi, se v luči pomanjkanja<br />

duhovnikov na Zahodu in razkritij o<br />

spolnih zlorabah v vrstah klerikov vse<br />

pogosteje pojavlja v javnosti. Številni<br />

ga vidijo tudi kot eno ključnih tem sinode<br />

o sinodalnosti. Papež Frančišek<br />

(86) je večkrat jasno dejal, da pravila ne<br />

namerava spre<strong>mi</strong>njati, po drugi strani<br />

<strong>pa</strong> je razpravi odprl prosto pot.<br />

Portal Crux je pred kratkim poročal<br />

o skupini 5.000 italijanskih katoliških<br />

duhovnikov, ki so se zaljubili, bili na<br />

svojo prošnjo razrešeni na posvečenje<br />

vezanih pravil ter se poročili in ustvarili<br />

družine. Povezali so se v Združenje poročenih<br />

duhovnikov in se mobilizirajo<br />

pred oktobrsko sinodo škofov, na kateri<br />

naj bi predlagali, da celibat za duhovnike<br />

postane izbiren. Kot pravijo, njihov<br />

predlog očitno ne bo edini – »Kar se dogaja<br />

v Nemčiji, je razlog za u<strong>pa</strong>nje /…/ je<br />

pospešek proti spremembi,« je dejal njihov<br />

voditelj Natalino Mele.<br />

Prav nemška škofovska konferenca<br />

je namreč poleg denimo belgijske<br />

glavna podpornica odprtja možnosti<br />

za poročene katoliške duhovnike. Pred<br />

nekaj tedni je na glasovanju nemške Sinodalne<br />

poti okoli 75 % nemških škofov<br />

izrazilo podporo takemu predlogu.<br />

Posebej napeta debata o tem je sicer<br />

nazadnje potekala leta 2018 v času<br />

Amazonske sinode, ko je večina vanjo<br />

vključenih prav tako glasovala za podoben<br />

predlog, a so ti na koncu ostali<br />

razočarani, saj <strong>pa</strong>pež v posinodalni<br />

apostolski spodbudi vprašanja celibata<br />

niti ni naslovil. Podporniki reform<br />

na področju celibata se v zadnjem času<br />

sklicujejo predvsem na pomanjkanje<br />

duhovnikov, ki je v mnogih zahodnih<br />

državah vse bolj kritično – ob tem menijo,<br />

da bi odprava obvezne neporočenosti<br />

spodbudila večje število novih<br />

duhovnih poklicev. Poleg tega kot argument<br />

navajajo razkritja o množičnih<br />

spolnih zlorabah v duhovniških vrstah<br />

ter številne primere, ko naj bi bilo »breme<br />

celibata« za duhovnika »pretežko«.<br />

Pogosto se omenjeni pozivi pojavljajo<br />

vzporedno s pobuda<strong>mi</strong> za »žensko<br />

duhovništvo« – to velja tako pri organizacijah<br />

poročenih nekdanjih duhovnikov<br />

kot pri nemški sinodalni poti ter<br />

tudi sekularnih medijih. Ravno pred<br />

SHUTTERSTOCK<br />

kratkim je denimo slovenska Mladina<br />

»bremenu celibata« posvetila celotno<br />

številko: »Zlorabe, ki jih je storil <strong>pa</strong>ter<br />

Marko Rupnik (68), niso naključne,<br />

am<strong>pa</strong>k so posledica odnosa, ki ga ima<br />

Katoliška cerkev do spolnosti, žensk in<br />

otrok,« so zapisali.<br />

CELIBAT KOT DAR<br />

Papež Frančišek je večkrat dejal, da<br />

pravil glede celibata ne bo spre<strong>mi</strong>njal.<br />

»Ko pride do latinskega obreda, <strong>mi</strong> pride<br />

na <strong>mi</strong>sel stavek sv. Pavla VI.: ›Raje bi<br />

dal svoje življenje kot spremenil zakon<br />

glede celibata,‹« je denimo govoril leta<br />

2019 in dodal, da je celibat dar Cerkvi.<br />

»Moja odločitev je: <strong>brez</strong> izbirnega celibata.<br />

Ne bom storil tega. Ne počutim<br />

75 % nemških škofov<br />

je podprlo možnost, da bi se<br />

duhovniki lahko poročili

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

DRUŽBA<br />

49<br />

se, kot da bi lahko stal pred Bogom s to<br />

odločitvijo.« Po drugi strani <strong>pa</strong> so dejanja<br />

in besede svetega očeta včasih manj<br />

jasne. V intervjujih je večkrat poudaril,<br />

da je celibat stvar cerkvene discipline,<br />

ki se lahko spremeni – za razliko od denimo<br />

mašniškega posvečenja, ki je zakrament<br />

in velja za vedno, ali od tega, da<br />

Cerkev na podlagi Božje besede in tradicije<br />

ne more posvetiti ženskih duhovnic.<br />

Cerkev pravila glede celibata lahko<br />

spremeni. Čeprav to ni nič novega, <strong>pa</strong><br />

je nova <strong>pa</strong>peževa uporaba »pogojnega<br />

jezika«, ko je večkrat denimo dejal, da<br />

je »zaenkrat« naklonjen ohranitvi celibata<br />

ipd.<br />

EROTIZIRANA DRUŽBA<br />

Jordi Bertomeu (64), duhovnik, ki mu<br />

je <strong>pa</strong>pež zau<strong>pa</strong>l ključno vlogo pri preiskavi<br />

zlorab v Katoliški cerkvi v Čilu,<br />

denimo piše: »Po mnenju nekaterih je<br />

v spolno neovirani družbi, erotizirani<br />

do skrajnosti, s številni<strong>mi</strong> primeri odvisnosti<br />

od vseh vrst pornografije in spolnih<br />

deviacij ali perverzij, duhovniški<br />

celibat pogubna življenjska izbira. /…/<br />

V skladu s to teorijo naj bi duhovnik z<br />

nenehno samocenzuro spolne želje na<br />

koncu razvil psihološke težave, povezane<br />

z nezrelostjo, ki bi v nekaterih primerih<br />

povzročile pedofilsko vedenje.« A<br />

Bertomeu to teorijo zavrne s podatki iz<br />

drugih cerkva, denimo avstralske protestantske<br />

cerkve, ki ima 240.000 članov,<br />

nobene hierarhije in demokratično<br />

poročene moške in ženske klerike, <strong>pa</strong><br />

Sicer <strong>pa</strong> se <strong>pa</strong>pež s prej omenjeni<strong>mi</strong><br />

argumenti ne strinja. Marca je<br />

denimo dejal, da se mu zdi naivno<br />

<strong>mi</strong>sliti, da je rešitev za pomanjkanje<br />

duhovnikov to, da bi se lahko<br />

poročili. Spomnil je na primer luteranskih<br />

<strong>pa</strong>stirjev, katerih število<br />

na Zahodu prav tako (ali še hitreje)<br />

u<strong>pa</strong>da. Tudi v času sinode za Amazonijo<br />

je denimo eden redkih tamkajšnjih<br />

duhovnikov dejal, da je celibat<br />

Božji dar, ki ga je zmožen živeti<br />

vsak, in da po njegovem mnenju ne<br />

s<strong>pa</strong>da med razloge za pomanjkanje<br />

duhovnikov v regiji. Prav tako so<br />

strokovnjaki večkrat zavrnili na<strong>mi</strong>ge,<br />

da bi celibat stal med razlogi za<br />

krizo spolnih zlorab.<br />

je pred kratkim na dan prišlo čez 2.500<br />

primerov zlorab otrok.<br />

Jordi Bertomeu obenem dodaja, da<br />

tudi spolna orientacija duhovnikov pri<br />

zlorabah sama po sebi ne igra vloge,<br />

vendar <strong>pa</strong> »določena homoseksualna<br />

subkultura, tipična za nekatere skupine<br />

klerikov in prisotna v določenih<br />

semeniščih ali noviciatih, s posledično<br />

toleranco do aktivnih istospolnih<br />

vedenj, lahko vodi v pedofilijo«. Mnogi<br />

predstavniki Cerkve, tudi <strong>pa</strong>pež Frančišek,<br />

njegov predhodnik Benedikt in<br />

drugi <strong>pa</strong>peži med in po II. vatikanskem<br />

koncilu sicer celibat obsežno in celostno<br />

razlagajo ter dokazujejo, da ne<br />

gre za srednjeveško iznajdbo, am<strong>pa</strong>k<br />

da je ukoreninjen v evangeliju in v vseh<br />

pogledih nosi izjemno pomembnost<br />

pri duhovniški službi. Vse pojavljajoče<br />

se argumente proti njemu je denimo<br />

POSTNA RAZMIŠLJANJA<br />

Komentar uredništva<br />

Debata o odpravi<br />

celibata<br />

Kljub izjemno manipulativnemu<br />

poročanju svetovnih medijev glede<br />

»debate o celibatu« v Katoliški cerkvi<br />

in ostrim pobudam nemške Sinodalne<br />

poti torej pravih sprememb »zaenkrat«<br />

ni na vidiku. Hkrati <strong>pa</strong> bo Cerkev morala<br />

storiti še več, da tako duhovnikom kot<br />

vernikom znova pokaže s<strong>mi</strong>sel poklicanosti,<br />

da se kleriki »<strong>brez</strong> razdeljenosti<br />

posvečajo Gospodu in temu, kar je Njegovega,<br />

se v celoti podarjajo Gospodu in<br />

ljudem«, kot pravi Katekizem.<br />

že leta 1967 v okrožnici Sacerdotalis<br />

caelibatus naslovil Pavel VI., Frančiškov<br />

veliki vzornik.<br />

<br />

ZA KRISTJANA NI TELEVIZIJE<br />

BREZ EXODUS TV!<br />

vsak dan ob 20.00 uri<br />

sobota, 01.04.2023<br />

21:15 M in 3. faamska skrivnost,<br />

Dokumentarni film<br />

do Velike noči imamo<br />

na Exodus TV 15 <strong>mi</strong>nutna<br />

postna raz<strong>mi</strong>šljanja.<br />

V tem tednu vas vabimo,<br />

da prisluhnete <strong>mi</strong>slim<br />

priljubljenega <strong>pa</strong>tra<br />

dr. Ivana Pojavnika<br />

torek, 04.04.2023<br />

20:15 Poročilo iz Vaakana:<br />

Tretje Faamsko sporočilo človeštvu, 1. in 2. del

DUHOVNOST<br />

50<br />

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

Zakaj so v Jezusovem<br />

rodovniku ženske<br />

800 let jaslic<br />

ANDRAŽ<br />

ARKO<br />

Za marsikoga je Jezusov rodovnik najbolj nezani<strong>mi</strong>v odlomek<br />

v Matejevem evangeliju, da ne rečemo kar dolgočasen ali celo<br />

»<strong>brez</strong>vezen«. Vendarle <strong>pa</strong> skriva v sebi podrobnosti, ki ob pozornem<br />

