Biobrazda I Letnik 3 I številka 9 I Januar 2015
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
(glavne) veje ali pa v provodnik vcepimo
novo sorto.
Že oblikovana, odrasla drevesa v polni
rodnosti, a vitalne in močne rasti, lahko
v enem zamahu »poročimo« z novimi
sortami. V tem primeru moramo drevo
za tak zanj zahteven poseg pripraviti
že jeseni: obžagamo ga enako kot pri
pomlajevanju. Spodnje ogrodne veje
prikrajšamo na daljše štrclje, zgornje na
krajše, tako da dobimo obliko piramide
z izrazitim vrhom in kotom 45°. V spodnjem
delu pustimo nekaj neskrajšanih
vej II. in III. reda, ki s svojo listno maso
zaradi fotosinteze lahko prehranjujejo
celo drevo z asimilati. Angleži take veje
posrečeno imenujejo »mother limbs« ali
»nurse limbs«, ker skrbijo za drevo prav
kakor mati za otroka ali bolniška sestra
za bolnika. Ko se listni aparat na cepičih
še v isti ali pa v naslednji vegetaciji dovolj
razvije, mamice in bolniške sestrice
niso več potrebne, zato jih odstranimo
do osnove ali pa precepimo tudi te.
Kako se lotimo?
Za lub cepimo v času muževnosti, ko
lubje zlahka privzdignemo od lesa, pred
vegetacijo pa to ni mogoče, zato sedlamo,
dolagamo ali žlebičkamo s poprej
pripravljenimi cepiči z dvema ali tremi
brsti. Cepljenja v razkol pa skorajda ne
uporabljamo več.
Cepiče za spomladansko cepljenje na
živo oko naberemo že pozimi z zdravih,
odbranih dreves. Posebej pozorni moramo
biti na znake viroz, saj se te prenašajo
s cepljenjem na novo rastlino. Cepiče
koščičarjev režemo januarja, pečkarjev
pa februarja z dobro razvitih, zrelih enoletnih
mladik, debelih kot svinčnik, ki so
običajno brez cvetnih brstov. Mladike s
cvetnimi brsti so za cepiče neprimerne.
Če že ne gre drugače – pogosto pri koščičarjih
– cvetne popke odstranimo ob
brstenju po cepljenju. Za cepiče primerne
mladike rastejo na osvetljenih delih
krošnje. Iz zasenčene notranjosti krone
cepičev ne režemo, saj imajo slabo razvite
brste in nedozorel les. Prav tako so
v ta namen neprimerne bohotivke ali vodeni
poganjki.
Za cepič uporabimo le srednji del mladike,
saj so vršni brsti in brsti ob osnovi
mladike slabše razviti.
Da je les mladike dozorel, spoznamo
po tem, da je njen vrh brez listja, rjave
barve in popolnoma olesenel. Za cepiče
uporabimo le njihov srednji del, kjer so
brsti najbolje prehranjeni, razviti in imajo
največ rezervnih hranil.
Narezane enoletne poganjke za cepiče,
povezane v snopiče po 15 do 20 in
ustrezno označene, v primernem času
shranimo v vlažnem pesku ali mivki v
hladnem in vlažnem prostoru. Včasih so
jih shranjevali tudi na prostem v rahli zemlji
na senčnem prostoru, a ker so zime
vse milejše, zaradi previsokih temperatur
mladike rade odženejo in potem niso
več primerne za pripravo cepičev, ki morajo
biti v popolnem fiziološkem mirovanju.
Zato jih je najbolje do cepljenja hraniti
v hladilniku, s folijo pa preprečimo,
da bi se izsušile. Idealna temperatura za
tak namen je 3–4 °C.
Vejo, ki jo cepimo, pred tem ponovno z
žago skrajšamo za nekaj centimetrov,
da jesensko rano osvežimo, kambialni
prstan dobro zgladimo z ostrim nožem,
po cepljenju pa mesto dobro povežemo
in rano premažemo z naravno ali sintetično
cepilno smolo. Ker na cepiče radi
sedajo ptiči in jih tako lahko poškodujejo,
je nad njimi pametno privezati šibo v
lok, pa naj sedajo tja, saj so dobrodošli.
Kambialni prstan, označen s puščico,
zgladimo z ostrim, čistim nožem.
Veje, ki jih precepljamo, naj ne bodo debelejše
od 10 cm. Močnejše se težko ali
pa sploh ne zarastejo, kar poveča tveganje
za vdor lesne gobe in drugih nebodijihtreba.
Če v debelejšo vejo vcepimo
več cepičev, to tveganje zmanjšamo,
saj se rana zaradi njih hitreje zaraste.
Za vzgojo nove ogrodne veje pa sicer
potrebujemo le enega, zato odvečne
»ranocelnike« odstranimo v naslednjem
letu ali pozneje.
Podlago odžagamo nekoliko poševno,
zgladimo rob rane, poševno prirežemo
cepič kot za cepljenje za lub. S podlage
odrežemo enako dolg del lubja z nekoliko
lesa in doložimo cepič. Kambija (bele
puščice) naj se prilegata vsaj na eni strani
in spodaj. Čvrsto povežemo in zamažemo
s cepilno smolo.
Na cepiču lahko vrežemo tudi sedlo.
V tem primeru zarežemo cepič najprej
pravokotno do približno ¼ njegove debeline
in potem vzdolžno diagonalno.
Cepljenje sadnega drevja
Biobrazda
9