Biobrazda I Letnik 3 I številka 9 I Januar 2015

ali prahom zarišemo pot spirale. Premer spirale naj ne bo večji
od 1,5 metra. Višina bo pri takem premeru približno 1 m
in z vseh strani bomo lahko pobirali zelišča. Začetek spirale
(najnižji del spirale) obrnemo proti jugu. V sredini spirale se
lahko odločimo za namakalni sistem (priporočljivo za sušna
območja) in že pred gradnjo namestimo vodovodne cevi. Po
potrebi na tla položimo mrežo proti škodljivcem in z opekami
začnemo postavljati prvo vrstico v obliki spirale. Vsako naslednjo
vrsto opek zamaknemo in tako nadaljujemo do vrha. S
tem pokrivamo stike med opekami in poskrbimo za stabilnost
konstrukcije. Začetek spirale zaključimo z opekami ali primerno
debelo in visoko desko. Za vodni motiv lahko na začetku
spirale osnujemo manjši bazen s pomočjo nepropustne folije.
Med gradnjo lahko vstavljamo material za zapolnitev. Najprej
posujemo tla z manjšimi kamni in peskom za prepustnost tal
ali pa se odločimo za narezane veje debelejšega premera (ki
pa jih lahko uporabimo le v centru spirale). Ob postopnem
zidanju nadaljujemo s polnjenjem spirale. V obeh primerih
nadaljujemo z drobnim lesenim materialom, ki bo rastlinam
dolgo zagotavljal hranilne snovi. Nato dodamo obrnjeno travno
rušo, sveže organske odpadke (listje, svež kompost), sledi
zoren kompost in na koncu primeren substrat za zelišča (kupljen
eko substrat ali obogatena vrtna zemlja). V nizkih spiralah
se lahko odločimo le za zapolnitev z obrnjeno travno rušo,
kompostom in nazadnje s primernim substratom.
Vedno bolj je priljubljena uporaba zastirke. Zelišča ne potrebujejo
zastirke, saj jim nenehna vlaga prej škodi kot koristi.
Bolje se je odločiti za gosto sajenje, kjer bodo same rastline
delale dovolj sence druga drugi, da bodo varčevale z vlago
in zapirale prostor plevelom. Če kljub vsemu želimo imeti
zastirko, ker bomo poleg zelišč v spiralo vključevali še okrasne
rože ali zelenjavo, si omislimo različne zastirke. To je pomembno
glede na mikrookolje, ki se ustvari na spirali. Rastlinam,
ki potrebujejo suho okolje, dodamo kamnito zastirko,
zeliščem, ki bolje uspevajo v vlažnih mikrookoljih, namenimo
slamnato zastirko, ostalim pa sekance listavcev. Taka spirala
je atraktivna in zeliščem nudi idealno okolje za rast.
večletno razraščanje. Izogibamo se rastlin, ki se neomejeno
širijo (npr. agresivne vrste met, gabez). Enoletnice sadimo
vsako leto na drugo primerno mesto, tako doživljamo vedno
nove slike spirale, ki jih rišejo na novo posajena zelišča. Večje
rastline sadimo ob notranji rob spirale, manjše ob zunanjega.
Na sončni strani lahko naredimo koristno zastirko (kapucinka,
azteško sladilo, viseči rožmarin, plazeči timijan), ki nam bo
senčila stene spirale in s tem preprečevala povečano izhlapevanje
ter pregrevanje.
Izbira zelišč naj temelji na podlagi lastnih potreb, želja in
znanja o njih. Če zelišča uporabljamo izključno za kulinariko,
zasadimo le dišavnice oz. začimbnice, lahko pa zasadimo le
rastline, s katerimi si bomo pomagali pri raznih zdravstvenih
tegobah. Lahko pa uživamo v lepoti in koristnosti obojih.
Primer zasaditve v spirali
Zelišča primerna za vsakdanjo uporabo:
1 - drobnjak
2 - čopasti česen
3 - peteršilj
4 - zelena
5 - pehtran
6 - kumina
7 - čemaž
8 - meta
9 - komarček
10 - vrtni šetraj
11 - bazilika
12 - majaron
13 - origano
14 - azteško sladilo
15 - kapucinka
16 - stevia
17 - timijan
18 - žajbelj
19 - sivka
20 - ožepek
21 - rožmarin
Zeliscna spiralna greda
Zelišča za zdravje ali za v kuhinjo
Zelišča razporejamo v spiralo glede na njihovo naravno okolje
in potrebe. Rastline, ki rastejo v vlažnem, senčnem okolju,
posadimo na severno stran spirale in obratno. Trajnice sadimo
stran od notranjih robov, da ustvarimo dovolj prostora za
Biobrazda
13