branju začnejo odstirati globlje povezave.<br />

Starozavezni rodovniki, le z nekateri<strong>mi</strong><br />

redki<strong>mi</strong> izjema<strong>mi</strong>, ne<br />

vključujejo žensk. Zakaj je torej<br />

evangelist Matej v Jezusov<br />

rodovnik poleg njegove matere Marije<br />

vključil še štiri ženske – Tamaro, Rahabo,<br />

Ruto in Batšebo, ki jo Matej imenuje<br />

Urijajeva žena?<br />

SV. HIERONIM<br />

Sveti Hieronim je trdil, da so vse štiri<br />

starozavezne ženske imeli za grešnice,<br />

zato vključenost nakazuje, da je Jezus<br />

odrešenik grešnikov. Toda ob branju<br />

Svetega pisma je jasno, da vse štiri<br />

niso grešnice, saj so se le tri kompro<strong>mi</strong>tirale<br />

na področju spolnosti. Poleg<br />

tega so v Jezusovem času te ženske<br />

bile zelo cenjene v judovski pobožnosti.<br />

Kljub temu da je bila Tamara<br />

navidezna prostitutka, je bila cenjena<br />

kot Kanaanka, ki se je spreobrnila<br />

in je kot vdova z zvijačo zapeljala<br />

svojega tasta Juda ter tako ohranila<br />

Judovo rodbino, ki bi sicer izumrla.<br />

Prostitutka Rahaba, ki je pomagala<br />

do izraelske zmage pri osvajanju Jerihe,<br />

je bila prav tako spreobrnjenka<br />

v judovstvo. Judje so jo imeli za junakinjo,<br />

zgodnjekrščanski pisci <strong>pa</strong> so<br />

jo označevali kot vzor vere. Nenazadnje<br />

tudi Urijajeva žena Batšeba<br />

ni zapeljevala kraja Davida, am<strong>pa</strong>k<br />

je on oprezal za njo, si jo prisvojil ter<br />

celo dal ubiti njenega moža. Zaradi<br />

vsega naštetega je malo verjetno, da<br />

bi prvi bralci Matejevega evangelija<br />

te ženske dojemali kot grešnice.<br />

MARTIN LUTER<br />

Vse te ženske so veljale za tujke: Rahaba<br />

in Tamara sta bili Kanaanki,<br />

Ruta <strong>pa</strong> Moabka. Pri Batšebi sicer ni<br />

jasno, gotovo <strong>pa</strong> je, da je bila poročena<br />

s tujcem – Hetejcem Urijajem. Martin<br />

Luter zato pravi, da jih je Matej v rodovnik<br />

vključil, da bi pokazal, da je bil<br />

Jezus, judovski Mesija, po rodu povezan<br />

s pogani.<br />

ZVEZA Z MARIJO<br />

Vsem štirim starozaveznim ženskam je<br />

z Marijo skupno to, da je v odnosu z njihovim<br />

<strong>pa</strong>rtnerjem nekaj nenavadnega<br />

ali nepravilnega. Kljub temu da je bil<br />

Rokopisna <strong>mi</strong>niatura: Batšeba v kopeli, ko David<br />

opreza za njo.<br />

njihov odnos za ljudi morda škandalozen,<br />

je nadaljeval Mesijevo rodbino.<br />

Drugi vidik <strong>pa</strong> je ta, da so vse te ženske<br />

pokazale pobudo ali imele pomembno<br />

vlogo v Božjem načrtu, zato so veljale<br />

za orodje Svetega Duha. Tamara je dala<br />

pobudo za svojo nekoliko škandalozno<br />

zvezo z Judom. Zveza prostitutke Rahabe<br />

s Salomonom je morala biti nekoliko<br />

nenavadna, a prav njena pobuda<br />

je omogočila, da je Izrael prišel v obljubljeno<br />

deželo. Zveza Moabke Rute z<br />

Boazom je bila nekoliko nepravilna, če<br />

ne celo škandalozna, in je nastala na<br />

Rutino pobudo. Brez te pobude Davidova<br />

rodbina morda ne bi obstajala.<br />

Batšeba je kljub prešuštvu z Davidom<br />

postala mati Salomona, ki je<br />

nasledil Davida.<br />

Te ženske so bile postavljene za<br />

zgled, kako Bog uporabi nepričakovano,<br />

da bi premagal človeške ovire<br />

in posredoval za predvidenega<br />

Mesijo. Kombinacija škandalozne<br />

ali neurejene zakonske zveze in<br />

Božjega posredovanja prek ženske<br />

najbolje pojasnjuje Matejevo izbiro<br />

v rodovniku. Ta element je pomemben,<br />

ker je Matej izbral ženske, ki<br />

napovedujejo vlogo Marije, Jožefove<br />

žene. V očeh moških je bila njena<br />

nosečnost škandal, saj ni živela z<br />

možem, vendar je bil otrok dejansko<br />

spočet po Svetem Duhu, tako da je<br />

Bog posredoval in uresničil mesijansko<br />

nasledstvo. Posredovanje<br />

po Mariji je bilo še bolj dramatično<br />

kot v starozaveznih primerih, ko<br />

je Bog premagal moralno ali biološko<br />

nepravilnost človeških staršev,<br />

saj je v Marijinem primeru premagal<br />

popolno odsotnost očeta.

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023 SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

51<br />

Dr. Štrancar imenovanje Goloba<br />

za podjetnika razume kot<br />

»žalitev vseh poštenih podjetnikov«<br />

Na nekatera naša pisanja se je odzval znanstvenik in<br />

podjetnik dr. Aleš Štrancar. Zmotilo ga je, da se v našem<br />

in drugih medijih za predsednika vlade Roberta Goloba<br />

pojavlja oznaka »podjetnik«, ki se mu zdi na<strong>pa</strong>čna.<br />

V<br />

njej namreč prepoznava »žalitev vseh poštenih podjetnikov, saj Golob<br />

predstavlja vse, kar pošten podjetnik ni in ne sme biti.« Medije zato poziva,<br />

naj Goloba ne označujejo za podjetnika.<br />

Po definiciji namreč »podjetnik v delovanje podjetja vloži svoj osebni<br />

kapital in s tem prevzema (sam ali sku<strong>pa</strong>j z drugi<strong>mi</strong> vlagatelji) tudi osebno odgovornost<br />

za uspeh ali neuspeh podjetja«, poudarja Štrancar. Ter dodaja, da prav<br />

nikjer v definicijah podjetništva ne moremo najti <strong>mi</strong>nimalne osnove, da bi tajkunizacija<br />

in nepotizem s<strong>pa</strong>dali med podjetništvo.<br />

Dr. Štrancar<br />

na medije apelira,<br />

da v izogib žalitvam<br />

poštenih podjetnikov za<br />

predsednika<br />

vlade Goloba<br />

ne uporabljajo več<br />

izraza podjetnik.<br />

KUPI V TRGOVINI<br />

ISKRENI<br />

Ivan Sivec<br />

O, srečni dom nad zvezda<strong>mi</strong><br />

ŽIVLJENJE, DELO IN SMRT<br />

MUČENCA FILIPA TERČELJA<br />

CENA<br />

v predprodaji:<br />

16,95 €<br />

13,95 €<br />

Knjiga izide<br />

14. aprila.<br />

Zbiramo<br />

prednaročila!<br />

Življenjepis duhovnika, pesnika,<br />

pisatelja in mučenca Fili<strong>pa</strong> Terčelja<br />

(1892-1942) v 31 zgodbah,<br />

ki njegovo življenjsko<br />

zgodbo predstavi zgodovinsko<br />

natančno,<br />

obenem <strong>pa</strong> se<br />

ob branju srečamo<br />

tudi z vse<strong>mi</strong> njegovi<strong>mi</strong><br />

značajski<strong>mi</strong> poteza<strong>mi</strong>.<br />

ŠMARNICE<br />

2023<br />

T: 064 135 136 E: info@iskreni.net<br />

www.iskreni.net/trgovina/product/o-srecni-dom-nad-zvezda<strong>mi</strong>

SVET<br />

52<br />

Komentar<br />

| <strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

Miss Nemčije je kristjanka<br />

– <strong>brez</strong> bikinija je v finalu<br />

premagala moškega<br />

Misice so dolgo veljale za sinonim deklet, ki sicer lepo izgledajo, a niso preveč<br />

inteligentne, ki so sicer prijetne za oko, a kakšne posebne vsebine <strong>pa</strong> nimajo.<br />

Tako so bile pogosto tarče posmeha, ko so odgovarjale na vprašanja, kaj bi<br />

spremenile v svetu in kako si <strong>bodo</strong> prizadevale za odpravo revščine.<br />

Iz njihovih intelektualnih sposobnosti so se največkrat norčevali ravno moški,<br />

