Domovina 89: Kmečki upor zaradi Jankovićeve kanalizacije (Predogled)

Homoseksualne 

zveze vstopile 

v cerkve 

Ko si dekle 

da odrezati 

prsi 

Kdo je kriv, 

če je žena 

zanič voznica 

Poštnina plačana pri pošti 

1351 Brezovica pri Ljubljani 

Kmečki upor 

zaradi Jankovićeve 

kanalizacije 

89 

3,60 € 

16. 3. 2023

Podprite neodvisno 

novinarstvo. 

Pridružite se naročnikom 

tiskanega tednika Domovina. 

Sklenite letno naročnino 

in prihranite: namesto 

187,20 € samo 159 € 

-15 % 

Ne splača se vam odlašati, 

saj si z naročilom DANES 

lahko zagotovite fiksno 

ceno za eno leto! 

Domovina 

DA, računajte name, naročam tednik Domovina. 

(ustrezno označite) 

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 187,20 € samo 159 €) 

želim plačilo na 4 obroke po 39,75 € 

Domovina je 

ta hip najboljši 

slovenski 

družbenopolitični 

tednik. 

dr. Žiga Turk, profesor in publicist 

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 93,60 € samo 86,50 €) 

Ime in priimek * : 

Ime podjetja (poslovni naročnik): 

Ulica in hišna št. * : 

Poštna št. in kraj * : 

Telefon * : 

E-mail * : 

Podpis * : 

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja. 

Kako postanete naročnik? 

Izberite način, ki vam je najlažji. 

POKLIČITE 

059 020 001 

(vsak dan od 9.00 do 15.00) 

Poštnino za tednik plača Domovina. 

Podatki za plačilo naročnine: Cesta v Log 11, 1351 Brezovica pri Ljubljani 

Številka TRR: SI56 0284 3026 4323 628 

Namen: Naročnina na tednik Domovina 

Sklic: 00 2023-2145 • Koda: SUBS • Koda banke: LJBASI2X 

SKENIRAJTE 

QR KODO 

in izpolnite 

elektronsko 

naročilnico 

PIŠITE 

narocnine@domovina.je 

POŠLJITE 

Domovina d.o.o. 

Cesta v Log 11, 1351 

Brezovica pri Ljubljani 

OBIŠČITE 

www.domovina.je 

Všeč mi je to, 

da ni tem, ki bi 

se jih uredništvo 

Domovine 

izogibalo. 

Rado Pezdir, ekonomist in publicist 

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.

89 | 16. MAREC 2023 

MOJA BESEDA 

3 

Kakodukt in puntarji 

Piše: TINO MAMIĆ, 

odgovorni urednik 

tednika Domovina 

Rimljani so začeli graditi 

akvadukte za 

prenos vode na dolge 

razdalje. V Bizancu, 

Vzhodnorimskemu cesarstvu, so 

pred več kot 1600 leti zgradili vodovod, 

ki je bil tako dolg, da se danes 

sploh ne ve, kako: vsaj 450 kilometrov, mogoče 

pa tudi več kot 500. 

Rimske viadukte so v gradnji posnemali še 

stoletja. Avstrijski cesar Franc Jožef je tako dal 

preko Ljubljanskega barja postaviti železniški 

viadukt, Borovniški, ki je bil takrat, davnega 

leta 1856, največji most v Evropi. Zavezniška 

bombardiranja med drugo vojno so ga, žal, uničila, 

ostala mu je samo še ena okončina, oskubljeni 

steber, ki se dviga visoko v nebo. 

Ljubljanska kotlina, ki je izgubila ta veličastni 

spomenik, pa v zadnjih tednih dobiva novi 

akvadukt. Cevovod gradijo na območju, kjer se 

zajema velika večina pitne vode za prestolnico, 

pa ni namenjen vodi, marveč 

fekalijam. Večkilometrski 

kakodukt. 

