Biobrazda I Letnik 3 I številka 9 I Januar 2015

sploh nismo sejali za sadike. Pikiranje pomeni presajanje izredno
majhne sadike.
S pikiranjem dosežemo močnejši in gostejši koreninski sistem.
Ko je rastlina majhna, namreč vedno rahlo poškodujemo koreniko,
s tem pa povzročimo razraščanje stranskih korenin. Danes
pikiramo samo nekatere rastline, predvsem plodovke, nekatere
cvetlice in dišavnice. Pri paradižniku, papriki in jajčevcu s pravilnim
pikiranjem koreninski sistem še dodatno povečamo. Ker
imajo zmožnost tvorjenja stranskih korenin tudi na steblu, jih pikiramo
in kasneje tudi sadimo globlje, kakor so rasle do tedaj.
Pikiramo jih čisto do kličnih listov. Tako bo imela kasneje rastlina
globok koreninski sistem, ki bo v globini lažje in hitreje našel
vodo, na voljo pa bo imel tudi več hranil.
Za pikiranje posejemo rastline v setvenico brez lončkov. Nekateri
jih tam posejejo kar povprek, vendar je pikiranje veliko lažje
in hitrejše, če jih posejemo v vrste.
Setveno ploščo, lahko je to tudi korito ali lonček, napolnimo
z zemljo do vrha. Nato si z desko ali ravnilom označimo vrste
(približno 5 cm narazen). V te vrste posejemo semenke dokaj
na gosto, in sicer eno poleg druge. Prekrijemo jih z zemljo, a le
toliko, da so pokrite. Zalijemo jih z raztopino morskih alg, ki jih
dobimo v vseh vrtnih centrih. Setev postavimo na toplo, ni pa
nujno, da je kaj svetlobe. Vse do vznika večina vrtnin namreč
svetlobe ne potrebuje. Takoj ko opazimo vznik, rastline postavimo
na toplo.
Nekaterih rastlin, kot so bučnice, fižol, grah in bob, ne moremo
pikirati, saj presajanja ne prenašajo. Pri drugih, kot so kapusnice,
solatnice in čebulnice, pa pikiranje ni potrebno. Tudi zelišč
in rožic običajno ne pikiramo več, še vedno pa ob razhudnikih
pikiramo tudi zeleno. Te ne smemo saditi globlje, kakor je rasla
do sedaj.
Če ne bomo pikirali, takoj izberemo ustrezno velikost lončkov.
Tudi te napolnimo povsem do vrha in zemljo rahlo potlačimo.
Nato v vsak lonček posejemo eno ali več semenk. Pri zeliščih
in rožicah vedno posejemo več semenk, saj želimo gosto sadiko,
torej več rastlin v grmičku. Solatnice in kapusnice posejemo
tako, da je v vsakem lončku samo eno seme ali največ dve, kasneje
pa eno rastlino odščipnemo. Pri poru in čebuli lahko obe
vznikli rastlini pustimo in ju raztrgamo šele ob presajanju na stalno
mesto. Več rastlin naj bo tudi pri grahu (2–3), fižolu (nizek
2–3, visok 5–10) in bobu (2–3).
Pri zeliščih in cvetlicah lahko pomeni ena sadika več rastlin,
tako je sadika močnejša.
Idealna velikost paprike, pripavljene na pikirinje.
Pomembno je, da pikiramo pravi čas. Pogosto opažam, da se
pri nas pikira prepozno. Ko se klična lista (prva lista, ki prideta na
prosto) postavita v vodoravni položaj, med dvema kličnima listoma
pa se pokaže prvi pravi list, je idealen trenutek, da rastline
prvič presadimo. Pri paradižniku, papriki in jajčevcu (razhudnikih)
seveda posadimo vsako rastlinico v svoj lonček, posadimo
pa jih globoko, vse do prvih kličnih listov. Tako dobimo globlji
koreninski sistem pri razviti sadiki. Pri cvetlicah in zeliščih lahko
prepikiramo tudi šop drobnih bilk kot eno sadiko.
Nekatere vrtnine sejemo tako, da
pustimo v eni odprtini eno sadiko.
Več rastlin - ena
sadika.
Biobrazda
19