ki so njihovo zunanjost občudovali in si je želeli.<br />

UREDNIŠTVO ISKRENI.NET<br />

Če pogledamo na zgodovino<br />

lepotnih tekmovanj, lahko vidimo,<br />

da so si v zadnjih letih<br />

lepotice in <strong>mi</strong>sice postajale<br />

vedno bolj podobne. Naravne lepote je<br />

bilo vedno manj in še ta je bila skoraj<br />

<strong>brez</strong> izjeme po istem vzorcu. Podobni<br />

so si bili tudi odgovori na <strong>pa</strong>všalna<br />

vprašanja, ki že sama po sebi nimajo<br />

odgovora. Osebnost tekmovalk <strong>pa</strong><br />

tako ali tako ni bila nikoli v ospredju.<br />

No, to že nekaj časa ne velja več in<br />

dobra zunanja podoba ter inteligenca<br />

se nikakor ne izključujeta. Prav tako<br />

<strong>pa</strong> na resnično lepoto ženske ne vpliva<br />

le le<strong>pa</strong> postava, obraz, lasje, oblačila<br />

… am<strong>pa</strong>k je izvor resnične lepote in<br />

očarljivosti globlji. To so o<strong>pa</strong>zili tudi<br />

organizatorji izbora Miss Nemčije, ki<br />

je pred tre<strong>mi</strong> leti povsem spremenili<br />

fokus tekmovanja.<br />

Določili so nova pravila, po katerih<br />

ocenjevanje zunanjosti ni več<br />

glavno merilo. Tekmovanje želijo<br />

ločiti od stereotipne objektivizacije<br />

žensk. Glavna merila izbora so postala<br />

osebnost, družbena angažiranost in<br />

sposobnost »opolnomočenja« drugih<br />

ljudi. Moto tekmovanja je »opolnomočenje<br />

avtentičnih žensk«. Na tekmovanju<br />

za <strong>mi</strong>ss Nemčije tako lahko<br />

danes zmaga ženska, ki je avtentična,<br />

unikatna, ima izrazit značaj in ki svoje<br />

moči usmerja v dobro širše skupnosti.<br />

Tipičnim lepoticam, katerih glavni<br />

fokus je ter<strong>mi</strong>n za kozmetičarko in<br />

frizerja, je očitno odklenkalo.<br />

PROFIMEDIA<br />

ŽENSKE, KI NAVDIHUJEJO<br />

Letošnja zmagovalka je Kira Geiss<br />

(20), ki je študentka teologije na evangeličanski<br />

biblični šoli in predana<br />

kristjanka. Zelo aktivna je v mladinski<br />

<strong>pa</strong>storali, kjer ustanavlja in vodi skupine<br />

mladih. Pravi, da je njena strast<br />

»služiti Bogu in svojim bližnjim«. Ni<br />

bila vzgojena v krščanski družini, v<br />

krščanstvo se je spreobrnila pri 16 letih.<br />

Ob zmagi na izboru Miss Nemčije<br />

je prejela 25.000 evrov za uresničitev

| <strong>91</strong> | 30. MAREC 2023 SVET<br />

Komentar<br />

53<br />

projekta po lastni izbiri. Lani je zmagala<br />

Do<strong>mi</strong>tila Barros (38), ki se zavzema<br />

za trajnost, varstvo okolja in socialno<br />

pravičnost. Odraščala je v faveli<br />

v severni Braziliji, kjer je že od zgodnjega<br />

otroštva delala z otroki z ulice<br />

in jih preko igre učila brati in pisati.<br />

Pozneje se je preselila v Berlin in tam<br />

magistrirala iz političnih in družbenih<br />

ved. Poznana je kot »greenfluenserka«<br />

družbenih medijev, saj se preko<br />

njih zavzema za skrb za okolje in bolj<br />

pravično družbo.<br />

Leta 2021 je zmagala Anja Kallenbach,<br />

mama dveh otrok in lastnica<br />

ter direktorica podjetja s kolesarsko<br />

opremo. Ženskam želi biti vzgled v<br />

tem, da se življenje z materinstvom<br />

ne konča in da ni nikoli prepozno za<br />

uresničitev sanj. Leta 2020 je zmaga<br />

pri<strong>pa</strong>dla Leonie von Hase (37). Ravno<br />

ona je bila prva, ki je predstavljala nov<br />

model zmagovalke, ki ni puhoglava<br />

lepotna kraljica in »lep pripomoček<br />

za fotografije in razne dogodke,« kot<br />

Tipičnim lepoticam,<br />

katerih glavni fokus je<br />

ter<strong>mi</strong>n za kozmetičarko<br />

in frizerja, je očitno<br />

odklenkalo.<br />

Posnetek zaslona<br />

Miss Nemčije je postala kristjanka<br />

pri 16-ih letih. Vodi več evangeličanskih<br />

mladinskih skupin.<br />

se je sama izrazila. Povedala je, da je<br />

v prvi vrsti mama, žena in ljubiteljica<br />

rabljenih oblačil. Poklicno se ukvarja<br />

s prodajo rabljenih oblačil in ozaveščanjem<br />

o predivji potrošnji. »Ženske<br />

že dolgo niso več zainteresirane za<br />

dosego konvencionalnega standarda<br />

lepote,« je dejala von Hase na spletni<br />

strani Miss Nemčije.<br />

NOVI VIDIKI ŽENSKOSTI<br />

Res je tudi to, da so Nemci že leto preden<br />

so spremenili pogoje tekmovanja<br />

(2019) izbrali precej nekonvencionalno<br />

lepotico, ki je na svojo posebnost ponosna<br />

in jo je pravzaprav skorajda razvila<br />

v svojo osebno znamko. Organizatorji<br />

nemškega tekmovanja so v odprtosti<br />

za nove vidike ženskosti šli zelo daleč.<br />

Poudarjajo, da so zelo ponosni na to, da<br />

se je že drugo leto v finale uvrstila tudi<br />

trans ženska. To dejstvo je v nemških<br />

liberalnih medijih pravzaprav zbudilo<br />

še več zanimanja in navdušenja kot<br />

aktualna zmagovalka. Gre <strong>pa</strong> za Saskio<br />

von Bargen (19), ki se za spremembo<br />

spola ni odločila po tehtnem po<strong>mi</strong>sleku<br />

kot odrasla oseba, am<strong>pa</strong>k je kot<br />

11-letni deček začela prejemati zaviralce<br />

pubertete in kot taka pravzaprav<br />

pooseblja to, kar je pri transgender ideologiji<br />

najbolj problematično.<br />

Kakorkoli, nova generacija tekmovalk<br />

<strong>mi</strong>s Nemčije korenito spre<strong>mi</strong>nja<br />

merila in predpostavke, kaj je<br />

ženska lepota in daje ženskam in dekletom<br />

drugačno sporočilo od tega,<br />

da je njihova glavna naloga ugajanje<br />

očem o<strong>pa</strong>zovalcev. Ženske spodbuja<br />

k angažiranosti in razvijanju<br />

lastnih sposobnosti.<br />

<br />

PROFIMEDIA<br />

Saskia von Bargen (19), ki je pri 11-ih letih<br />

s pomočjo medicine začel spre<strong>mi</strong>njati spol iz<br />

moškega v žensko.

INTERVJU<br />

| <strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

54<br />

LILJANA FAJDIGA, SVETOVALNA DELAVKA<br />

Gimnazija ni najboljša za vsakega<br />

Otroci velikokrat, morda tudi nezavedno, sledijo neuresničenim željam staršev.<br />

– Pri begih od doma bi se bilo dobro najprej čisto iskreno pogovoriti, zaradi česa<br />

si otrok v bistvu sploh želi od doma. – Gimnazija je odlična pot za otroka, ki ima<br />

že razvite učne navade in se zaveda, da se bo moral v srednji šoli precej učiti, ter namerava<br />

v prihodnosti zajadrati v akademske vode. – Na progra<strong>mi</strong>h, kjer prevladuje<br />

en spol, je vsekakor mogoče zaznati malo več napetosti in konfliktov v oddelkih.<br />

ANDREJA BARAT<br />

TINA BABIČ/DOMOVINA

| <strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

INTERVJU<br />

55<br />

Kaj svetujete otrokom, ki<br />

raz<strong>mi</strong>šljajo o vpisu v srednjo šolo?<br />

So otroci pri tej starosti zreli<br />

in sposobni vedeti, kaj si želijo?<br />

V prvi vrsti naj bi bilo najpomembneje<br />

to, kaj sploh želijo doseči v življenji,<br />

kje se vidijo v prihodnosti, katero delo<br />

oz. poklic bi jih potencialno zanimal, v<br />

čem so dobri in v čem bi se želeli še naprej<br />

izobraževati. Tem kariernim ciljem<br />

potem prilagodijo izbor srednje šole<br />

ali kasneje fakultete. Po informativnih<br />

dnevih, brskanju po spletnih strani šol<br />

oz. fakultet, pogovoru s starši in svetovalci<br />

na šolah, naj bi otrok svoje želje<br />

dodatno razjasnil. Pri nas imamo velik<br />

del zrelih in precej odločnih mladih ljudi,<br />

ki že zelo dobro vedo, kaj jih v življenju<br />

najbolj veseli. Imamo <strong>pa</strong> seveda tudi<br />

nekaj takšnih, ki bolj sledijo drugim. Še<br />

večji kot je vpliv prijateljev, je o<strong>pa</strong>zen<br />

vpliv staršev. Otroci velikokrat, morda<br />

tudi nezavedno, sledijo neuresničenim<br />

željam staršev. Vpišejo se na gimnazijo,<br />

ker jih starši tam vidijo, ali na predšolsko<br />

vzgojo, ker mu rečejo, da je dober<br />

pri delu z otroki. Sam pri sebi <strong>pa</strong> tega ne<br />

čuti, am<strong>pa</strong>k ugodi staršem.<br />

Ogromno staršev danes otrokom<br />

neprestano diha za ovratnik.<br />

Tudi zato je lahko srednja šola dober<br />

korak, da otrok vstopi v samostojnost.<br />

Imamo <strong>pa</strong> tudi kar nekaj primerov, ko<br />

gre otrok od doma, ker so doma težke<br />

razmere. Želi proč od staršev. Tudi v<br />

tem primeru večinoma ni slaba odločitev,<br />

da gre in se od domače situacije<br />

distancira. Zelo, zelo je odvisno od<br />

družine do družine, a vsekakor <strong>mi</strong>slim,<br />

da je najpomembneje, da se družinski<br />

člani med seboj zelo iskreno in temeljito<br />

pogovorijo o željah in pričakovanjih<br />

otroka ter tudi o zmožnostih družine.<br />

Vsak odhod namreč pomeni tudi precejšen<br />

finančni zalogaj.<br />

Otroci velikokrat,<br />

morda tudi nezavedno,<br />

sledijo neuresničenim<br />

željam staršev.<br />

Nedolgo smo v našo svetovalnico<br />

dobili precej zani<strong>mi</strong>vo vprašanje<br />

nekega očeta. Hči si želi iti<br />

v večje mesto na gimnazijo,<br />

čeprav je podobna gimnazija<br />

v njihovem kraju.<br />

Zagotovo je dobro, da se srednješolski<br />

čas izkoristi za osamosvajanje, odraščanje<br />

in oblikovanje lastne samopodobe.<br />

Pri begih od doma bi se bilo dobro<br />

najprej čisto iskreno pogovoriti, zaradi<br />

česa si otrok v bistvu sploh želi od doma.<br />

Če je samo banalen razlog, da želi slediti<br />

prijateljem, je <strong>pa</strong>metno z argumenti<br />

otroku približati bolj s<strong>mi</strong>selne in bližje<br />

možnosti. Če <strong>pa</strong> gre za to, da si to res<br />

želi, da za tem stojijo neki s<strong>mi</strong>selni, <strong>pa</strong>metni<br />

