Biobrazda I Letnik 3 I številka 9 I Januar 2015
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Urbano vrtnarjenje
Onkraj gradbišča, julij 2011. Foto: Drago Kos
Ob zaključku vsake vrtnarske sezone
organiziramo večjo delovno akcijo, da
pripravimo gredice na zimovanje in novo
vrtnarsko sezono. Letos smo namesto z
novimi kubiki zemlje gredice obogatili z
uležanim hlevskim gnojem Biobrazda.
Foto: Irena Woelle
Ker vrtnarimo na zemljišču, ki ni optimalno za vrtnarjenje in kamor smo morali
zemljo za gredice navoziti, so se mnogi udeleženci kar hitro ogreli za
eksperimentiranje s principi permakulture. Foto: arhiv Obrat
avgusta 2010 kot del spremljevalnega
programa kulturnega festivala Mladi levi
Vrt mimo grede v organizaciji zavoda
Bunker. Po prvih srečanjih pobudnikov
z okoliškimi stanovalci je hitro postalo
jasno, da bodo na mirujočem gradbišču
zrasli vrtički. Nekdaj zapuščeno in zasmeteno
mirujoče gradbišče je danes
prikupen zeleni prostor, namenjen vrtnarjenju,
druženju, ekologiji, izobraževanju
in kulturi. Trenutno na Onkraj gradbišča
okoli 100 udeležencev obdeluje
okoli 40 vrtičkov in sodeluje pri raznih
skupnostnih (sestanki, delovne akcije,
druženja ipd.) in javnih dogodkih. Na Onkraj
gradbišča se tako odvijajo občasne
delavnice ekološkega vrtnarjenja; predavanja
in pogovori, ki sežejo od sveta
mikroorganizmov do urbanizma; izobraževalni
prostočasni program za otroke
Na divje, kjer otroci pod vodstvom vrtičkarke
in arhitektke Nine Vastl raziskujejo
sobivanje z naravo v mestu; od maja do
septembra organiziramo vodene oglede
vrta ter redne tedenske odprte termine,
v katerih je skupnostni vrt dostopen
vsem zainteresiranim; v letu 2014 pa smo
se priključili tudi vrtnemu festivalu Chelsea
Fringe z delavnico kompostiranja z
deževniki.
Onkraj gradbišča tako že četrto leto testira
in predstavlja potenciale mestnih
degradiranih območij in njihovega prevrednotenja
s skupnostnimi akcijami ter
spodbuja skupnostno urbano in ekološko
vrtnarjenje. Pomen skupnostnega
vrta se je potrdil ne le v večanju samooskrbnosti
(te je na naših malih gredicah
in ob požrešnih lazarjih bolj za vtis), temveč
tudi v učenju sobivanja in povezovanju
lokalnega prebivalstva. Kot je zapisala
raziskovalka urbanega vrtnarjenja
Elke Krasny: usodo praznega zemljišča
sproži seme.
Lastnik zemljišča: Mestna občina Ljubljana – z lastnikom
zemljišča imamo sklenjeno pogodbo o začasni
brezplačni rabi zemljišča, za podaljšanje katere zaprošamo
iz leta v leto.
Trajanje: 2010–
Več: http://onkrajgradbisca.wordpress.com/
Risba: Vlado Gudac
Biobrazda
27