Biobrazda I Letnik 3 I številka 9 I Januar 2015

Recommendations

Info

Nasi zglediVrtnari z dušo in srcemTrajče Nikoloski je izredno zanimiv človek. Po poreklu Makedonec je v Slovenijo prišel kot študent, se poročils Slovenko, ustvaril družino in našel službo. Kot agronom je 23 let delal v Ljubljanskih mlekarnah, zadnjih 15let delovne dobe pa kot učitelj praktičnega pouka na Srednji vrtnarski šoli v Celju (danes Šola za hortikulturoin vizualne umetnosti Celje). »Vesel sem, da lahko rečem, da je bila moja služba hobi, za katerega sem biltudi plačan. Redkokdo lahko to trdi.« Zaradi drugačnega pogleda na delovne obveznosti, velike vneme inželje po boljših rezultatih njegovih učencev in delovnega entuziazma, ki je presegel obvezne ure delovnegaurnika, med mnogimi učiteljskimi kolegi ni bil prav dobro sprejet in ti so mu velikokrat hudomušno nagajali.»Učenci pa so me klicali kar 'očka',« pove. »Še danes jim pomagam, po spletu mi pošljejo kakšno študijskogradivo, da ga pregledam ter jim svetujem.« Ob poučevanju se je izobraževal na lastne stroške, končal Biotehniškofakulteto, magistriral na Fakulteti za management in svojo kariero končal z nazivom svetnik: »Nikolimi ni bilo težko dati denarja za izobraževanje. Moje vodilo je bilo vedno: če želiš druge učiti, se moraš vseskozitudi sam izobraževati.« Za aktivne upokojenske čase pa dela doktorat iz agronomije.Trajče Nikoloski, priznani strokovnjak, dolgoletnipedagog, vrtnar s srcem in dušo terveliko znanja. Na področju vrtnarjenja jenapisal ogromno strokovnih prispevkov zadomače in tuje revije, njegovi učbeniki paso tudi obvezno gradivo za učence srednjestrokovne šole. Njegov moto se glasi: kdorpodari seme, podari ljubezen. In še nekajvam izdamo – obožuje repincelj. Na fotografijilisti tobaka.Na njegovih zelenjavnih gredicah najdemoprecej nenavadne rastline – mednjimi jedilni oslez ali bamijo, zemeljskiorešček ali kikiriki, sezam, bombaž,čičeriko, črni koren in tobak. »V Makedoniji,kjer sem končal srednjo in višjovrtnarsko šolo, je bil velik poudarek napraktičnem načinu izobraževanja. A žekot otroci smo nabirali tobak, saj smobili majhni in smo tako lažje hodili med32 Biobrazdavrstami in nismo lomili listov. Treba jebilo vstati ob treh zjutraj in začeti nabirati.Tako zgodaj zato, ker takrat rastlinaizloča najmanj katrana, ki ti sicer čistopočrni in zlepi roke,« pojasni, zakaj somu delovne navade ostale.Ko je pričel delati kot učitelj v Celju, jekontaktiral svoje sošolce v Makedoniji,ki so mu iz semenske banke poslaliogromno semen, in tako je v Slovenijovnesel veliko novih kultur. »Ko je prvičzrasel kikiriki, sem povabil medije, da soposneli oddajo, saj je bila to v Slovenijina področju vrtičkarstva prava mala senzacija.Tako se je začelo sodelovanje zRTV Slovenija in v naslednjih letih smoposneli več kot sto prispevkov,« pripoveduje.Še danes o svojih izsledkih invrtnarskih izkušnjah občasno poroča natelevizijskih in radijskih oddajah o vrtu.V svoji karieri se je Trajče veliko ukvarjaltudi s cepljenjem rastlin iz družine razhudnikov.Na podlage tobaka, krompirjain bele buče je cepil paradižnike, paprike,kumare, lubenice in melone. En takposkus je bilo cepljenje paradižnika natobak, v dobljenih plodovih pa so analiziralivsebnost nikotina. »Plod tega'združka' bi vseboval nikotin in kadilec,ki bi želel prenehati kaditi, bi tako namestonikotinskih obližev zaužil paradižnik.Sicer pa je bilo bistvo cepljenja rastlinaz eno korenino in dvema različnimaplodovoma. Na primer: spodaj krompir,zgoraj paradižnik ali pa v tleh topinambur,zgoraj pa sončnica.«Trajče zna ogromno povedati tudi očebelah, saj že od leta 2000 čebelari.»Začel sem v šoli, kjer sem skrbel zašolski čebelnjak in čebelarski krožek,danes pa imam kar 30 čebeljih družin,«ponosno pove. Tudi na tem področju ješe danes aktiven, saj hodi po osnovnihšolah in učencem predstavlja čebelarstvov Sloveniji. Pravijo, da zna redkokdotako motivirati učence, da zbranoposlušajo.