argumenti v smeri odraščanja in<br />

da otrok v tisti šoli vidi neko dodano<br />

vrednost, je tudi odločitev za oddaljeno<br />

šolo vsekakor s<strong>mi</strong>selno podpreti.<br />

Že dolgo nekako velja,<br />

da je ob dobrih ocenah gimnazija<br />

najboljša izbira. Ali je res?<br />

Gimnazija ni najboljša izbira za vsakega<br />

otroka. Gimnazija je odlična pot za<br />

otroka, ki ima že razvite učne navade,<br />

ki se zaveda, da se bo moral v srednji<br />

šoli precej učiti, je pripravljen kar nekaj<br />

energije in časa posvetiti učenju<br />

in namerava v prihodnosti zajadrati<br />

v akademske vode. Gimnazija <strong>pa</strong> ni<br />

naj<strong>pa</strong>metnejša odločitev za tiste, ki že<br />

v osnovni šoli čutijo odpor do učenja in<br />

komaj čakajo, da se vsega tega čim prej<br />

rešijo. Gimnazija prinese obilico učenja,<br />

kar je nujno za nadaljnji študij.<br />

Res <strong>pa</strong> je tudi, da marsikateri srednji<br />

strokovni in tudi poklicni progra<strong>mi</strong><br />

puščajo odprte poti do univerzitetne<br />

izobrazbe. Dobro <strong>pa</strong> je vsaj približno<br />

vedeti, o kateri smeri otrok raz<strong>mi</strong>šlja. Z<br />

nekateri<strong>mi</strong> smer<strong>mi</strong> so poti zaprte. Čisto<br />

klasičen primer: če otrok že vnaprej<br />

ve in sanja o medicini, je gimnazija nujna<br />

pot. Teoretično obstaja tudi stranska<br />

pot preko maturitetnega tečaja,<br />

am<strong>pa</strong>k običajno je, po mojih izkušnjah,<br />

veliko manj uspešna, kot če gre otrok<br />

skozi štiriletno »treniranje«, med katerim<br />

se navadi na tempo in zahtevnost.<br />

Potem mu je veliko lažje biti uspešen<br />

na maturi in seveda pozneje na študiju.<br />

Gimnazija Ljutomer velja<br />

po rezultatih na maturi za eno<br />

od boljših šol v Sloveniji, pozna<br />

<strong>pa</strong> očitek, da je vse usmerjeno<br />

samo v uspeh na maturi.<br />

Je upravičen? Kako vam uspeva,<br />

da ste ena od najboljših šol<br />

v Sloveniji?<br />

Ena stvar je gotovo to, da imamo zelo<br />

dobre dijake – ekstremno učno motivirane<br />

in ciljno orientirane. Vejo, zakaj<br />

so prišli v srednjo šolo in večinoma dejansko<br />

sledijo svojim ciljem. Imajo tudi<br />

visoke cilje, kar nekaj jih stre<strong>mi</strong> k medicini,<br />

psihologiji in drugim precej visoko<br />

omejenim študijskim smerem. Druga<br />

stvar <strong>pa</strong> je, da imamo dober kader – profesorje,<br />

ki jim je mar za dijake, v učni<br />

Idealno in naravno<br />

bi bilo otrokom omogočiti<br />

združevanje po interesih<br />

in močnih področjih<br />

in ne toliko po letih.<br />

proces dajo res ogromno energije, iznajdljivosti,<br />

znanja, dodatnih priložnosti<br />

in želijo spodbujati dijake v tej smeri.<br />

Stre<strong>mi</strong>mo k temu, da so dijaki<br />

vsesplošno razgledani, usposobljeni<br />

za življenje v prihodnosti, hkrati <strong>pa</strong> jih<br />

želimo z dobrim znanjem in trdnim<br />

predznanjem pripraviti na študij. Matura<br />

je vstopnica za študij in s fakultet<br />

dobimo povratne informacije, ki so<br />

običajno zelo dobre. Delamo na tem, da<br />

so naši dijaki kasneje uspešni kot študentje,<br />

da imajo zelo dobro predznanje,<br />

da so delovni in razgledani.<br />

Kaj so največje <strong>pa</strong>sti<br />

za novopečene dijake?<br />

Prav gotovo. Ena <strong>pa</strong>st je vsekakor, da<br />

prehitro obu<strong>pa</strong>jo. Srednja šola je nekaj<br />

čisto novega, nekaj, česar še niso vajeni,<br />

nek novi podest za življenje in učenje.<br />

Marsikomu na začetku spodleti,<br />

doživi neuspeh in ima občutek, da ve<br />

manj od svojih sošolcev oz. je manj sposoben.<br />

Čez to je <strong>pa</strong>č treba iti. Predlagala

INTERVJU<br />

56<br />

| <strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

bi, da so potrpežljivi s seboj, da si dajo<br />

priložnost, da bo uspeh prišel sčasoma,<br />

če <strong>bodo</strong> vztrajali, in da jih tudi starši pri<br />

tem podpirajo. Spodbujam jih, naj ne<br />

vržejo puške v koruzo prehitro in obu<strong>pa</strong>jo<br />

nad neuspehi. Predvsem v koronskem<br />

času je bilo ogromno prepisov,<br />

izpisov, vpisov. Za nekaj so se odločili<br />

in si zelo hitro pre<strong>mi</strong>slili. Starši so jim<br />

v tem iskanju prave poti nekako sledili.<br />

Mislim, da je najpomembneje to, da ko<br />

neko odločitev sprejmejo, za njo stojijo,<br />

se trudijo in rečejo, da <strong>bodo</strong> dali od<br />

sebe najboljše. In to je to. To je velika<br />

<strong>pa</strong>st – prehitro obu<strong>pa</strong>ti.<br />

Druga <strong>pa</strong>st <strong>pa</strong> je, da je seveda na začetku<br />

težko najti prijatelje. Dandanes<br />

je mladostnikom izredno pomembno<br />

Liljana Fajdiga je profesorica nemščine<br />

in pedagogike ter svetovalna delavka na<br />

Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer. Pri<br />

svojem delu se posveča mladim, ki prihajajo<br />

z najrazličnejši<strong>mi</strong> vprašanji. Nekateri potrebujejo<br />

nekaj pomoči pri odločitvi za študij,<br />

drugi <strong>pa</strong> se soočajo s težki<strong>mi</strong> preizkušnja<strong>mi</strong>.<br />

V intervjuju nam je pojasnila, za katere<br />

otroke je primerna gimnazija in kaj naj bo<br />

odločilno pri odločitvi za srednjo šolo.<br />

Dotaknila se je tudi problematike slovenskega<br />

šolstva, ki je preveč obremenjeno s<br />

podatki in prilagojeno predvsem »pridnim<br />

deklicam«. Predlagala je tudi nekaj zelo<br />

konkretnih rešitev.<br />

Mislim, da bi moral<br />

šolski sistem nujno<br />

spremeniti v smeri,<br />

da bi bil bolj<br />

naklonjen dečkom.<br />

prijateljstvo in to, da imajo najboljšega<br />

prijatelja, ki je njihov »soul mate«. Za to<br />

so pripravljeni zamenjati šolo ali slediti<br />

svojim prijateljem. To ni vedno najboljša<br />

rešitev. Vedno jim predlagam, naj<br />

<strong>bodo</strong> odprti do vseh ljudi, ki jih <strong>bodo</strong><br />

srečali. Včasih se osnovnošolska prijateljstva<br />

ohranijo, včasih ne. Sledijo velika<br />

razočaranja in se iščejo. Mislim, da<br />

je pomembno, da so odprti, da se pridružijo<br />

različnim dejavnostim, ko iščejo<br />

svoj prostor pod soncem.<br />

Se vam zdi, da srednje šole danes<br />

usposabljajo za kasnejše delo?<br />

Kar se tiče znanja in spretnosti, gimnazija<br />

vsekakor da otroku razgledanost in<br />

širino in tudi »zicleder«, tisto trdnost,<br />

fleksibilnost, da se zna prebiti skozi<br />

težke stvari in tudi kasneje v življenju<br />

rešiti kakšno težavo, se z njo spo<strong>pa</strong>sti<br />

na različne načine. Znanje se da pridobiti,<br />

in to marsikateri delodajalec<br />

danes dokazuje, ker so sodobne službe<br />

v resnici naravnane tako, da si delodajalec<br />

svojega zaposlenega vzgoji, priuči,<br />

da dela po njegovih načinih in standardih.<br />

Mislim, da je največ odvisno od<br />

osebnostnih lastnosti mladih, ki pridejo<br />

na trg dela. Tu <strong>pa</strong> niso pomembne<br />

samo šole, am<strong>pa</strong>k predvsem družine,<br />

mediji, posamezniki in vse, kar vpliva<br />

na otroka, kako se bo osebnostno razvil.<br />

Ključne so predvsem mehke veščine<br />

– pripravljenost poprijeti za delo,<br />

sodelovanje, komunikacija, reševanje<br />

konfliktov … V šolstvu se trudimo in to<br />

vsako leto bolj poudarjamo, poskušamo<br />

jih razvijati, a verjamem, da se razvoj<br />

teh veščin začne že v vrtcu.<br />

Velikokrat je šolski sistem<br />

deležen kritike, še posebej<br />

osnovnošolski in srednješolski.<br />

Kakšno je vaše mnenje?<br />

Mislim, da ima ta sistem v sebi dobre<br />

temelje in se tudi precej spre<strong>mi</strong>nja v<br />

zadnjih letih. Avtoriteta in odnos odrasli<br />

– otrok oziroma učitelj – učenec<br />

je precej drugačen, kot je bil še pred<br />

nekaj leti. Tudi naravnanost šol na<br />

trajnostni razvoj, spodbujanje otrok<br />

pri samostojnosti, ustvarjalnosti, razvijanju<br />

njihovih potencialov je danes<br />

veliko večja. Mislim, da je ogromno<br />

dobrega, ogromno priložnosti in dobrih<br />

stvari. Seveda so <strong>pa</strong> tudi temne<br />

plati sistema kot takega, saj vsak sistem<br />

nosi dobre in slabe plati. Slovenski<br />

sistem je zelo obremenjen s podatki<br />

in učenjem na <strong>pa</strong>met. Če gledam kot<br />

mama, kaj se moj otrok uči v osnovni<br />

šoli, in to primerjam s tem, kar se učijo<br />

srednješolci na srednji strokovni šoli,<br />

vidim, da se stvari x-krat vsebinsko<br />

ponavljajo. Iste stvari se v roku desetih<br />

let učijo petkrat. Zato jih <strong>pa</strong> žal nič<br />

bolje ne razumejo in znajo. Mislim, da<br />

je slaba lastnost našega sistema, da se<br />

ogromno časa izgublja na vsebinah in<br />

stvareh, ki bi se dale priučiti na veliko<br />

kvalitetnejši način, predvsem v<br />

osnovni šoli: v naravi, z gibanjem, v<br />

sodelovanjih, v projektih.<br />

Pasivni načini učenja in poučevanja,<br />

ki slonijo na sedenju in poslušanju<br />

učitelja, branju iz učbenikov in memoriranju<br />

podatkov, niso dolgotrajno<br />

optimalni in običajno ne pripeljejo do<br />

ciljev, ki smo si jih zastavili. Velik sistemski<br />

pre<strong>mi</strong>k bo potreben v smeri<br />

medpredmetnega povezovanja, sodelovanja<br />

med učitelji in učenci ter<br />

ustvarjalnega učenja.<br />

Kaj <strong>pa</strong> razmerje med fanti in dekleti<br />

in vpisom v srednje šole? Teorija<br />

pravi, da dečki dozorijo pozneje<br />

in, roko na srce, šolski sistem je,<br />

vsaj v osnovni šoli, veliko bolj<br />

prilagojen deklicam. Na gimnazije<br />

in boljše šole posledično pridejo<br />

<strong>pa</strong>č deklice. Veliko dečkov,<br />

ki so tudi sposobni ali <strong>pa</strong> bi čez dve<br />

leti prišli do točke, ko vedo, kaj bi<br />

radi v življenju, <strong>pa</strong> izvisijo.<br />

V nekaterih poklicih se zato<br />

nesorazmerno veča število žensk.<br />

Pri vas prevladujejo deklice?<br />

Kar se tiče razmerja med dekleti in fanti,<br />

je veliko bolj zdravo za medsebojne<br />

odnose, če je razmerje med nji<strong>mi</strong> prib-

| <strong>91</strong> | 30. MAREC 2023 INTERVJU<br />

57<br />

Pasivni načini učenja in poučevanja, ki slonijo na sedenju in poslušanju učitelja, branju iz učbenikov in<br />

memoriranju podatkov, niso dolgotrajno optimalni in običajno ne pripeljejo do ciljev, ki smo si jih zastavili.<br />