Pred županom najlepšega 

mesta na svetu 

Jankovićem tako dolgega 

kakodukta menda ni dal 

zgraditi še nihče na svetu. 

Natančno tega ne vemo, 

ker kakoduktov ni v encikopediji, 

saj se z njimi 

nihče ne hvali. Predvsem 

pa nihče na svetu ne skuša tekoče vsebine kakovodov 

pretakati skozi vodonosnike, območja, 

kjer črpajo pitno vodo. 

Novinarji največjih medijev (nekateri so 

kmečki upor s traktorji zoper kakodukt celo 

opazili) pa nevarnosti za onesnaženje pitne 

vode za pol milijona ljudi skorajda ne omenjajo. 

Ker se kmetje in stroka upirajo politiki župana 

Jankovića, jih imajo novinarji za – politike. In 

to opozicijske, za katere mediji nimajo veliko 

prostora, ker pač niso »naši«. 

Podobno se obnašajo tudi okoljski aktivisti 

in nevladne organizacije, ki so sredi poletja na 

referendum o pitni vodi spravili malo manj kot 

800.000 ljudi. Nika Kovač bi očitno pila tudi 

umazano vodo, da se le ne bi zamerila županu. 

V slogu komentarja državne tožilke Karmen Erčulj: 

»Neki ‘ma ta naš Zoki.« To je bilo sicer pred 

izbruhom afere farmacevtka, ki je, glede na 

pisanje mnogih medijev, po spolnem odnosu z 

županom dobila službo v Lekarni Ljubljana. Da- 

Nika Kovač bi pila tudi 

umazano vodo, da se le 

ne bi zamerila županu. 

nes ne tega 

ne nekaterih 

podobnih občudujočih 

izjav na spletu ne najdemo več. 

Na srečo sodobni samopašni politiki 

nimajo vsega pod kontrolo. Internet pomaga 

okrnjeni medijski svobodi in informacije se ne 

morejo več povsem cenzurirati kot nekoč. Državljani 

pa tudi vedo, da je svoboda govora sveta. 

Če nimaš šefa nad sabo, seveda. Zato je pred 

parlament prišlo toliko upokojencev. 

Da lahko poveš, kaj si misliš, vedo tudi slovenski 

kmetje. Čeprav jih država od nekdaj 

precej stiska, so na koncu odvisni predvsem od 

svojega dela. Zato so se že v srednjem veku uprli 

oblasti. Vrsta kmečkih uporov se je v nekem 

smislu končala s puntom proti komunizmu in s 

prvimi svobodnimi volitvami, kjer sta kmečka 

in demokrščanska stranka Ivana Omana in Lojzeta 

Peterleta pobrali skupaj 26 % glasov. 

Nič čudnega, če so danes ob gradnji kakodukta 

vsi okoljski aktivisti 

previdno tiho, medtem 

ko se državi upira peščica 

kmetov. V slogu songa 

kantavtorja Iztoka Mlakarja: 

»Sem se moderniziral, 

sekirce nimam več. 

Ma, tudi sz motorku bi 

padla glava preč.« 

V prenesenem smislu 

pa bi se to znalo zgoditi vladi. 

Robert Golob ima vsak 

dan več nasprotnikov znotraj provladnega tabora 

in ne mine teden brez kake njegove bistroumne 

domislice. Zadnji cvetki sta, da bo država naredila 

»največji« investicijski cikel s stotimi (100) milijoni 

evrov in postala vesoljska sila in da naj podjetniki, 

če bodo njihova podjetja propadla, pridejo k 

njemu, da jih bo zaposlil v javni upravi. Seveda je 

vse skupaj komično. Sto milijonov stane kvečjemu 

potovanje enega ali dveh ljudi v vesolje, ne pa »zagon 

vesoljske industrije«. Zlobneži bi pripomnili, 

da bi se državi bolj splačalo, če bi v vesolje za 100 

milijonov poslala kar Goloba in njegovo uradno 

ljubico, kot pa da mora plačevati dolgove podjetja 

Gen-i. »Čudežni deček« je namreč vodil podjetje, 

ki bi zaradi prodaje elektrike pod ceno že lani propadlo 

brez državne finančne 

injekcije. 

