Biobrazda I Letnik 3 I številka 9 I Januar 2015

Otroci in mladi na vrtu
Kako se lotiti
vrtnarjenja po
ŠTUDENTSKO
Uči, priporoča in svetuje
strokovnjakinja Miša Pušenjak
Miša Pušenjak je specialistka za zelenjadarstvo,
zaposlena na Kmetijsko-gozdarskem
zavodu Maribor. Napisala je nekaj
knjig na temo vzgoje zelenjave, med
vrtičkarji pa je zelo zaželena svetovalka.
Poplavljen vrt
Jesenske poplave so prizadele tudi vrt naših študentov.
»Imamo novo vprašanje za Mišo,« so nam pisali. »Kako se
spopasti s poplavljeno zemljo? Vse smo izgubili.«
3.
Ko voda odteče in se zemlja dovolj posuši (mogoče
je že zdaj – ker vidim, da je teren nagnjen, lahko
pomagate tako, da izkopljete jarke za odvod vode), okopajte
vse, kar bo prezimljalo, in prerahljajte zemljo.
4.
Žal v takšni situaciji res moram svetovati gnojenje s
kompostom po celem vrtu (vermikompost je enkratna
rešitev). Večje odmerke dajte tam, kjer bodo naslednje
leto večji potrošniki hranil, in polovični odmerek česnu ter
čebuli. Če obstaja kje kakšen drug, domač kompost, bo seveda
tudi ta dobrodošel. Šele tretja možnost je gnoj, ki se ga
izjemoma doda po celem vrtu. Kjer bodo rasli česen, fižol,
grah in bob, uporabite le 1 l/m2, drugje pa 2–3 l/m2.
5.
V tem primeru sama tudi absolutno priporočam prekopavanje
(štihanje) gred, ki bodo čez zimo prazne,
potem pa tako prekopane grede, če je možno, prekrijte s
slamo ali listjem, da ne bodo čisto gole. To slamo potem spomladi
zadelajte v tla ali jo odstranite, lahko pa jo ponovno
uporabite kot zastirko.
6.
Če delo v jeseni ne bo več možno, potem spomladi
gnojenja z gnojem ne priporočam, ampak mora biti
kompost, najbolj pomembna pa je potrpežljivost, da se zemlja
dovolj osuši.
Takole je odgovorila Miša:
Tudi na poplave se bo v današnjem času treba navaditi. Žal
se z vremenom ne da igrati ali ga spreminjati.
pravilo: Preden pričnete po zemlji hoditi in jo obdelovati,
počakajte, da se zemlja osuši do te mere,
1.
da se ne oprijema več obutve in orodja, drugače bo zaradi
porušene strukture zemlje škoda še v naslednjih letih.
2.
Vse, kar gleda ven iz vode, je seveda še vedno
brez nadaljnjega užitno – poskusite do tega priti
po poteh.
7.
Medtem pa se lahko v navadne multiplošče z luknjami
premera 4–5 cm (najboljše so plošče iz stiropora)
poseje motovilec, do 3 semenke na eno luknjo. Tega se
reže kar s plošče. Prav tako lahko posejemo rukolo, ki pa jo
je treba, če je jeseni ne moremo presaditi na prosto, nujno
dognojevati vsaj enkrat tedensko. V korita in lonce lahko posejemo
tudi špinačo, rdečo peso in blitvo, ki jo obrezujemo in
v solati pripravimo mlade lističe. Do vznika naj bodo vsi lonci
na toplem (da bo hitreje kalilo), potem pa jih lahko postavimo
na balkon, okensko polico …
8.
Če se je že primerno osušilo, naj jim sorodniki podarijo
sadike zimske solate, česen se lahko sadi vse
do januarja, letni pa tudi spomladi.
16 Biobrazda