ližno enakovredno. To je veliko boljša<br />

dina<strong>mi</strong>ka razreda, po moji presoji in<br />

izkušnjah, kot če prevladuje samo en<br />

ali drugi spol. Na progra<strong>mi</strong>h, kjer prevladuje<br />

en spol, je vsekakor mogoče zaznati<br />

malo več napetosti in konfliktov<br />

v oddelkih. V nekaterih poklicih, predvsem<br />

pedagoških, je delež moških zelo<br />

nizek. Po drugi strani <strong>pa</strong> so pri otrocih,<br />

predvsem v osnovi šoli, učitelji neizmerno<br />

bolj priljubljeni, upoštevani in<br />

zaželeni kot učiteljice.<br />

Ne vem, če so kvote prava pot, a mogoče<br />

bi veljalo v prihodnosti raz<strong>mi</strong>sliti,<br />

kako bi ta problem rešili. Dejansko so<br />

dečki razvojno drugače naravnani. Izgublja<br />

se potencial, ki ga imajo. Po drugi<br />

strani <strong>pa</strong> so bile vso zgodovino deklice<br />

diskri<strong>mi</strong>nirane in zdi se smešno, da<br />

bi to umetno popravljali.<br />

Klasičen, trans<strong>mi</strong>sijski, frontalni<br />

pouk je naravnan na neko šablono<br />

»pridne deklice«. Dečki so, žal, pogosto<br />

prezrti, zelo pogosto so tarča oštevanj<br />

učiteljev, zelo pogosto so označeni<br />

kot neprimerni, ne<strong>mi</strong>rni, čeprav so<br />

samo dečki s svojo energijo. Mislim,<br />

da bi morali šolski sistem nujno spremeniti<br />

v smeri, da bi bil bolj naklonjen<br />

dečkom. Ogromno dečkov posledično<br />

trpi, zaidejo v neprimerno vedenjsko<br />

Starši radi in zelo hitro<br />

preskočimo iz pogovora<br />

na monolog. Začnemo<br />

pridigati in govoriti<br />

o svojih izkušnjah,<br />

predavati … Otrok<br />

<strong>pa</strong> tega ne potrebuje.<br />

smer, npr. postanejo pretirano agresivni,<br />

ali iz nekega dolgočasja počnejo<br />

neumnosti. Njihov potencial gre posledično<br />

v nič. Po končani osnovni ali<br />

srednji šoli <strong>pa</strong> vidimo, da je marsikateri<br />

od teh dečkov v življenju zelo uspešen<br />

in res blesti v svojem poklicu, a to<br />

prej ni bilo prepoznano.<br />

Čisto konkretno, kaj bi se lahko<br />

spremenilo v prvi triadi?<br />

Vsekakor bi iz učilnice vrgla stole in<br />

<strong>mi</strong>ze, povedano po domače. Mislim, da<br />

predvsem na razredni stopnji manjka<br />

gibanja. Športne vzgoje, kot je predvidena<br />

po predmetniku, je bistveno premalo<br />

za to obdobje. Posedanje šestletnih<br />

otrok v klopi, delanje z zvezki in<br />

učbeniki po več ur na dan, je ena od<br />

stvari, ki dela otroke ne<strong>mi</strong>rne. V njih<br />

povzroča kipenje in vrenje, ki izbruhne<br />

bodisi med poukom v ne<strong>mi</strong>rnosti in<br />

agresiji ali kasneje v domačem okolju.<br />

Posledično marsikateri otrok nima rad<br />

šole. Zelo so <strong>mi</strong> všeč gozdni vrtci. To je<br />

dober primer, kako se da vse to, kar se<br />

lahko naučiš v šoli, učilnici, igralnici,<br />

osvojiti v naravi veliko lepše, bolj trajno,<br />

zanesljivo, veliko bolj prijetno in s<br />

prijetni<strong>mi</strong> čustvi. Tudi usede se globlje.<br />

Gozdna pedagogika ima zelo lep temelj<br />

v vrtcih in to bi se vsekakor dalo prenesti<br />

v prve tri razrede osnovne šole.<br />

Zmanjšal bi se delež frontalnega in<br />

sedečega pouka na račun gibanja na<br />

prostem – tisto, kar je po mojem ključno<br />

za to, da bi otroci najprej vzljubili<br />

šolo. Druga stvar <strong>pa</strong> je, da bi s tem povečali<br />

pozornost in koncentracijo, ne<br />

<strong>pa</strong> ju zmanjšali.<br />

Večina otrok se veseli, ko gredo<br />

v prvi razred. Po dveh, treh<br />

letih <strong>pa</strong> lahko na prste ene roke<br />

preštejemo, kdo še vedno rad hodi<br />

v šolo in se je veseli. Kaj šele, če<br />

vprašamo otroke na koncu šole.<br />

Majhne šole, ki imajo združene razrede,<br />

imajo prednost, a v velikih šolah je<br />

vsaj dvajset popolnoma enako starih<br />

otrok, nekateri so tudi edinčki in sploh<br />

nimajo stika z otroki druge starosti,<br />

tudi v vrtcu so bili z enako stari<strong>mi</strong>. To,<br />

da si bolj kot ne skoraj samo z isto stari<strong>mi</strong><br />

otroki, samo z vrstniki, je precej<br />

nenaravna situacija. Nisi s starejši<strong>mi</strong>,<br />

pri katerih se naučiš, kako se prilagoditi,<br />

in ne z mlajši<strong>mi</strong>, kjer se naučiš<br />

voditi. Montessori princip spodbuja<br />

prav to, družinsko učenje. Verjamem,<br />

da bi se s tem dalo narediti marsikaj.<br />

Predvsem, kot sem rekla prej, pri medpredmetnem<br />

in projektnem učenju je<br />

podobno. Idealno in naravno bi bilo otrokom<br />

omogočiti združevanje po interesih<br />

in močnih področjih in ne toliko<br />

po letih. Mislim, da je to tudi priložnost<br />

za srednje šole, da bi se predmetnik<br />

odprl do te mere, da bi bil propusten po<br />

znanju in ne po letih.<br />

Znanje je lahko zelo različno, že v<br />

enem razredu. Kot učiteljica vidiš,<br />

da lahko nekdo iz četrtega letnika

INTERVJU<br />

58<br />

| <strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

Velikokrat je tako, da mladostniki nosijo ter odsevajo stiske svojih staršev. Odražajo jih v depresiji, samopoškodovanju,<br />

motnjah hranjenja in drugih oblikah.<br />

na primer zna nemško veliko<br />

slabše kot nekdo iz prvega.<br />

Mislim, da bi bila to ena rešitev. Vsaj<br />

pri tujih jezikih bi lahko to prakticirali,<br />

saj je razlika med dijaki dejansko<br />

zelo velika, in to v znanju in ne po<br />

letih. Predmetnik bi se dalo odpreti,<br />

prav tako pouk in učilnice, ter graditi<br />

skupine po znanju, po interesih in jih<br />

tako združevati. Zagotovo bi od tega<br />

odnesli marsikaj.<br />

Kaj bi še lahko spremenili v šoli?<br />

Primer z naše šole. Morda se tudi ne<br />

<strong>bodo</strong> vsi strinjali z menoj, <strong>pa</strong> vseeno. Letos<br />

smo naredili poskusno stvar v smer<br />

odprtosti. Imamo OIV uro (ura obveznih<br />

izbirnih vsebin), ki poteka v istem času<br />

za celo šolo. Ideja za tem je, da se dijaki<br />

v tej uri učijo nekih mehkih veščin,<br />

znanj, spretnosti, ki jih sicer ne bi tako<br />

lahko osvojili, in to čisto po interesu. Jaz<br />

vodim na primer karierni klub. Dijaki<br />

so mešani po progra<strong>mi</strong>h. Nekaj jih je iz<br />

programa medijskega tehnika, nekaj iz<br />

gimnazije, nekaj s predšolske vzgoje, in<br />

sicer drugi, tretji letnik. Mislim, da to<br />

zelo dobro funkcionira. Potem imamo<br />

šah, kjer se združijo dijaki cele šole, neodvisno<br />

od letnika in programa. To so<br />

v bistvu krožki zelo odprtega značaja.<br />

Vsak lahko pride ne glede na starost in<br />

program. To je zelo pomembna stvar za<br />

povezovanje celotne šole.<br />

Delate predvsem v svetovalni<br />

službi. S kakšni<strong>mi</strong> težava<strong>mi</strong> se<br />

dijaki največkrat obračajo na vas?<br />

V tem času, okrog vpisov na fakulteto<br />

in srednjo šolo, je največ vprašanj povezanih<br />

s tem. Kam iti, kaj če ne bom<br />

sprejet? Kar nekaj je negotovosti in<br />

strahov. Ogromno je dela s kariernim<br />

usmerjanjem. Med letom <strong>pa</strong> je zaznati<br />

kar nekaj stisk. Najti svoj prostor v<br />

novem razredu, se povezati, soočati z<br />

razočaranji. Kako prebroditi razočaranje,<br />

ko te prijatelj, ki si mu zau<strong>pa</strong>l<br />

vse svoje skrivnosti, razočara. Veliko<br />

je težav z raznorazni<strong>mi</strong> spletni<strong>mi</strong><br />

aplikacija<strong>mi</strong> in orodji. Ko se nekomu<br />

preveč zau<strong>pa</strong>jo, pošljejo nes<strong>pa</strong>metno<br />

sliko in to odleti v svet. Žal je veliko<br />

stisk povezanih z nasiljem v družini.<br />

Otrok potrebuje<br />

pogovor, poslušanje,<br />

zanimanje zanj<br />

in iskren:<br />

»Rad te imam.«<br />

To v bistvu mladostniki<br />

zelo močno pogrešajo.<br />

V vseh šolah se pojavlja tudi medvrstniško<br />

nasilje. Tudi stiske odraščanja,<br />

iskanja samega sebe, svoje identitete,<br />

iskanje vsega, kar naj bi bil …<br />

In seveda strahov, anksioznosti ter<br />

<strong>pa</strong>ničnih na<strong>pa</strong>dov.<br />

Kaj so danes največje nevarnosti<br />

za mladostnike? Včasih je veljalo,<br />

da so to droga, alkohol, kri<strong>mi</strong>nal<br />

… Danes <strong>pa</strong> se ogromno sliši o tem,<br />

da so starejši mladoletniki že na<br />

antidepresivih, po<strong>mi</strong>rjevalih …<br />

Kar se tiče alkohola, o<strong>pa</strong>žam, da ga je<br />

manj. Manj je aktualen in manj priljubljen.<br />

Droge so dandanes žal ekstremno<br />

lahko dostopne, in to v vseh možnih<br />

oblikah. Po drugi strani <strong>pa</strong> so vedno<br />

prisotne stiske in skrbi odraščanja,<br />

ogromno je anksioznosti in depresivnih<br />

motenj. Vsega tega, kar se v otrocih<br />

nabira, in običajno tega niso sa<strong>mi</strong><br />

prinesli na svet, am<strong>pa</strong>k je bolj rezultat<br />

tega, v kakšnem okolju živijo. Ponavadi<br />

bi bila veliko bol učinkovita in s<strong>mi</strong>selna<br />

kakšna družinska terapija kot <strong>pa</strong><br />

obisk psihiatra in tablete. Velikokrat je<br />

tako, da mladostniki nosijo ter odsevajo<br />

stiske svojih staršev. Odražajo jih v<br />

depresiji, samopoškodovanju, motnjah<br />

hranjenja in drugih oblikah.<br />

Mislite, da nekoč teh stisk ni bilo<br />

ali niso bile prepoznane? Nekoč<br />

se o tem skoraj nismo pogovarjali,<br />

težave <strong>pa</strong> so bile tudi takrat.<br />

Dandanes se o tem občutno več govori<br />

in piše. Če pogledamo medije,<br />

je postalo duševno zdravje glavna<br />

tema zadnjih treh let, tudi v medicini<br />

so naredili velike pre<strong>mi</strong>ke, kar se<br />

tiče definicije tega. Tudi možnosti za<br />

zdravljenje je veliko več. Stiske <strong>pa</strong> so<br />

bile tudi nekoč, mogoče <strong>pa</strong> so jih ljudje<br />

reševali drugače kot z obiskom psihiatra.<br />

Vsekakor je treba psihiatrično<br />

zdravljenje tam, kjer je to nujno potrebno<br />

kot podpora psihološki oz. psihoterapevtski<br />

obravnavi, marsikaj <strong>pa</strong><br />

bi se dalo urediti tudi preventivno, da<br />

sploh ne bi prišlo do prehitrega psihiatričnega<br />

zdravljenja.<br />

<br />

NADALJEVANJE INTERVJUJA<br />

JE NA INTERNETU:

| <strong>91</strong> | 30. MAREC 2023 MAMIN NASVET<br />

Kolumna<br />

59<br />

Kakšen post, saj imam<br />

družino z majhni<strong>mi</strong> otroki ...<br />

Postni čas se počasi izteka in ob <strong>mi</strong>sli na veliko noč me prešine:<br />

