Biobrazda I Letnik 3 I številka 9 I Januar 2015

Cepljenje sadnega drevja
Cepljenje sadnega drevja
Cepljenje, ki je eden od načinov vegetativnega (nespolnega) razmnoževanja sadnih rastlin, ima že zelo
dolgo, sivo brado. O njem so pisali že Teofrast, Kolumella, Katon, Plinij mlajši, pa še kdo pred tisočletjem ali
dvema. Ta način razmnoževanja sadnih rastlin ima veliko večji praktični pomen od vseh ostalih. S koreninskimi
potaknjenci, vejnimi potaknjenci, raznimi načini grobanja, grebeničenja, delitvijo grmičev, sejanjem
in razmnoževanjem »in vitro« iz celic meristemskega tkiva v glavnem množimo sadne podlage, na katere
cepimo žlahtne sadne sorte. Cepljenje je najuspešnejše orodje za razmnoževanje sort, ki pri tem obdržijo
vse svoje tipične sortne lastnosti, zaradi katerih jih cenimo.
S cepljenjem spojimo del ene sadne
rastline z delom druge na različne preskušene
načine, menda jih poznamo
celo več kot 200. Ko se deli zrastejo,
nastane novo bitje, dibios. Lahko bi rekli,
da ustvarimo prisilno simbiozo dveh
različnih, a sorodnih rastlin. Eno od njih
imenujemo podlaga ali hipobiont, ki v
»zakon« prispeva koreninski sistem in
včasih tudi primarni in sekundarni skelet
(deblo in veje), drugo pa cepič ali epibiont,
ki oblikuje nadzemne organe in rodi
željeno sadje.
Obstajajo tudi zveze treh komponent –
tretjo od njih imenujemo posredovalka
ali deblotvorka. To označimo kot dvojno,
dvogubo cepljenje ali cepljenje s posredovalko.
Pogoji za uspešno cepljenje
Dejavnike, ki pogojujejo uspešnost cepljenja,
lahko zajamemo v tri skupine:
- biološko-fiziološka skladnost podlage
in cepiča ali afiniteta, kompatibilnost;
- čas in način cepljenja;
- ekološke razmere v času pred, med
in po cepljenju.
Oblikovanje posebnega zacelitvenega
8 Biobrazda
Piše:
Matjaž Zupančič
Maklen – urejanje-vzdrževanje
vrtov in parkov
(www.vrtinmi.si) v sodelovanju
z Micronatura d.o.o.
(www.micronatura.si)
Fotografije: Luka Kompare
ali travmatskega tkiva, kalusa, omogoča
uspešno zrast med cepičem in podlago.
Zelo tanka plast kambijalnih celic, ki jo s
prostim očesom komaj zaznamo, je najbolj
živ del drevesa, ki z delitvijo svojih
celic navzven oblikuje floem, lahko bi
rekli živi lub ali ličje, po katerem se pretakajo
asimilati. Ta prehaja v celice mrtvega
lubja, ki ščiti drevo pred zunanjimi
vplivi. Navznoter pa kambij ustvarja celice
ksilema, lesa: po ceveh v še živi beljavi
se pretaka voda z raztopljenimi rudninami,
mrtva črnjava v sredini pa služi
le še kot oporno tkivo. Ob poškodbah –
tudi tistih zaradi cepljenja – kambij tvori
celice zacelitvenega tkiva, kalusa.
Da se kalusa podlage in cepiča lahko
zrasteta, je nujna genetska sorodnost
med njima. Zato je uspešnost cepljenja
omejena s stopnjo botanično-genetske
sorodnosti med vrstami sadnih rastlin.
Obče pravilo je, da lahko cepimo med
seboj različne sorte ali tipe sadnih rastlin
v okviru iste vrste. Težje je med seboj
cepiti rastline različnih vrst, še težje
različnih rodov. Je pa nekaj izjem, ki so
običajna praksa v drevesničarstvu. Tako
poznamo uspešne kombinacije med:
hruško, kutino, nešpljo in glogom; slivo,
breskvijo, marelico, mandljem in črnim
trnom; češnjo in rašeljiko itd. Vendar
medsebojno cepljenje v obeh smereh ni
nujno vedno mogoče: kutina je odlična
podlaga za večino sort hrušk, hruška za
kutino pa ne.
V drugi skupini dejavnikov uspešnega
cepljenja so najpomembnejši:
- najprimernejši čas cepljenja, ko je
podlaga fiziološko aktivna, cepič pa
je v fazi mirovanja, npr. v začetku pomladi;
- hitra in spretna izvedba cepljenja,
uporaba čistega in ostrega noža, čvrsta
povez spojnega mesta in zaščita s
cepilno smolo, ki prepreči, da se bodisi
izsuši bodisi zamoči zaradi dežja;
- ekološke razmere, ki imajo največji
vpliv na uspeh cepljenja: temperatura
(min. 0, max. 40, optimalna 18–25 °C),
zmerna vlažnost zraka in brezvetrje.
Pomen cepljenja
Največji gospodarski pomen cepljenja
je proizvodnja sadnih sadik – razmnoževanje
v velikem številu s popolnim prenosom
vseh sortnih lastnosti na mlade
rastline, ki so pravzaprav kloni matične.
Z uporabo določenih podlag z izenačeno
rastjo zagotovimo izenačeno rast
in proizvodnjo, znatno hitrejši prehod v
obilnejšo rodnost z boljšo kvaliteto plodov.
S pravilnim izborom podlag lahko
sadjarsko izkoriščamo zemljišča, ki so
za to sicer manj primerna, vplivamo na
odpornost dreves na zimsko pozebo,
razne škodljivce in bolezni, vplivamo na
čas začetka cvetenja in zmanjšano nevarnost
spomladanske pozebe.
Precepljamo pa tudi starejša, že rodna
drevesa, ker sorta zaradi različnih vzrokov
ne ustreza več ali pa primanjkuje
pravih opraševalnih sort. Spremembe
sorte si mnogokrat zaželimo tudi na domačem
vrtu – če nimamo prostora za
več kot eno ali dve večji drevesi, lahko
v isto krošnjo vcepimo celo več različnih
sort in tako povečamo domači sadni
sortiment. Ker takih »sortnih zbirk« na
enem deblu v drevesnicah ni dobiti, se
cepljenja naučimo kar sami. Tako lahko
precepimo mlada drevesa v letih, ko
jim še oblikujemo krošnjo: vsako leto
lahko na eno do dve leti stare ogrodne