Biobrazda I Letnik 3 I številka 9 I Januar 2015

Na obisku pri Metki in Tini Ternjak
Tina: Pravzaprav sva bili pozitivno presenečeni
letos. Kljub slabemu poletju je skorajda
vse zares obilno obrodilo in vrt je še
zdaj, v prvih dneh decembra, precej zelen
in poln.
Sta dovzetni za novosti, ki prihajajo, jih
preizkusita ali ostajata pri tradicionalnem?
Nove oblike gnojil, nove sorte rastlin,
nove metode vrtnarjenja, nova orodja
…
Metka: Jaz sem kar tradicionalna, kar se
tiče metod in orodij. Poleg starih, tradicionalnih
sort pa zelo rada preizkusim kaj bolj
eksotičnega. Tina poskrbi in prinese kakšno
novo znanje, ki ga je pridobila v tujini.
Je pa res, da tudi jaz povsod, kamor grem,
obiščem prodajalne s semeni, sadikami
… Tam imam zares velike oči in potem po
navadi domov prinesem tudi polno vrečko
(smeh).
Bi lahko rekli, da se pri vrtnarjenju dopolnjujeta?
Metka: Se dopolnjujeva, jaz imam izkušnje,
Tina nova znanja – in deluje.
Tina, izobraževali ste se tudi v tujini. Kje je
to bilo in kakšne izkušnje vam je prineslo
tamkajšnje življenje, znanja, prakse … Kje
smo Slovenci na tem področju?
Tina: V času študija sem preživela eno leto
na Portugalskem, potem kasneje pa po
končanem študiju še v Angliji in Avstriji. Sicer
pa tudi zasebno veliko potujem in del
mojih potovanj sta raziskovanje in iskanje
novih znanj. Moram reči, da me je resnično
navdušilo, kako napredni so v Avstriji in
Angliji na področju odgovornega ravnanja
z naravo – tako v kmetijstvu kot tudi pri vrtnarjenju.
Veliko sem se naučila o pridelavi
semen in ohranjanju starih sort, kar se pri
nas zanemarja. Ampak mislim, da se tudi
Slovenci trudimo in napredujemo na tem
področju. Vedno več ljudi se zaveda lastne
pridelave, sezonske hrane in pridelovanja v
sožitju z naravo.
Vam je študij kmetijstva dal konkretno
znanje za vrtnarjenje, kmetovanje? Verjetno
se strinjate, da je tako kot drugje
najpomembnejša volja posameznika. Jo
vi imate, kaj si še želite v življenju doseči
na tem področju?
Tina: Med študijem sem dobila nekaj znanja
in novih informacij in vesela sem, da
sem ga končala. A če nimaš želje in volje,
da pridobljeno znanje preizkusiš in ga uporabiš
v praksi, potem ni ravno veliko vredno.
Je pa dejstvo, da samo študij ni dovolj.
Če želiš dobiti nova znanja in izkušnje, moraš
biti ves čas radoveden in se učiti. Imam
še veliko ciljev in želja, med drugim bi se
rada lotila doktorata, odšla še na kakšno
izobraževanje v tujino in predvsem še bolj
razširila svoje znanje.
Metka, kot mama ste verjetno zadovoljni,
da hči vsaj okvirno sledi vašim stopinjam
in da ji je stik z zemljo pomemben. Čemu
pripisujete to, da se je Tina odločila za takšno
pot?
Metka: Seveda sem zadovoljna, da Tini
veliko pomenijo narava, zemlja, zdrav način
življenja, predvsem pa, da je ob tem
delu tudi srečna, uživa in najde svoje izzive.
Spoštovanje narave in njenih plodov je
bilo del neprisiljene vzgoje in že od malega
sta otroka sodelovala pri opravilih – majhni
otroci to radi počnejo in potem se to zasidra
vanje. In prej ko slej to zopet privlečejo
na dan, Tina je že (smeh).
Kaj je pri vama v lanski deževni sezoni
najmanj in najbolj uspevalo? Pravijo namreč,
da nas drugo leto čaka podobna
vrtnarska sezona.
Metka: Pravzaprav jo je le paradižnik bolj
slabo odnesel. Zares veliko je bilo fižola,
krasno zelje, ohrovt, cvetača, ogromen por,
debela repa in črna redkev.
Paradižnik sem redno preventivno škropila
s koprivami in pripravkom iz sode in mleka
in rastline so bile čudovite. Potem pa je prišel
dopust, paradižnik je bil malo osamljen
in morala sem ga reševati (smeh). No, kljub
temu smo se ga najedli do naslednje sezone
in tudi v shrambi je veliko kozarčkov.
Kateri škodljivci imajo radi vajin vrt? Izdajte
nam kakšen preverjen recept …
Metka: K sreči nimamo nekih težav s škodljivci.
Tu in tam se pojavi kakšna uš, ki jo
potresemo z lesnim pepelom, čebulo zavarujemo
pred čebulno muho s staničevino.
6 Biobrazda