Nič čudnega, da 

v javnosti že krožijo 

imena Golobovega 

naslednika.

Poštnina plačana pri pošti 

1351 Brezovica pri Ljubljani 

VSEBINA 


4 

Homoseksualne 

zveze vstopile 

v cerkve 

Ko si dekle 

da odrezati 

prsi 

Kdo je kriv, 

če je žena 

zanič voznica 

Moja beseda 

3 Tino Mamić: 

Kakodukt in puntarji 

Mediji — komentar 

26 V Bruslju še druga plat zgodbe 

o RTVS in slovenskih medijih 

6 Med(ijski) sosedi 

8 Pregled tedna 

Družba 

33 Andreja Barat: 

Desetletje papeža Frančiška: 

Cerkev je bolnišnica za grešnike 

89 

3,60 € 

16. 3. 2023 

Kmečki upor 

zaradi Jankovićeve 

kanalizacije 

TEDNIK DOMOVINA 

ŠT. 89, LETNIK 3, 16. marec 2023 

ISSN številka: 2784-4838 

Cena posameznega izvoda: 3,60 evra 

Uredništvo: 

CESTA V LOG 11, 

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI 

E: tednik@domovina.je 

T: 059 020 000 

Odgovorni urednik tednika: 

TINO MAMIĆ (tino@domovina.je) 

Izvršni urednik tednika: 

KLEMEN BAN 

Odgovorni urednik portala Domovina.je: 

ROK ČAKŠ 

Odgovorna urednica portala Iskreni.net: 

ANDREJA BARAT 

Uredniški odbor: 

ALEKS BIRSA JOGAN, 

LUKA SVETINA, URBAN ŠIFRAR 

Tehnično in foto uredništvo: 

TOMO STRLE 

Prelom in tisk: 

CITRUS D.O.O. 

Naklada: 7700 izvodov 

Foto naslovnice: 

MARTIN NAHTIGAL 

Naročnine: 

E: narocnine@domovina.je 

T: 059 020 001 

Izdaja: 

DOMOVINA D.O.O., CESTA V LOG 11, 

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI 

E: tednik@domovina.je 

Direktor: 

IGOR VOVK 

www.domovina.je 

@Domovina_je 

@domovinaJE 

Tednik izhaja ob četrtkih v slovenščini. 

10 Čivkarija 

Aktualno — komentar 

20 Teo Petrovič Presetnik: 

Do koliko denarja 

so upravičeni bančni razlaščenci 

Požareport 

22 Bojan Požar: 

Vnela se je vojna med Golobom in 

Natašo Pirc Musar oziroma Kučanom 

Aktualno 

23 Vid Sosić: 

NSi o zdravstvu: 

