Biobrazda I Letnik 3 I številka 9 I Januar 2015

Sparglji
potegnemo ali poškodujemo korenin. Medvrstne prostore lahko
prekrijemo z raznimi folijami ali slamo, da preprečimo razraščanje
trave in plevela. Pri nas smo se odločili, da bo na medvrstnih prostorih
rasla trava, ki jo bomo kosili s parkovnim traktorjem.
Zanimivost! Včasih je špargelj rasel na vrtu naših babic. Ker večinoma
niso vedeli, da so šparglji zelo zdravi in se jih lahko uporabi
v kuhinji, so jih uporabljali za šopke ob dnevu spomina na mrtve.
Da ohranjamo našo pogansko preteklost in cenimo rastlino v vsej
svoji lepoti, lahko naše grobove novembra okrasimo tudi z nekaj
vejicami šparglja.
Na kaj moramo biti pozorni?
Šparglji so rastline, ki ne prenašajo podtalne vode, zato se moramo
najprej prepričati, ali na vrtu, kjer jih bomo sadili, stojijo luže
in voda ob močnejših nalivih in moči. Lansko poletje je bilo idealno
za spremljanje moče na vrtu, ker se je dobro pokazalo, kje se
podtalna voda dvigne do površja in tam ostane dlje časa.
Špargelj je trajnica, ki na istem mestu raste v obliki grma do 20
let. Spomladi iz brstov na rizomu (korenika ali rizom je podzemno
rastlinsko steblo, iz katerega izraščajo nadomestne korenine)
poženejo mladi poganjki, ki jih pobiramo. V prvem letu se razvije
do šest poganjkov s koreninami. Jeseni se oblikuje dobro razvit
brst ali popek, v katerem so shranjene rezervne snovi za rast
mladih poganjkov v naslednjem letu. V novembru propadejo zeleni
deli rastline, ki jih odstranimo s košnjo in zažgemo, spomladi
pa iz brstov na rizomu poženejo mladi poganjki, ki jim pravimo
šparglji. Korenine špargljev zrastejo od 1 do 5 m globoko in se
obnavljajo vsaka tri leta, nad temi naslednje leto zrastejo spet
nove, v četrtem letu pa propadejo korenine, ki so se razvile v
prvem letu. S takim razvojem korenin se dviguje celotna rastlina,
zato je treba zelene šparglje saditi do 30 cm globoko, beljene
šparglje pa še globlje.
ŠPARGLJI V KULINARIKI
Kremna juha s šparglji
Na oljčnem olju prepražimo sesekljano čebulo, še bolje šalotko,
nato dodamo na kolobarje narezane šparglje in jušno
zelenjavo. Ko je zelenjava spražena, jo zalijemo z govejo
ali kostno juho, če pa tega nimamo pri roki, uporabimo kar
vodo. Skuhano zelenjavo nato pretlačimo s paličnim mešalnikom,
da dobimo gladko kremno juho. Dodamo še sol in
poper in po želji še belo vino, muškatni orešček ali limonin
sok. Iz kisle smetane, rumenjaka in na drobno narezanega
drobnjaka pripravimo zmes in z njo zgostimo juho. Po tem
juha ne sme več vreti. Kot zakuho uporabimo še vršičke
špargljev, ki smo jih prihranili.
Rižota s šparglji in parmezanom
Na oljčnem olju prepražimo mlado čebulo, narezane šparglje,
svežo rdečo in zeleno papriko, malo sesekljanega česna
in narezan olupljen paradižnik. Dodamo še ščepec soli
in popra, baziliko in malo luštreka. Okus izboljšamo, če dodamo
malce belega vina, ki se dobro poda k jedem iz špargljev.
Nato posebej skuhamo ali zdušimo riž in ga zmešamo s
pripravljeno omako. Pred serviranjem jed posujemo še s
sesekljanim peteršiljem ali svežim drobnjakom. Parmezan
naribamo po želji.
Spomladanska solata iz testenin,
špargljev in popečenega radiča
Testenine skuhamo, odcedimo in ohladimo. Enako storimo
s šparglji. Na krožnik postavimo popečen radič na oljčnem
olju in čez položimo skuhane šparglje. Testenine pripravimo
posebej, in sicer jih zmešamo z oljem, kisom, jogurtom, sesekljano
šalotko, pehtranom, soljo in poprom. Mešanico testenin
nato dodamo na krožnik s šparglji in radičem. Po želji
dodamo še olje, kis in sol ter ostale začimbe.
Orehov kotiček vam želi dober tek!
Matej se čudi stari indijanski sorti gvatemalske koruze,
ki je visoka 5 m, v ozadju pa špargljev nasad.
Matej Župevec in Nežka Polanc
Foto: osebni arhiv
38 Biobrazda