Biobrazda I Letnik 3 I številka 9 I Januar 2015

Ali ste vedeli?
Zanimivosti
Vas brez pesticidov
Bo ptic nekoč
zmanjkalo?
Po ocenah britanskih strokovnjakov
živi v Evropi 421 milijonov ptic manj
kot pred 30 leti. Glavna razloga sta
sodoben način kmetovanja in uničevanje
ekosistemov. Manj je vrabcev,
škorcev in škrjancev, v prihodnosti pa so lahko ogrožene tudi
druge vrste, saj se trend (še) ne obrača. Dobra novica pa je, da
se je povečala populacija nekaterih redkih vrst, predvsem zaradi
načrtnih prizadevanj za njihovo ohranitev.
V vasi Mals na Južnem Tirolskem so prebivalci izvedli referendum
in izglasovali prepoved uporabe pesticidov na vseh
površinah. Morda majhen korak, a pomemben v spreminjanju
miselnosti o nujnosti uporabe le-teh. Problema uporabe
pesticidov se zavedajo številne države, najbolj resna
na tem področju je Francija, ki pripravlja zakon, s katerim
bi prepovedali uporabo pesticidov na mestnih vrtičkih in v
parkih. V nekaterih evropskih mestih so uporabo pesticidov
prostovoljno že zmanjšali ali celo ukinili, celo več, mesta, ki
se bodo potegovala za zeleno prestolnico Evrope leta 2017,
bodo morala predložiti tudi podatke o ukrepih na področju
izboljševanja kakovovsti vode in uporabe pesticidov na javnih
površinah in zaščitenih območjih. V Kopenhagnu so na
primer uporabo pesticidov prepovedali že leta 1997.
Hrana je (tudi) denar
Slovenci zavržemo več kot 80 kg hrane
na prebivalca na leto ali približno
en obrok na dan. Seveda ni realno
pričakovati, da ne bi zavrgli čisto nič
hrane, ampak vseeno poskušajmo to
količino zmanjšati. Kupujmo le to, kar
potrebujemo, ali pa porabimo hrano,
ki jo že imamo. Kdor še ni, lahko obrne običajni vrstni red: namesto
recepta in nakupovanja najprej poglejmo, kaj imamo na zalogi
oz. pred rokom uporabe in nato poiščimo recept za ta živila. Ali
pa si namesto pokvarjene salame, ki jo ravnokar odlagate v koš,
predstavljajte, da mečete stran bankovec za 5 evrov. Ni govora,
kajne? Največ hrane sicer zavržemo ob sami pripravi, nato sledijo
pokvarjena hrana, ostanki s krožnikov in hrana s pretečenim rokom.
Na odlagališču se znajde največ zelenjave in sadja, sledijo
kruh in mlečni izdelki. Na srečo se ljudje zavedajo tudi pomena
kompostiranja in vedno več odpadkov postane koristno gnojilo.
“Ekološki” hrček
V Sloveniji so po 34 letih ponovno potrdili
prisotnost hrčka v Sloveniji. Ne tistega,
ki ga ima marsikdo v kletki doma,
ampak tistega, ki živi v naravi. Da ne gre
zgolj za hrčka, ki se ga je nekdo naveličal
in spustil na prostost, pričajo sledovi,
sveži vhodi v podzemne rove in odgriznjeni poganjki rastlin. Hrčke
so potrdili študentje Fakultete za naravoslovje in matematiko
Univerze v Mariboru, in sicer v okolici Središča ob Dravi, kjer se
je ohranila takšna raba kmetijskih površin, ki ustreza ekološkim
zahtevam hrčka. Območje je sicer na robu njegovega območja
razširjenosti in edino znano v Sloveniji.
GSO
V medijih smo zasledili študijo, ki jo
je objavilo Kraljevsko vseučilišče v
Londonu. V študiji naj bi podgane, ki
so jih hranili z gensko spremenjenimi
semeni in hrano, dobile kancerogene
tumorje in hude poškodbe jeter in
ledvic. Zanimiva je razlika med samci in samicami, saj so samci
dobili tumorje že po štirih mesecih hranjenja, samice pa po sedmih.
Samci so kljub temu živeli dlje, vendar so oboji poginili prej
kot v dveh letih oziroma veliko prej kot podgane, ki so jih hranili s
klasično hrano.
Boštjan in Marta Kristan
Biobrazda
3