„Vlado bomo čakali samo še do maja“ 

24 Rok Čakš: 

Poznavalci so enotni, da bo Golobova 

vlada obstala ali padla na reformi 

zdravstva in plač v javnem sektorju 

Aktualno 

16 Luka Svetina: Vlada nima nobenega 

stika z realnostjo, v kateri ljudje živijo 

Družba — komentar 

40 Urban Šifrar: Vatikan z novimi 

omejitvami tradicionalne maše 

42 Gabriel Kavčič: 

Mladi duhovniki plačujejo ceno 

zločinov prejšnjih desetletij 

Časnik — komentar 

44 Jakob Primožič, Časnik.si: Nova 

državna stanovanja, ampak kakšna 

Kolumna 

46 Martin Nahtigal: Ministrica za kulturo 

bi vrnila Titove kipe 

Evropa — komentar 

48 Rok Frelih: V ukrajinskem Bahmutu 

ruski Wagner prepuščen samemu sebi 

Beremo, gledamo, poslušamo 

50 Priporočila 

Intervju 

28 Krzysztof Olendzki, poljski 

veleposlanik: Rusi so prepričani, 

da mora biti Rusija imperij 

in da morajo vladati drugim


VSEBINA 

5 

Tema tedna — komentar 

12 Kanal C0: Razkrivamo, katere zahteve ministrstva bo Janković težko izpolnil 

Martin Nahtigal/DOMOVINA 

Duhovnost 

51 Andraž Arko: 

Matejeva pripoved o otroštvu 

Beremo, gledamo, poslušamo 

52 Mojca Belcl Magdič: Sedem temnih 

plati pametnih telefonov 

Intervju 

54 Petra Skok: Oče in hči, 

ki sta skupaj izdelala križev pot 

Osebna rast 

56 Mateja Kropec Šega: 

Če bomo starši iskreno iskali smisel, 

bodo otroci lažje šli skozi življenje 

Kolumna 

59 Ana Angela Kumer: „Ne kompliciraj!“ 

Sladko-slane brbončice 

60 Selma Bizjak: Žametna špinačna juha 

62 Razvedrilo 

Slikovito — satira 

64 Gregor Čušin: Obraz – Jyoti Bhatt 

Politična poezija — humor 

65 Klicatelj N.: Halo, halo 

Tazadnja — humor 

66 Svit Podgornik: Vlada bo po novem 

nevladna organizacija 


36 Pia Kos: Ko si dekle da odrezati prsi, 

nato pa spozna svojo zmoto 


38 Gabriel Kavčič: Katoliški škofje 

in duhovniki v Nemčiji bodo 

blagoslavljali istospolne pare 

Kolumna 

58 Andreja Barat: Če je tvoja žena zanič 

voznica, si na koncu, seveda, kriv ti

MED(IJSKI) SOSEDI 

6 


VEČ EKOLOŠKE PRIDELAVE 

Vse več je vremenskih in drugih katastrof, 

ki so tudi vse bolj izrazite. Nekateri si za 

rešitev težav prizadevajo bolj, drugi manj. 

V Evropski uniji je na vrhu tako imenovani 

»Evropski zeleni dogovor«, pod katerim 

so združeni različnih ukrepi. Med najbolj 

odmevnimi je verjetno znižanje emisij 

toplogrednih plinov do leta 2050 na nič, 

kar bo po načrtih vključevalo tudi prepoved 

vozil na bencin in dizel, piše spletni 

časopis Slovenec, ki opisuje situacijo, 

da preden kmetijska površina postane 

ekološka, lahko mine tudi več let. 

S proizvodnjo visokokakovostne hrane 

z majhnim vplivom na okolje bo imelo 

ekološko kmetijstvo bistveno vlogo 

pri razvoju trajnostnega prehranskega 

sistema v EU. Po podatkih Evropskega 

statističnega urada (Eurostat) iz februarja 

2022, je ekološko kmetovanje leta 2020 

v EU predstavljal približno 14,7 milijona 

hektarjev vseh kmetijskih zemljišč, kar 

je ustrezalo 9,1 odstotka vseh kmetijskih 

površin v uporabi. Preden pa je površina 

lahko certificirana kot »ekološka«, mora 

opraviti postopek pretvorbe, ki lahko 

traja 2–3 leta, odvisno od pridelka. Delež 

ekoloških kmetijskih površin se je sicer 

v letih med 2012 in 2020 povečal v vseh 

državah članicah, razen na Poljskem. 

Do leta 2030 je potrebno delež 9,1 odstotka 

dvigniti na vsaj 25 odstotkov. Akcijski 

načrt, ki ga je v ta namen pripravila Evropska 

komisija, sloni na treh načelih. Kot 

prvo, je treba spodbuditi povpraševanje 

in zagotoviti zaupanje potrošnikov v 

ekološko kmetovanje. Lahko bi rekli, 

da eno izmed glavnih ovir pri zaupanju 

potrošnikov predstavlja prepričanje, 

da takšen način pridelave hrane ni tako 

učinkovit kot ostali načini. Pod drugo 

načelo so umestili spodbujanje pretvorbe 

zemljišč in krepitev celotne vrednostne 

verige, pod tretje pa organsko pridelavo z 

zgledom: izboljšati prispevek ekološkega 

kmetovanja k okoljski trajnosti. 

