Biobrazda I Letnik 3 I številka 9 I Januar 2015

Zgodba srecne vrtnarke
Na vrtu sem našla svojo srečo
S kopanjem po zemlji se ukvarjam, odkar vem zase. Moji prvi spomini segajo v čas, ko sem kot majhen deklič
želela pomagati ženskam opleti krompir. Takrat so imeli tu pri nas v tolminskih hribih, kjer je ravnina postavljena
pokonci, malo večje njive kot danes. Obdelava je še ostala ista, ročna, a so si tisti kmetje, ki še vztrajajo, toliko
opomogli, da ima vsak namesto enega kar par sto konjev za pomoč pri oranju.
Vse ženske so že bile na njivi in v hramu
je ostala samo še ena motika. Ostala je
tam z razlogom – bila je največja in najtežja.
Meni pa se je zdela ravno pravšnja
zame. Seveda sem požela pravo salvo
smeha, ko sem se prikazala z motiko, večjo
od mene, vendar me niso nagnali in
so me pustili, da pomagam.
Od takrat je minilo že kar nekaj časa. V
življenju sem delala in delam še mnogo
drugih stvari. Vrtnarjenje pa je hobi, ki
ostaja. Kopanje po zemlji, sejanje in gojenje
zelenjave so dejavnosti, pri katerih
nadvse uživam.
Nisem kmet, v lasti nimam niti enega kvadratnega
metra zemlje, vendar vso zelenjavo
za svojo družino pridelam sama,
pa smo sami dobri jedci. Saj sploh ni
težko. Nekatere stvari pa sem se vseeno
morala naučiti. Pri izbiri semen sem se hitro
navadila, da ni vse zlato, kar se sveti,
in da krasna fotografija na paketu semen
še ne pomeni, da bo pridelek ravno tak.
Izkušnje so me naučile, da je bolje pogledati
k sosedu čez plot in vprašati: »Kaj
pa tebi tako dobro uspeva?« V vsakem
primeru pa nekaj zraste, ko poseješ. Če
ne veš, ali je zrasla zelenjava ali plevel,
potem populiš vse. Kar ponovno zraste,
je definitivno plevel.
Najbolj pomembno pravilo, ki se ga držim,
pa je: nič kemije. Nič hudega, če je
v solati kakšen polž ali na zelju gosenica.
Oni so samo uradni preizkuševalci. Če
so tam, pomeni, da zelenjava še ni toliko
zastrupljena, da je ne bi smeli jesti.
Sploh ni važno, ali je bučka zrasla okoli
ovinka ali naravnost, saj je nisem prijavila
na lepotno tekmovanje. Če ima radič
spodnje liste rumene, bodo pa kokoši
vesele. Ampak če ima soseda lepši fižol,
potem je pa katastrofa. Zanalašč ji ukradem
pet fižolov za seme, pa to še tako,
da me vidi.
Dolgo smo bili bitko z nepovabljenimi
nočnimi gosti. Dokler so to bile samo
srne, se je še dalo. Zdaj ko pa je to pretežno
jelenjad, sem morala zaposliti električnega
pastirja.
Jaz zase pravim, da sem kmet z debelim
krompirjem. To pa zaradi tistega
pregovora o neumnem kmetu in debelem
krompirju. Večkrat mi je katera stvar
uspela bolj po naključju kot pa zaradi
znanja. Pa da ne boste mislili, tudi pri nas
imamo knjižnico, tako na štirih kolesih,
potujočo knjižnico. Sem njena redna obiskovalka
in preberem tudi veliko knjig o
vrtnarstvu in pridelavi zelenjave, ampak
včasih je treba enostavno eksperimentirati.
Da pa imam dolge kable, to pa zna povedati
že vsak mulec. Kljub dolgim kablom
pa mi je uspelo taiste mulce toliko
razvaditi, da ne marajo »umetne solate«
in že zdaj raje pridelujejo svojo. S podobnim
uspehom se ne morem pohvaliti pri
možu. On zelo dobro loči salamo od klobase,
ko ga pošljem na vrt po motovilec,
pa prinese radič.
Letos mi je rdeča pesa izredno dobro
uspela, pa nisem nič drugače delala, razen
tega, da sem imela seme iz svoje pridelave.
Bilo je je veliko več, kot bi jo sama
rabila, pa nisem vedela, komu naj jo dam.
Dala sem celo oglas na Bolho, da podarim
rdečo peso. Nihče se ni oglasil. Na
koncu sta jo le vzela stric in teta. Verjetno
na marsikaterem vrtu v vrhuncu sezone
ostaja zelenjava. Jaz pa tudi drugi vrtnarji
bi te viške z veseljem podarili, samo če bi
vedeli, komu.
Ljudje želimo biti zdravi, srečni in zadovoljni.
Vse odkar sem videla film Skrivnost,
preberem vse, kar dobim na temo
zakona privlačnosti. V teoriji je vse enostavno,
praksa pa se izkaže za težko. Ampak
jaz sem našla to svojo srečo, v vrtu
sem jo našla. Moje najnovejše veselje je
in moja zapuščina bo pridelava semen.
Neverjetno, česa vsega je narava sposobna
– samo če pogledamo primer ene
solate ali zelja. Iz glave zraste celo malo
drevo. O izkušnjah s pridelavo semen pa
vam bom pisala v Zgodbah in prigodah
kmeta z debelim krompirjem (naslov bloga
je mojasemena.blog.siol.net).
Srečka Kovač
22 Biobrazda