»Juhu, končno bom spet jedla čokolado <strong>brez</strong> slabe vesti!«<br />

Ali je res samo slaba vest tista, ki loči moj post od nepostnih dni?<br />

NEŽA HRIBAR<br />

Že vrsto let je moj postni čas<br />

bolj kot kakršnemukoli trudu<br />

za boljši jaz posvečen mesecu<br />

in pol globokega zavedanja o<br />

svoji osebni bedi. Vsak postni čas začnem<br />

z nekim iskrenim namenom, da<br />

se spravim v red, potem <strong>pa</strong> me vsakdanjik<br />

zelo kmalu boleče postavi na realna<br />

tla. Življenje v družini z majhni<strong>mi</strong><br />

otroki enostavno preveč presega moje<br />

zmogljivosti, da bi ob vsem tem skrbela<br />

še za postne sklepe. Misel prijatelja,<br />

izkušenega družinskega očeta, je z leti<br />

postala moje vodilo: »Post?! Kakšen<br />

post, saj imam družino!«<br />

PRILOŽNOST ZA ODPOVED<br />

Izziv v sebi nosi kanček humorja. To<br />

me sprosti in mojo zavest odpre za neke<br />

vrste samorefleksijo, izpraševanje vesti,<br />

če želite, in prebudi iskreno željo po<br />

tem, da vsaj svojo najpomembnejšo življenjsko<br />

nalogo – družino – opravim<br />

tako, kot se spodobi. Družinski vsakdanjik<br />

namreč ponuja nešteto priložnosti,<br />

da urim svojo voljo v odpovedovanju,<br />

delam dobra dela in poglabljam<br />

svojo vero z molitvijo, kar so osnovni<br />

elementi posta.<br />

Odpovem se metanju hrane stran.<br />

Zato bomo pojedli kruh do konca, četudi<br />

ni več najbolj svež. Ali <strong>pa</strong> poskrbim<br />

vsaj za to, da kruh v posodi ne bo<br />

splesnel in ga bomo suhega predelali v<br />

drobtine. Enako z drugi<strong>mi</strong> jed<strong>mi</strong>. Dokler<br />

ne pojemo ostankov, ne kupim ali<br />

ne odprem česa svežega. Odpovem se<br />

kupovanju sladkarij. Znajdemo se s tistim,<br />

kar že imamo doma. Odpovem se<br />

izgovorom in po svojih močeh sledim<br />

navdihom Svetega Duha: »Pusti umazano<br />

posodo – pojdi med otroke; odloži<br />

telefon – bodi z možem; daj za sveto<br />

mašo v določen namen; odloži avtomobilske<br />

ključe – pojdi s kolesom; skuhaj<br />

si kavo, otrokom dovoli risanko, zapri<br />

se v sobo in se za dvajset <strong>mi</strong>nut naužij<br />

tišine; obišči prijateljico …«<br />

MAMINA MOLITEV<br />

Redovniki v zaprtih redovih vstajajo<br />

ponoči ob točno določeni uri in sto<strong>pa</strong>jo<br />

k molitvi. Niso edini, tudi starši<br />

vstajamo ponoči. Večkrat na noč, <strong>brez</strong><br />

kakršnegakoli reda. Mirimo jokajoče<br />

dojenčke, dajemo zdravila bolnim<br />

otrokom, preoblačimo pobruhane<br />

postelje ali polulane pižame, štejemo<br />

vdihe resno bolnega malčka: »Ljubi<br />

Bog, naj jih bo dovolj, da ne bo treba<br />

na urgenco!« Molitev pride z raznovrstni<strong>mi</strong><br />

vzkliki že sama po sebi. Postni<br />

čas <strong>pa</strong> <strong>mi</strong> daje priložnost, da svojemu<br />

nočnemu vstajanju pripišem globlji<br />

pomen. Us<strong>pa</strong>vanje dojenčka ob molitvi<br />

desetke (dveh, treh …) v dober namen<br />

<strong>mi</strong>ne hitreje. Kadar se <strong>mi</strong> res ne<br />

ljubi, si predstavljam svetega Petra, ki<br />

za vsako mojo zdravamarijo spusti v<br />

nebesa novo dušo. Za kaj takega <strong>pa</strong> se<br />

je že vredno potruditi!<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Življenje z majhni<strong>mi</strong> otroki preveč presega<br />

moje zmogljivosti, da bi ob vsem tem skrbela<br />

še za postne sklepe.<br />

PREGNATI NAPUH<br />

Pravijo, da smo v postnem času povabljeni,<br />

naj stopimo izven cone svojega<br />

udobja … Ne bom nadaljevala, ker boli.<br />

Nekje sem prebrala, da matere večino<br />

svojega časa preživimo izven cone udobja.<br />

Kaj <strong>pa</strong>, če bi bila letos pozorna na<br />

dobra dela, ki jih drugi želijo opraviti<br />

zame, jih hvaležno sprejela in tako poskrbela,<br />

da po dolgem času spet začutim<br />

vsaj kanček udobja? Čeprav <strong>mi</strong> vse polzi<br />

iz rok – vsakršna odpoved ali dober sklep,<br />

vsakršen namen bolj poglobljene molitve<br />

– postni čas konkretno in boleče izkušam,<br />

ko sem prisiljena pregnati napuh,<br />

da imam vse pod kontrolo, da ne potrebujem<br />

nikakršne pomoči, da se držim<br />

začrtane odpovedi … Vsak dan sproti. Ko<br />

<strong>mi</strong> ne preostane drugega, kot da ponižno<br />

sprejmem pomoč, nemočna obsedim<br />

med brenčeči<strong>mi</strong> otroki, utrujena od celega<br />

dneva naredim križ in zaspim še pred<br />

koncem prve zdravamarije. <br />

Jezus je <strong>pa</strong>del trikrat pod križem,<br />

jaz <strong>pa</strong>dem vsak dan (vsaj) trikrat!<br />

V tem postnem času si zato ne<br />

delam utvar. Prišel bo čas, ko bom<br />

lahko trenirala svoje duhovne <strong>mi</strong>šice.<br />

Ob vsem, kar <strong>mi</strong> življenje prinaša<br />

sedaj, <strong>pa</strong> je največ, kar lahko<br />

iščem, <strong>mi</strong>r. Zato me letos spremlja<br />

vsakodnevni postni opomnik z najvišjo<br />

prioriteto: Ustavi se! Užij življenje<br />

v vseh njegovih odtenkih.

SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />

60<br />

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

Cvetovi iz listnatega testa<br />

s pršutom in melancani<br />

SELMA BIZJAK<br />

Ti slani prigrizki, moderno imenovani »finger food«,<br />

so pripravljeni iz listnatega testa, nadevani <strong>pa</strong> so s kraškim pršutom<br />

in rahlo ocvrti<strong>mi</strong> melancani. Če se malo potrudimo pri oblikovanju,<br />

lahko dosežemo obliko cveta. Popestrijo vsak narezek,<br />

saj jih lahko uživamo hladne, lahko <strong>pa</strong> jih ponudimo samostojno<br />

kot prigrizek ob kozarcu dobrega vina ali vrčka piva.<br />

SETAVINE<br />

Za 14–16 kosov<br />

potrebujemo:<br />

• 1 zavitek listnatega testa,<br />

• 3 jušne žlice grškega jogurta<br />

ali kisle smetane,<br />

• 4 jušne žlice<br />

naribanega <strong>pa</strong>rmezana,<br />

• 1 majhen jajčevec in<br />

• 6–8 rezin kraškega pršuta,<br />

• olje za cvrtje.

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023 SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />

61<br />

PRIPRAVA:<br />

1. Olje segrejemo, da postane<br />

vroče, in na njem ocvremo<br />

rezine melancan.<br />

2. Ocvrte rezine položimo<br />

na <strong>pa</strong>pirnato brisačko,<br />

da vpije odvečno maščobo.<br />

3. Naribamo <strong>pa</strong>rmezan.<br />

4. Pripravimo grški jogurt<br />

ali kislo smetano in rezine<br />

kraškega pršuta.<br />

5. Pekač obložimo<br />

s <strong>pa</strong>pirjem za peko.<br />

6. Pečico segrejemo na 200 stopinj<br />

Celzija, in sicer z enakomernim<br />

gretjem spodaj in zgoraj.<br />

7. Listnato testo raztegnemo.<br />

8. Enakomerno ga premažemo z<br />

grškim jogurtom<br />

ali kislo smetano.<br />

9. Nato ga<br />

enakomerno posujemo<br />

z naribanim <strong>pa</strong>rmezanom.<br />

10. Sledijo rezine<br />

ocvrtih melancan.<br />

11. Nazadnje dodamo<br />

še rezine kraškega pršuta.<br />

12. Po daljši stranici tesno<br />

zavijemo v zavitek.<br />

13. Zavitek nato narežemo<br />

na rezine, široke 2–3 cm.<br />

14. Ko rezine, obrnjene na stran<br />

nadeva, polagamo na pekač,<br />

obložen s <strong>pa</strong>pirjem za peko,<br />

jih s prsti malo oblikujemo oz.<br />

razpremo, da dobijo obliko<br />

cveta (vrtnice).<br />

15. Pekač s cvetovi iz listnatega<br />

testa postavimo v pečico,<br />

in sicer na srednje vodilo,<br />

ter pečemo 12–15 <strong>mi</strong>nut<br />

oziroma toliko časa,<br />

da postanejo cvetovi<br />

lepo zapečeni.<br />

16. Pečene cvetove vzamemo<br />

iz pečice in ohladimo.<br />

17. Ponudimo mlačne<br />

ali <strong>pa</strong> popolnoma ohlajene.<br />

Dober tek!<br />

Selma Bizjak, kulinarični blog Sladko Slane<br />

Brbončice www.sladkoslanebrboncice.si<br />

REŠITVE str. 62-63:<br />

Rešitev zemljepisne zmešnjave: JAMA, SOBOTA,<br />

DOLINA, GORICA, BELA, SLATINA, GORA,<br />

KRAJINA, PLANINA.<br />

Rešitevkombinacijske križanke: PREKRŠEK, RADIAL-<br />

KA, SMEŠNOST, TESTATOR, ANSA, ATA, NAA, AN.<br />

Rešitev križanke (vodoravno): flegmatik, refor<strong>mi</strong>st,<br />

agent, NL, Nik, vojak, Kot, Atena, ON, oko, dr, Laos,<br />

Krim, Jordan, oje, <strong>pa</strong>v, S<strong>mi</strong>ljan, San Remo, Elza, tokata,<br />

VJ, čudo, Ir, Cerk, neseser, stvar, oponentka, kan, soseska,<br />

jod, Eros, stan, era, satanist, opij, jen, Senožeče,<br />

slanikar. Glavno geslo: Tradicionalne vrednote.