PAPEŽEV BIOGRAF 

O FRANČIŠKU 

Papežev biograf Austen Ivereigh je posebej 

za Družino v intervjuju spregovoril o 

Frančiškovi osebnosti, njegovih reformah 

Cerkve, diskontinuiteti s papežem Benediktom 

XVI. in o njegovem voditeljskem 

slogu. Ivereigh je povedal, da ni mogoče, 

da si z njim in da od njega ne prideš 

lažji, srečnejši in bolj vesel. »Ob njem se 

počutiš ljubljenega in svobodnega. Je 

neznansko dobrohoten. Pa tudi njegova 

avtoriteta je izjemna, podobna Jezusovi 

avtoriteti, kakor jo slika Sveto pismo. Kot 

sam pravi, je pristna moč služenje – v tem 

je resnična avtoriteta. A ta avtoriteta ne 

vzbuja strahu. Je zelo zabaven, mislim, 

da se tu kažeta ponižnost in smisel za 

humor, kar je pravzaprav eno in isto. Je 

zelo prizemljen, hkrati pa ima izjemno 

širok pogled. Vedno, ko sem se pogovarjal 

z njim, je name napravil močan vtis 

s širino svojega pogleda,« pravi papežev 

biograf, ki je v Buenos Airesu, ko je 

raziskoval za njegovo biografijo, večkrat 

naletel na misel, da je osredotočen na 

prvo obzorje, medtem ko papež misli že 

na peto obzorje. 

In kateri so glavni trenutki, prvine v 

življenju Jorgeja Bergoglia pred izvolitvijo 

za papeža, ki se odražajo v njegovem 

pontifikatu? Ena od stvari je »temna noč 

duše«, obdobje duhovne potrtosti, ki jo 

je izkušal v Cordobi v Argentini od poznih 

osemdesetih do začetka devetdesetih let, 

preden je leta 1992 postal pomožni škof. 

Tam je bil v jezuitski skupnosti, a ločen od 

preostale province, nobenih odgovornosti 

ni imel in tisti, ki so mu bili zelo blizu, 

so bili poslani v tujino, poroča Družina. 

Provinca je bila takrat razdeljena na jezuite 

z različnimi vizijami, sam je zastopal 

zelo jasno vizijo. 

V Rimu so bili prepričani, da pomeni 

oviro. Tako je novi general Kolvenbach 

poskrbel za to, da je bil postavljen 

na stran. Bergoglio, veliki voditelj, 

karizmatična figura, je, kot rečemo v 

angleščini, od junaka pristal pri ničli (from 

hero to zero). To je bila zelo globoka 

bivanjska premestitev. Skozi podobno 

obdobje je šel tudi v petdesetih letih, 

to je bilo obenem obdobje prečiščenja, 

ko se je naučil radikalne odvisnosti od 

milosti. »To je nanj močno vplivalo, kar je 

tudi sam večkrat povedal. Postal je precej 

drugačen voditelj kot pred tem. Nekdo od 

tistih, ki so Bergogliu blizu, mi je rekel, da 

njegov pontifikat raste iz te izkušnje,« je v 

intervjuju še razkril Ivereigh. 

SLOVENIJA 

V OSRČJU EKOMAFIJE 

Ali je vrhniški Kemis moral zgoreti zaradi 

vpletenosti italijanske ekomafije? V 

preteklosti so se že pojavljale informacije, 

da je Kemis del svojih vzporednih 

poslov opravljal za italijanska podjetja 

za predelavo odpadkov, piše na svojem 

portalu raziskovalni novinar Luka Perš. 