Sami vzgajate sadike, katere?»Z ženo živiva v skoraj sto kvadratov velikemstanovanju, sinova sta se odselilain ostala sva sama. Tako da sta zdaj dvesobi namenjeni vzgoji sadik. Vzgajamkmečki tobak, latinsko Nicotiana rustika,ki je na vrtu obvezno posajen po vogalih,ker je zelo lep okras. Pa jedilni oslez, kiima cvet enak kot hibiskus, poleg tegapa ga lahko ješ v solati, slaščičarska industrijapa ima rada plodove, ki vsebujejolepljivo snov. Sicer pa se uporablja zapriloge in omake. Plodove vlagam na istinačin kot kisle kumarice. Večinoma pasadike z ženo kar kupiva, saj stanujevablizu tržnice.«Kakšne prednosti imajo cepljene sadike,saj so precej dražje od navadnih?»Res je, da so dražje, sadika cepljenegaparadižnika stane na primer 4,5 evra.Vendar se pri cepljenih sadikah razvijemočnejši koreninski sistem, kar omogočaboljše izkoriščanje hranil v globljihslojih zemlje, rastlina pa doseže višjorast. Sadike lahko sadimo na slabša indegradirana tla. Cepljena rastlina je boljodporna na bolezni in škodljivce, karzmanjša uporabo kemijskih sredstev zavarstvo rastlin. Sadike so primerne za integriranopridelavo.«Vrtnarite zelo načrtno? Se držite luninegakoledarja?»Z ženo imava vrt v Borovnici, kjer imavav najemu nekaj zemljišča za obdelovanje.Od 700 m2 je polovica vrta. Sadivapo natančno izdelanem setvenem načrtu,ki je striktno povezan s kolobarjenjem.V nekaj letih vrtnarjenja tam svaugotovila, katerim vrtninam paše zgornjidel vrta, katerim spodnji, saj imava vrt vdveh etažah. Žena se strogo drži luninegakoledarja, tako da jo moram včasih navrt peljati ob nemogočih časih in v nemogočihpogojih (smeh).«Zagotovo ste že imeli bližnje srečanje zvoluharjem?»Voluharja sem bil včasih vesel. Ko sempisal o njem, sem potreboval njegovofotografijo in sem ga čakal, da pokukaven iz zemlje. Sicer sem ga pa preganjalna ekološki način – nekajkrat sem gapregnal z dimom ali pa sem plastenkamodrezal dno, narobe obrnjene zakopal vzemljo in očitno so ga motile vibracije inzvoki, ki jih je ustvarjal veter, saj je izginil.«Na poseben način sadite paradižnik. Biga predstavili bralcem?»To je običajno sajenje v Makedoniji, greza sajenje leže. Naredim brazdo, sadikopoložim in jo do prvih listkov zakrijems kakovostno, rahlo zemljo. Zravenpa dam tudi oporo, sadiko zaviham obopori, da začne kasneje rasti v višino. Zaparadižnik je namreč znano, da pri vsakemkolencu takoj naredi korenine. Inverjamem, da se pri sistemu pokončnegasajenja, ko naredimo globoko luknjo,zemlja toliko zbije, da sadika potrebujeveč časa, da naredi kvaliteten koreninskisistem. Pri sajenju leže pa je zemlja rahlain se to hitreje zgodi.«Nasi zglediRicinus ali kloštrevec je zelo lepa okrasna rastlina.Imate rastlinjak?»Do zdaj svojih vrtnin nisem nič pokrival.Celo kopreno proti čebulni muhi sem dalzelo redko. Vendar sem se zaradi zadnjedeževne sezone odločil, da bom drugoleto tudi 'gradbenik' in bom postavilmanjši rastlinjak. Vsaj za paradižnik, ki galetos prvič nisva imela prav nič.«Pogovarjala se je Ana MrzlikarFoto: osebni arhivBiobrazda33
Page 1 and 2: TISKANO NA 100% RECIKLIRANEM PAPIRJ
Page 3 and 4: Ali ste vedeli?ZanimivostiVas brez
Page 5 and 6: Hvaležni naraviza vse podarjenoMet
Page 7 and 8: Na kaj sta najbolj ponosni na vajin
Page 9 and 10: (glavne) veje ali pa v provodnik vc
Page 11 and 12: Ploščičasta okulacijaPoprek v po
Page 13 and 14: ali prahom zarišemo pot spirale. P
Page 15 and 16: Kako smo sespirale lotili miKaj pa
Page 17 and 18: Vzgoja sadikSkupina študentov se j
Page 19 and 20: sploh nismo sejali za sadike. Pikir
Page 21 and 22: Temperature za vzgojo sadik nekater
Page 23 and 24: Vermikultura, inovativne idejein bu
Page 25 and 26: rih rjuh, geotekstila, filca ipd.,
Page 27 and 28: Urbano vrtnarjenjeOnkraj gradbišč
Page 29 and 30: Namigi za zeleno pomladLetnemu čas
Page 31: nekoliko redkeje, vse je tudi odvis
Page 35 and 36: Dnevnik BiobrazdeMAČKE IN PSIGospo
Page 37 and 38: SpargljiPolaganje špargljev v kana
Page 39 and 40: Kaljena piraPira je zelo uporabno
Page 41: Slovenska naravna in kulturna dedis

Biobrazda I Letnik 3 I številka 9 I Januar 2015

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?