RAZVEDRILO<br />

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

62<br />

ZEMLJEPISNA ZMEŠNJAVA<br />

POSTONJSKA KRAJINA _ _ _ _<br />

MURSKA PLANINA _ _ _ _ _ _<br />

LOGARSKA GORA _ _ _ _ _ _<br />

NOVA SLATINA _ _ _ _ _ _<br />

BOHINJSKA GORICA _ _ _ _<br />

KOMBINACIJSKA<br />

KRIŽANKA<br />

ATA AN EDESSA EKSOTA ANSA<br />

KATRAN KIŠTA NAA PRSTAN<br />

RADIALKA RAMENA RANA<br />

SMEŠNOST ŠLOTA TESTATOR<br />

Gornje besede razvrstite v lik tako, da se <strong>bodo</strong> med seboj<br />

ujemale. Ko boste vpisali vse, boste prebrali besedo, ki je<br />

končna rešitev. V križanki so 4 črna polja. (jp)<br />

ROGAŠKA SOBOTA _ _ _ _ _ _ _<br />

KRANJSKA BELA _ _ _ _<br />

BELA JAMA _ _ _ _ _ _ _<br />

VELIKA DOLINA _ _ _ _ _ _ _<br />

Prve besede v vsaki gornji vrstici so na pravem mestu,<br />

druge <strong>pa</strong> so pomešane. Poiščite prave <strong>pa</strong>re, da boste prebrali<br />

devet naših zemljepisnih imen. (jp)<br />

Dopolnjevanki in sudoku je sestavil Jože Petelin.

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023 KRIŽANKA<br />

63<br />

SESTAVIL<br />

ANDREJ<br />

PRAZNIK<br />

RAVNO-<br />

DUŠNEŽ,<br />

HLADNO-<br />

KRVNEŽ<br />

ZAGO-<br />

VORNIK<br />

REFORM<br />

NASELJE<br />

SEVERNO<br />

OD<br />

VOJNIKA<br />

PRIPAD-<br />

NIK<br />

LEGIJE<br />

11<br />

UČINEK<br />

NAGON<br />

MRTEV<br />

ČLOVEK,<br />

MRLIČ<br />

ANDREJ<br />

MAJCEN<br />

2 7<br />

NASELJE<br />

V. OD<br />

CELOVCA,<br />

TAINACH<br />

OTOŠKA<br />

DRŽAVA<br />

NA S. AT-<br />

LANTIKA<br />

KLEMEN<br />

TORKAR<br />

TAJNI<br />

POLICIST<br />

ROKOME-<br />

TAŠ HE-<br />

NIGMAN<br />

21<br />

NATAŠA<br />

LIČEN<br />

PRIPAD-<br />

NIK<br />

VOJSKE<br />

14<br />

KOPNO<br />

V MORJU<br />

POSLAN-<br />

KA<br />

FURMAN<br />

DOMOVINA<br />

OBMOR-<br />

SKO LETO-<br />

VIŠČE V<br />

SZ. ITALIJI<br />

VRSTA<br />

SKLADBE<br />

IRIDIJ<br />

REČ<br />

MONGOL-<br />

SKI VLA-<br />

DARSKI<br />

NASLOV<br />

DOMOVINA<br />

VRAGO-<br />

MOLEC<br />

MAMILO<br />

IZ MAKA<br />

NASELJE<br />

SEVERO-<br />

VZHODNO<br />

OD DIVAČE<br />

PRODA-<br />

JALEC<br />

SLANIKOV<br />

MOČEN<br />

PRIJEM<br />

ROKE<br />

GLAVNA,<br />

NAJVEČJA<br />

ARTERIJA<br />

NOGO-<br />

METNI<br />

KLUB<br />

DOMAČA<br />

PTICA<br />

VODNA<br />

PTICA<br />

DOLINA V<br />

JULIJSKIH<br />

ALPAH<br />

OSCAR<br />

NIEMEYER<br />

DRŽAVA V<br />

JV. AZIJI<br />

SPELEO-<br />

LOG<br />

10<br />

ROJSTNI<br />

KRAJ<br />

NIKOLE<br />

TESLE<br />

20<br />

PTICA<br />

PEVKA<br />

ČRNE<br />

BARVE<br />

SLOV.<br />

KLARI-<br />

NETIST<br />

(ATI)<br />

GR. BOG<br />

LJUBEZNI<br />

JAVEN<br />

POZIV<br />

VRH PRI<br />

OSILNICI<br />

VNETI DEL<br />

TELESA<br />

PISATE-<br />

LJICA<br />

BUDAU<br />

VINKO<br />

JELOVAC<br />

6<br />

TOALETNA<br />

TORBICA<br />

STANO-<br />

VANJ. DEL<br />

MESTA<br />

OBMOČJE<br />

JAPONSKI<br />

19<br />

DENAR<br />

ŽELJKO<br />

IVANEK<br />

GR. BOGIN.<br />

OSAM-<br />

LJENA<br />

ŽENSKA<br />

ČUTILO<br />

ZA VID<br />

ODBOJN.<br />

SVETLOBE<br />

GORA J.<br />

OD LJ.<br />

VRSTA,<br />

LINIJA<br />

DEL VOZA<br />

SMUČAR.<br />

TEKAČICA<br />

(NATAŠA)<br />

DOKTOR<br />

VEČJA<br />

SKUPINA<br />

KOBILIC<br />

ZAČETNI<br />

13<br />

ALI KONČ-<br />

NI DEL<br />

CEVI<br />

NENAVAD-<br />

NA STVAR<br />

IGRALEC<br />

CONNERY<br />

PEVEC<br />

(OTO)<br />

NASPROT-<br />

12<br />

NICA<br />

HRVAŠKO<br />

MESTO<br />

8 KEMIJSKI<br />

ELEMENT<br />

(I)<br />

DRUŽBE-<br />

15<br />

NI SLOJ<br />

NASELJE<br />

PRI LUCIJI<br />

1<br />

16<br />

DOBA<br />

GLAVNO GESLO<br />

5<br />

4<br />

OKRAS<br />

1 2 3 4 5 6 7<br />

9 8 9 10 11 12 13 14<br />

3 15 16 17 18 19 20 21<br />

18<br />

OKUSNA<br />

MORSKA<br />

RIBA<br />

17

SLIKOVITO<br />

64<br />

Satira<br />

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

Vedeževalka – Carle van Loo<br />

GREGOR ČUŠIN<br />

Šel je. Šel je kot običajno. Vsem na<br />

živce.<br />

In jo je zagledal. Pa se ni ustavil,<br />

am<strong>pa</strong>k je kar šel. Šel kot<br />

običajno. Vsem na živce.<br />

In je torej kar šel do nje. Kot se <strong>pa</strong>č<br />

gre. Običajno. Da bi videl, če bo šel tudi<br />

njej na živce.<br />

In ji je šel. Le da mu tega ni povedala.<br />

On <strong>pa</strong> – kot običajno – tega ni o<strong>pa</strong>zil<br />

in je <strong>mi</strong>slil, da ji ne gre. Na živce. Čeprav<br />

ji je šel. Kot običajno.<br />

Približa se ji torej in jo pozdravi –<br />

kot je <strong>pa</strong>č običaj – in vpraša, kako ji kaj<br />

gre. Ona <strong>pa</strong> odgovori:<br />

»Ah, gre, gre. Gre, <strong>pa</strong>č. Kot običajno.<br />

Na živce.«<br />

»Kako, prosim? Kaj ste rekli?« vpraša.<br />

Ona <strong>pa</strong> spet:<br />

»Ah, nič, nič. Povej, kaj bi rad, golobček?«<br />

Bil je presenečen.<br />

»No, to bi <strong>pa</strong> morala ti že vedeti?«<br />

Zdaj je bila presenečena ona.<br />

»Kako?« je vprašala. »Kako naj vem,<br />

kaj bi rad?«<br />

»Saj si vedeževalka, mar ne? Torej<br />

bi morala vedeti, kaj želim, še preden<br />

kaj rečem!«<br />

Postal je sumničav, ona <strong>pa</strong> se je hitro<br />

znašla. Kot običajno. In rekla:<br />

»O, ja, seveda. To že. Samo sedaj<br />

nisem v službi. In <strong>pa</strong>č ne vem. Sploh<br />

<strong>pa</strong> nisem ena tistih, ki si si jih nastavil<br />

okrog sebe, da ugibajo tvoje želje in<br />

ti k razvajeni riti prinašajo, še preden<br />

odpreš svoja še bolj razvajena usta.«<br />

In ta razvajena usta so se sedaj spet<br />

odprla. V začudenju. In občudovanju.<br />

Prav po otroško se je razveselil.<br />

»Torej vseeno veš, kdo sem?«<br />

»Kdo <strong>pa</strong> ne ve? Saj si vsepovsod. Še<br />

hladilnik zadnje čase v strahu in previdno<br />

odpiram, ker se bojim, da boš skočil<br />

iz njega. Pokrov wc školjke <strong>pa</strong> sploh!«<br />

Zajela je sapo. Pridobila na času. Se<br />

zbrala. Videla, da ji je manever uspel. In<br />

da je zmeden. Še bolj kot sicer. O, kako<br />

ji je šel na živce. »Pa saj nisem edina,« si<br />

je <strong>mi</strong>slila. In rekla:<br />

»Kot rečeno: Ujel si me izven delovnega<br />

časa. Če hočeš vedeti, boš moral<br />

vprašati. Ali <strong>pa</strong> se vrni jutri dopoldne.«<br />

Zastala je. Ga pomenljivo pogledala.<br />

In nadaljevala:<br />

»Razen seveda, če ne želiš, da ti povem<br />

kaj off the record. In da poslujem s<br />

teboj, kot se reče, pod <strong>mi</strong>zo?«<br />

Debelo jo je pogledal.<br />

»Rekordi me ne zanimajo. Saj sem<br />

WIKIART<br />

Charles-Andre van Loo, Vedeževalka, 18. stoletje.<br />

svetovni prvak. V vsem. Karkoli si iz<strong>mi</strong>sliš.<br />

Mize <strong>pa</strong> tudi ne vidim nobene,«<br />

je pogledal okrog sebe, »da bi počela<br />

kaj pod njo. Ali ob. Ali na. Sem za trans<strong>pa</strong>rentnost.<br />

To sem vedno govoril. Jaz<br />

sem trans<strong>pa</strong>renten.«<br />

»Prozoren skoraj,« je dodala.<br />

»Prav res.«

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023 POLITIČNA POEZIJA<br />

Humor<br />

65<br />

Sko<strong>mi</strong>gnila je z rameni:<br />

»No, golobček, potem <strong>pa</strong> le na dan z<br />

vprašanji, ki te mučijo.«<br />

Spet mu je obraz zasijal v občudovanju.<br />

»Vidim, da si mojstrica svojega poklica.<br />

Točno to je namreč moj problem.<br />

Mučna vprašanja. Mučijo me z vprašanji.<br />

Jaz <strong>pa</strong> mučkam.«<br />

»Pa poznaš odgovore?«<br />

»Seveda jih. To ni problem. Ne vem<br />

<strong>pa</strong>, kaj bi odgovoril. Ker so odgovori<br />

problematični.«<br />

»In želiš, da ti povem … ?«<br />

»Kaj se bo zgodilo. Da.«<br />

»Čisto preprosto: Če ne boš odgovoril,<br />

bo letelo perje. Če odgovoriš,<br />

boš letel.«<br />

Popraskal se je po glavi.<br />

»In kaj je bolje, da storim?«<br />

»Leteti znaš, saj si tiček. Če <strong>pa</strong> bo letelo<br />

perje, se lahko zgodi, da te oskubijo,<br />

da ne boš mogel leteti, ko boš letel!«<br />

»A, tako,« je rekel.<br />

In odšel. In gre še danes. Še kar.<br />

Vsem na živce. Kot običajno. <br />

VESNAN VOVKIČ<br />

PTIČEK IN VOLK<br />

Ptiček je začivkal, se zahvalil, Volk je ta, ki njemu dirigira,<br />

bi počepnil še in <strong>pa</strong> pokleknil, kdaj in kaj, kako bo odgovarjal,<br />