»Njihovo lastništvo naj bi bilo močno 

povezano s člani italijanskih mafijskih 

skupin. Tudi naši tuji obveščevalni viri 

so nam potrdili, da so sporne povezave 

in posli Kemisa z italijanskimi mafijskimi 

podjetji pod lupo italijanskih preiskovanec 

organov pregona, Olafa in Eurojusta. 

Kot so se aretacije zaradi zlorab evropskih 

sredstev na področju okoljskih 

projektov zgodile na Hrvaškem, jih lahko 

v bližnji prihodnosti pričakujemo tudi v 

Sloveniji,« razkriva Prava.si. 

Smetarski mafijci iz Italije naj bi nekatere 

smeti zakopali preko meje na slovenskih 

kmetijskih površinah in v gozdu. Skupaj 

so zakopali do 1700 ton sumljivih odpadkov. 

»Sploh nas ne preseneča, da se je 

to dogajalo v (para)državnih podjetjih s 

pomočjo njihovih hčerinskih družb. Lahko 

si še tako zatiskamo oči, a Slovenija je 

ena najbolj pomembnih tranzitnih držav 

za sumljive posle z odpadki italijanskih 

mafijcev. Na to so opozorile tudi uradne 

italijanske institucije organov pregona,« 

piše Luka Perš.

89 | 16. MAREC 2023 FOTO TEDNA 

Tradicionalno spuščanje gregorčkov 

Gregorjevo je praznik, ki ga obeležujemo 12. marca, ko je včasih godoval sv. Gregor. 

Po ljudskem izročilu je to dan, ko se »ptički ženijo«. Na predvečer praznika ali na 

sam praznik po rekah in potokih zlasti otroci pošljejo gregorčke: doma izdelana 

plovila, na katerih so prižgane svečke. Prizor je z Gradaščice v Ljubljani. 

7 

Žiga Živulović jr./BOBO

PREGLED TEDNA 

8 


Vlada RS 

Če bo sprejeta ustavna sprememba, 

bo ministre imenoval predsednik republike. 

SPREMEMBA USTAVE 

Po več usklajevalnih sestankih je po 

informacijah Dela sprejeta odločitev, da 

bodo poslanci Gibanja Svoboda, NSi in 

SD vložili predlog za začetek postopka 

za spremembo ustave glede imenovanja 

ministrske ekipe. 

Po novem poslanci po tem, ko bi potrdili 

premierja, ne bi več odločali še o ministrski 

ekipi, ampak bi ministre na predlog 

predsednika vlade po t. i. nemškem modelu 

imenoval predsednik republike, ki pa 

tega pravzaprav ne bi mogel zavrniti. 

To pomeni, da državni zbor tudi ne bi imel 

več možnosti za interpelacijo posameznega 

ministra, ampak le še celotne vlade, 

zato je bilo o tem predlogu, ki ga najglasneje 

zagovarja NSi, že mogoče slišati 

pomisleke o erodiranju vloge državnega 

zbora, in sicer predvsem v SD in Levici. 

Janez Pogorelec, predstavnik NSi v pogajanjih 

o ustavnih spremembah, je na to 

temo opravil tudi ločene pogovore in, kot 

kaže, vsaj za začetek postopka prepričal 

poslance SD. 

tudi policija. Kmetijsko gospodarstvo je 

imelo prijavljenih 22 glav živine, a je bilo 

osem od teh poginjenih. Več živali ni bilo 

označenih z ušesnimi številkami, ostale 

živali pa so bile v zadovoljivem stanju, a 

na voljo niso imele dovolj krme in vode. 

Pristojni so odredili redno oskrbo preostalih 

živali s pitno vodo in krmo, čiščenje 

hleva in zagotovitev čistega in suhega 

ležišča. Poginule živali so odpeljali v veterinarsko-higienski 

službi, da bi ugotovili 

vzrok pogina. Preostale živali bodo 

odvzete. Veterinarski nadzor je določene 

nepravilnosti na tej kmetiji ugotovil že v 

letih 2020 in 2021, nekateri postopki iz 

preteklih let pa še trajajo. 

