Biobrazda I Letnik 3 I številka 9 I Januar 2015

Jejmo zdravo
Poznate azijsko
listnato zelenjavo?
Če ste se naveličali tipičnih slovenski zelenjadnic, potem bi vas utegnila zanimati široka paleta azijske listnate zelenjave.
Predvsem so te zelenjadnice zanimive v jesenskem času, ko se dan krajša in je na vrtovih čedalje manj
izbire za v lonec. Prenesejo tudi nekaj stopinj pod ničlo in močno popestrijo domačo kulinariko.
Vsi priporočajo, da uživamo čim več listnate zelenjave, saj ta
vsebuje veliko vitaminov in mineralov, povečuje vsesplošno odpornost,
in če jo jemo surovo ali čim manj obdelano, je prava superhrana
za jesenske in zimske dni. Ker je izbor azijske listnate
zelenjave res širok, okusi pa od milega do pekočega, si upamo
trditi, da je to ena izmed najbolj perspektivnih skupin, ki si zasluži
svoj prostor na njivi ali vrtu.
Pri nas je najbolj poznan pak-choi in tudi na naši kmetiji smo začeli
z njim. Seveda v Aziji, kjer je doma, poznajo mnogo sort, pri nas
se seveda zadovoljimo le z enim njenim predstavnikom. Že takoj
na začetku nas je očaral. Okus je milejši od zelja, spodnji belo
mesnati stebelni listi sočni, široki zeleni listi pa so mehki in malo
spominjajo na blitvo. Lahko odtrgaš celotno rastlino, če pa želiš
imeti rastlino dalj časa, pa se le odtrgava zunanje liste, v srčiki pa
že čakajo novi, ki so še čisto majhni in tesno zaviti.
Če pak-choi glede na rast spominja na blitvo, pa lahko rečemo,
da je tat-soi ena lepa velika rožica. Ima temnejše mesnate liste,
ki rastejo koncentrično okoli središča, raste pa bolj pri tleh. Če
začne rasti v višino, pomeni le eno, in sicer, da se pripravlja na
cvetenje, kar se žal pogosto dogaja. Da nam rastlinice ne bi šle
prehitro v cvet, priporočamo, da si pripravite sadike le za jesensko
setev, saj spomladi temperatura čedalje bolj narašča, obenem pa
se daljšajo dnevi, kar zelo pospeši generativni cikel. Azijski listnati
zelenjavi namreč prija difuzna svetloba, kratki in ne preveč vroči
dnevi. Mi lahko to izkoristimo in si sive dneve popestrimo s super
kulinaričnim doživetjem, ki nam ga ponuja Vzhod.
Na naši eko kmetiji gojimo še namenio in mizuno. Pri obeh odtrgavamo
lističe – na drobno narezani se super ujemajo v najrazličnejših
solatah, popestrijo sendviče, na rahlo podušeni ali na hitro
blanširani pa dajo prilogam edinstveni azijski pridih.
Treba je omeniti še bolj pekoče predstavnike te skupine – red-
-giant, ki dela velike rdeče liste, in choi-sum z veliki zelenimi listi.
Okusi variirajo od hrena do gorčice, se pa njihova ostrina izgublja
z dušenjem.
Golden frills in xi-li-ho sta dva predstavnika z močnim pekočim
okusom po hrenu in preneseta zelo nizke temperature, tudi debelo
snežno odejo, saj xi-li-ho pomeni ''zelen pod snegom''. Tudi v
primeru sodre ali ko dež zamrzne, zanju ni nevarnosti, le pazljivo
se odreže liste in počaka, da se odtalijo.
Tina Gajšek, kmetija Brevkina svežina
Foto: Ana Mrzlikar, arhiv Brevkine svežine
Buča maslenka s tat-soijem
Odlična priloga ali kot hladna solata
1.
2.
3.
4.
5.
Operi bučo maslenko, jo olupi in jo nareži na kocke.
Na čebuli in maščobi jo poduši in dodaj sol.
Čez 15 minut dodaj še listke tat-soija in pusti, da se
nekoliko zmehčajo.
Dodaj še na drobno nasekljan česen in narezano
šalotko.
V jed stresi kup zmletih začimb: garam masalo,
kurkumo in poper. Čisto na koncu dodaj še malo
oljčnega olja.
40 Biobrazda