hkrati zopet kakšno bistro bleknil, in kako golob se bo pretvarjal,<br />

ko živalco drugo je pohvalil.<br />

da ga to vprašanje ne nervira.<br />

Ni pri tem se ptiček cenzuriral, Mu na<strong>mi</strong>gne volk, golob počepne,<br />

je necenzurirano prepeval,<br />

takšna, ve se, je hierarhija,<br />

zraven plesal, v veje se zadeval, ko zavlada v celem anarhija,<br />

s tal se komaj capljajoč pobiral. vladajo ko ptičice podrepne.<br />

Daje ga, so rekli, je v zadregi, Vladajo, se pravi, ko igrajo,<br />

kaj<strong>pa</strong>k, saj je vendar osmojenec, da so one same na oblasti,<br />

v kletki zlati ptiček pritepenec a na dlani je, kako so v <strong>pa</strong>sti,<br />

in z zverina<strong>mi</strong> v prav tesni spregi. kjer samo golobji ples poznajo.<br />

Dr SINNY BOY<br />

@SINNYBOY2<br />

Dobro jutro!<br />

HIŠA HARISA DŽINOVIĆA<br />

Fotomontaža CITRUS<br />

Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si

TAZADNJA<br />

66<br />

Humor<br />

<strong>91</strong> | 30. MAREC 2023<br />

Podeljene nagrade<br />

največjim zamudnikom<br />

SVIT PODGORNIK<br />

Fotomontaža CITRUS<br />

Minulo nedeljo smo bili spet<br />

primorani premakniti uro,<br />

kar nas je, tako kot vsako<br />

leto, ujelo popolnoma<br />

nepripravljene in bo stvar razprave ter<br />

negodovanja dokler ne bo konec akcije<br />

40 dni <strong>brez</strong> alkohola. Vsako leto <strong>pa</strong> je to<br />

tudi čas, da se spomnimo tistih, ki jih<br />

je pre<strong>mi</strong>k ure nazaj še posebej prizadel,<br />

saj je bila ravno tista ura ključna za to,<br />

da niso uspeli dokončati tistega, česar<br />

niso nikoli zares začeli. Tako je zveza<br />

ZASPIM (Zveza Akutno Spečih in Poznih<br />

v Inozemstvu ter Matični državi)<br />

podelila nagrade tistim, ki so uspeli s<br />

svojim zamujanjem posebno izsto<strong>pa</strong>ti.<br />

Nagrade, ki vsako leto uspejo vzne<strong>mi</strong>riti<br />

javnost kakšne tri dni po razglasitvi<br />

zmagovalcev, so tudi letos požele<br />

veliko zanimanje. Javnost je uro in pol<br />

po napovedanem začetku nagovorila z<br />

odra nikoli dokončanega nakupovalnega<br />

centra Stožice predsednica zveze<br />

ZASPIM, Sanja Ševedno: »Slovenci<br />

imamo neverjeten potencial za zamujanje.<br />

Kljub temu, da se nekateri vztrajno<br />

hočejo zgledovati po točnofilskih<br />

severnih državah, vsako leto pokažemo<br />

tudi svetovno zavidljive zamude.<br />

Tudi letos hočemo nagraditi nekaj<br />

najbolj sproščenih oseb, ki se še vedno<br />

zavedajo, da je čas relativen, kosilo in<br />

počitek <strong>pa</strong> nista.«<br />

PRIZNANJE ZA<br />

DEBITANTA SVOBODI<br />

Nagrada za največjega zamudnika<br />

med debitanti je soglasno in <strong>brez</strong><br />

konkurence šla v roke nove, lani<br />

ustanovljene stranke Gibanje Svoboda.<br />

Kmalu bo leto naokoli, vlada<br />

z veliko premočjo v <strong>pa</strong>rlamentu <strong>pa</strong><br />

še ni izpolnila nobene večje predvolilne<br />

obljube. Njen predsednik<br />

Robert Golob je bil na podelitvi<br />

vidno ponosen: »Ne samo eno leto.<br />

Ne, ne, dragi moji. Obljubljam, da<br />

z zamujanjem ne bomo prenehali<br />

vse do konca mandata.«<br />

Kot vedno, je bila najbolj napeta in<br />

nepredvidljiva skupinska nagrada, pri<br />

kateri sta se že tradicionalno pomerili<br />

slovenska vlada ter slovenske železnice.<br />

Po napetem čakanju, ki je trajalo<br />

dobrih 15 <strong>mi</strong>nut, je voditelj večera Rok<br />

Trajanja končno razglasil: »Nagrado<br />

prejme …. Vlada Republike Slovenije.«<br />

Poslanec S. Korajtočen se je ob podelitvi<br />

nagrade zahvalil tudi prejšnjim vladam:<br />

»Morda se danes zdi, da smo sa<strong>mi</strong><br />

na odru. A pravo delo so za nas opravile<br />

že prejšnje vlade. Zamuda pri reformah<br />

zdravstva, vojske, izgradnji NEK2, projektu<br />

drugega tira … Vse to je bilo za nas<br />

že narejeno.« Ob vprašanju, kaj je po<br />

njegovem mnenju prevesilo tehtnico<br />

na vladno stran, <strong>pa</strong> je dejal: »Menim, da<br />

se je tukaj izplačalo trdo delo pri zavlačevanju<br />

s čr<strong>pa</strong>njem evropskih sredstev,<br />

mešetarjenje z notranjim <strong>mi</strong>nistrom<br />

ter zamujanje s pripravo proračunov. V<br />

to je bilo vloženega mnogo odlaganja,<br />

in to se je izplačalo.« Tiskovni predstavnik<br />

Slovenskih železnic je bil vidno<br />

razočaran: »Mislim, da se bomo pritožili.<br />

Pri voznem redu vlakov po netočnosti<br />

v EU zaostajamo samo za Grki, <strong>pa</strong><br />

naj bi bili še vedno bolj točni od vlade.<br />

Tega preprosto ne morem verjeti.«<br />

Za najbolj netočnega posameznika<br />

je bila izbira lahka. »Nagrado dobi<br />

… Svetlana Makarovič za zahtevo po<br />

prevzetju nagrade 23 let po njeni razglasitvi!«<br />

Nagrada je bila podeljena<br />

soglasno. »Redkokdaj se zgodi, da ima<br />

zamuda tako medijsko zanimanje in<br />

pokritost. Svetlana Makarovič je še<br />

enkrat dokazala, da je uspešno za časom,«<br />

je 2 dni po prošnji za izjavo povedala<br />

predsednica Sanja.<br />

Pri Tazadnji iskreno čestitamo<br />

vsem nagrajencem. Tudi sa<strong>mi</strong><br />

se trudimo, da bomo nekoč zamudil<br />

na oder za prejem svečane nagrade<br />

ZASPIM. Vam <strong>pa</strong> želimo, da boste<br />

ravno dovolj pozni, da zamudite predolge<br />

uvode, hkrati <strong>pa</strong> dovolj točni,<br />

da ujamete vse, kar je pomembno.

Gregor Čušin<br />

KUPI V TRGOVINI<br />

ISKRENI<br />

Ilustracije: Agata Pavlovec<br />

Čudovita priprava na veliko noč.<br />

Za u<strong>mi</strong>rjen začetek ali zaključek dneva.<br />

CENA:<br />

12,90 €<br />

Na voljo<br />

tudi v darilni<br />

embalaži<br />

AVTOR O KNJIGI:<br />

“Ko so se začele bolj intenzivne priprave<br />

na knjigo in sem po več kot pol leta spet<br />

začel prebirati tekste, nisem mogel verjeti,<br />

da je vse to prišlo izpod mojih prstov. Te<br />

besede so od zgoraj. Meni je to tako sveto.<br />

Če bi kdo drug napisal to knjigo, bi bil zaljubljen<br />

vanjo in bi jo vsem ponujal.”<br />

T: 064 135 136 E: info@iskreni.net<br />

www.iskreni.net/trgovina

Ivan Sivec<br />

O, srečni dom nad zvezda<strong>mi</strong><br />

ŽIVLJENJE, DELO IN SMRT MUČENCA FILIPA TERČELJA<br />

KUPI V TRGOVINI<br />

ISKRENI<br />

Življenjepis duhovnika, pesnika, pisatelja in mučenca Fili<strong>pa</strong> Terčelja (1892-1942)<br />

v 31 zgodbah, ki njegovo življenjsko zgodbo predstavi zgodovinsko natančno, obenem<br />

<strong>pa</strong> se ob branju srečamo tudi z vse<strong>mi</strong> njegovi<strong>mi</strong> značajski<strong>mi</strong> poteza<strong>mi</strong>.<br />

V knjigi najdemo veliko odlomkov iz<br />

številnih Terčeljevih pes<strong>mi</strong> in črtic,<br />

opremljena <strong>pa</strong> je tudi z bogato barvno<br />

slikovno prilogo na 32 straneh.<br />

“Z velikim veseljem sem prebral letošnje<br />

šmarnice pisatelja Ivana Sivca,<br />

ki opisujejo življenje in delovanje<br />

Fili<strong>pa</strong> Terčelja. Priznam, prebral<br />

sem jih dvakrat. Prvič na dušek od<br />

začetka do konca, drugič <strong>pa</strong> počasi<br />

in s pre<strong>mi</strong>slekom.”<br />

- Ivan Albreht, duhovnik<br />

in poznavalec Terčeljevega življenja<br />

(iz spremne besede)<br />

CENA<br />

v predprodaji:<br />

16,95 €<br />

13,95 €<br />

T: 064 135 136 E: info@iskreni.net<br />

www.iskreni.net/trgovina/product/o-srecni-dom-nad-zvezda<strong>mi</strong><br />

Knjiga izide<br />

14. aprila.<br />

Zbiramo<br />

prednaročila!

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!