Biobrazda I Letnik 3 I številka 9 I Januar 2015

Otroci in mladi na vrtu
1.
Vzgajamo sadike s koreninsko grudo. Čas puljenih
sadik, kjer se zemlja ne drži korenin, je mimo. Vzemite
si čas tudi za vzgojo sadik z grudo solate in kapusnice. Te
sicer slovenski vrtičkarji zelo pogosto pridelujejo tako, da jih
posejejo na setvenico in potem prepulijo. V tem primeru se
lahko odločijo tudi za direktne setve.
2.
Nikoli ne varčujemo pri substratih, vedno se odločimo
za najkvalitetnejše, čeprav so ti najdražji. Razen
pri paradižniku, papriki in jajčevcu dognojevanje ni potrebno.
Če se odločimo za manj kvalitetne substrate, se pogosto
zgodi, da rastlinam primanjkuje enega ali drugega hranila. Ne
smemo pozabiti, da česar v mladosti primanjkuje, kasneje nikoli
ne moremo nadomestiti. Take rastline bodo imele celo življenje
več zdravstvenih težav. Izbira substrata je sicer težka,
saj je pri nas ponudba res pestra. Sama kupujem zemljo (substrat)
vedno pri vrtnarjih. Ti se z nekvalitetnimi substrati sploh
ne ukvarjajo, saj prodajajo tiste, kot jih uporabljajo sami. Tudi
tam pa ne izberemo najcenejših, ampak povprašamo za nasvet
vrtnarja, tako zagotovo ne moremo zgrešiti. Tudi substrat
nabavimo skupaj, saj pri vrtnarjih majhnih količin zemlje
seveda ni.
ne gnojimo. Rastline enkrat na teden poškropimo s pripravki,
ki vsebujejo aminokisline, in jim tako pomagamo prebresti
nekoliko manj primerne vremenske razmere.
7.
Tudi ob presajanju upoštevamo temperature zemlje.
V zadnjih dveh letih sem opazila, da pri presajanju
sadik ljudje na to sploh ne pazijo. Tudi korenine potrebujejo
za hitro prilagajanje in razraščanje toplo zemljo, ta pa se
spomladi ogreva počasi. Solata, bob, grah in čebulnice so zadovoljni
že pri temperaturi zemlje okoli 5 °C, fižol, kapusnice
in korenovke potrebujejo za uspešno in hitro ukoreninjanje
nekje okoli 10 °C, plodovke pa vsaj 15 °C. Ne pozabite, da so
to temperature zemlje, ne zraka. Podatke o tem, koliko se je
zemlja že ogrela, najdete na spletu (agrometeorološki podatki
na strani ARSO) in na teletekstu TV SLO.
Pridelava sadik s koreninsko grudo
3.
Vedno izberemo primerno velikost lončka, ne uporabljamo
prevelikih ali premajhnih. To radi naredijo
mnogi, ki iščejo bližnjice, a teh v naravi ni. Prevelike lončke po
navadi izberejo tisti, ki želijo na toplem in varnem vzgojiti prevelike
rastline. To ne gre. Rastline so samo do neke velikosti
(starosti) pripravljene na spremembo okolja. Pevelike rastline
so manj odporne, saj imajo zaradi prilagajanja novemu okolju
veliko težav. Mnogi, predvsem vrtnarji, pa skušajo varčevati s
substratom in prostorom tako, da izberejo premajhne lončke.
4.
Raje zalivamo večkrat na dan po malem kot enkrat v
velikih količinah. Če rastline zalijemo preveč, lahko
propadejo. Zaradi žeje se lahko tudi povesijo in tako ne preživijo.
Prekomerno zalivanje je vedno nevarnejše kot nekoliko
bolj suhe rastline.
5.
V stanovanju na oknu sicer temperaturo težko nadziramo.
Kljub temu svetujem, da naj bodo sadike raje
bolj na hladnem kakor na preveč toplem. Hlad namreč naredi
čvrsto, čokato, odporno sadiko, toplota pa razvajeno, potegnjeno,
mehko in nežno sadiko, ki bo presajanje na prosto
vedno težje prenesla.
6.
Spomladi se sonce včasih poslovi za nekaj dni ali
celo tednov. V tem času rastline zaradi pomanjkanja
svetlobe rastejo počasi. Mnogi začnejo prostor s sadikami
zato bolj ogrevati ali rastline celo dognojevati. Zapomnite si,
da to ne gre. Ko delamo sadike zase, je najpomembnejše,
da vzgojimo čvrste, odporne in zdrave sadike, ne pa, da jih
vzgojimo čim hitreje. Zato v primeru dolgotrajnega oblačnega,
temnega vremena temperature v prostoru, kjer so sadike,
znižamo, zmanjšamo zalivanje in seveda v nobenem primeru
Multiplošče in setvene plošče iz mehke palstike.
Mnogi se sploh ne zavedajo, kako enostavna je ta zadeva, najbolj
pomembni so v bistvu dobri pogoji pri vzgoji in primerno ZA-
LIVANJE. Za pridelavo potrebujemo primerne setvene plošče.
Če bomo sadike pridelovali skupaj, bo uporaba setvenih plošč
lažja. Pozamo dvoje različnih setvenih plošč – prve uporabljamo
za sejanje rastlin, ki jih pikiramo, druge, ki jim sicer rečemo
multiplošče, pa so v bistvu platoji, sestavljeni iz več lončkov. Premer
(velikost) le-teh je seveda različen. S temi ploščami je veliko
lažje ravnati kakor s posameznimi lončki. Sama imam raje tiste
iz stiropora, saj so trdne in jih veliko lažje prenašamo. Če pridelujemo
sadike na oknih, jih kasneje, ko se zunaj dovolj ogreje,
podnevi prenašamo na prosto, ponoči pa nazaj na toplo.
Pikiranje
Za vzgojo sadik nekaterih zelenjadnic je zelo priporočeno pikiranje.
Nekoč smo pikirali skoraj vse rastline, ki prenašajo presajanje.
Ker sadik s koreninsko grudo nismo poznali, drugih rastlin
18 Biobrazda