SKUPNA 

GRADNJA PODMORNIC 

V skladu z vojaškim zavezništvom med 

tremi državami (Aukus) bo Avstralija od 

ZDA dobila svoje prve podmornice na 

jedrski pogon. Ameriški predsednik Joe 

Biden (81) je potrdil, da bodo podmornice 

najmanj tri, namen dogovora pa je krepiti 

mir v regiji. Poudaril je, da bodo podmornice 

na jedrski pogon, ne pa oborožene z 

jedrskim orožjem. Ob obisku britanskega 

in avstralskega premierja, Rishija Sunaka 

(42) in Anthonyja Albanesuja (60), je 

Biden v San Diegu v Kaliforniji dejal, da 

dogovor ne bo ogrozil zaveze Avstralije, 

da ostaja država brez jedrskega orožja. 

Avstralija bo sicer postala šele druga 

država po Združenem kraljestvu, ki bo 

prejela ameriško elitno tehnologijo na 

jedrski pogon, poroča BBC. Avstralski 

mornarji se bodo letos v ameriških in 

britanskih oporiščih začeli uriti v uporabi 

podmornic na jedrski pogon. Od leta 2027 

pa bodo ZDA in Združeno kraljestvo v 

Perthu v Avstraliji namestili manjše število 

podmornic na jedrski pogon. Potem 

naj bi zasnovali in zgradili povsem novo 

podmornico na jedrski pogon za britansko 

in avstralsko mornarico. 

Načrt bo Avstralijo v naslednjih 30 letih 

sicer stal približno 245 milijard ameriških 

dolarjev, kar predstavlja največje vlaganje 

v avstralsko vojsko doslej. Kitajsko zunanje 

ministrstvo je prejšnji teden na to potezo 

odgovorilo, da bi lahko zavezništvo Aukus 

spodbudilo novo oboroževalno tekmo. 

DIJAKI 

S POKLICNO MATURO 

Dijaki z opravljeno poklicno maturo in 

petim predmetom se bodo lahko na 

vse dodiplomske in enovite magistrske 

študijske programe od študijskega leta 

2023/24 vpisovali pod enakimi pogoji 

kot ostali. Ljubljanska univerza namreč 

TRPLJENJE ŽIVALI 

NA KOROŠKEM 

Veterinar inšpekcije Uprave za varno hrano 

je med nadzorom na kmetiji v Podgori 

pri Kotljah na Koroškem odkril osem 

poginulih glav goveda, zelo slabe higienske 

razmere v hlevu in več drugih kršitev. 

Sum mučenja živali trenutno preverja 

SHUTTERSTOCK 

Nove avstralske podmornice bodo imele jedrski pogon, ne bodo pa nosile jedrskega orožja, 

zato se avstralska zaveza o državi brez jedrskega orožja ne spreminja.


PREGLED TEDNA 

9 

spreminja pogoje in podaljšuje rok za vpis 

za en teden, poroča Slovenska tiskovna 

agencija. Minister za visoko šolstvo, 

znanost in inovacije, Igor Papič (62), je 

namreč podpisal sklep o dopolnitvi razpisa 

in podaljšanju roka za vpis v dodiplomske 

in enovite študijske programe za 

prihodnje študijsko leto na univerzah v 

Ljubljani in na Primorskem. 

Univerzi bosta na podlagi omenjenega 

sklepa dopolnili vpisne pogoje razpisa za 

vpis tako, da bo dveletni prehodni rok za 

spremenjene vpisne pogoje veljal na obeh 

omenjenih univerzah, tako kot že velja na 

mariborski. Prav tako bosta morali univerzi 

podaljšati možnost vpisa za en teden, 

so zapisali v sporočilu za javnost. 

Dijaki, ki bodo opravili poklicno maturo in 

peti predmet, bi bili sicer letos postavljeni 

v neenakopraven položaj. Medtem ko se 

lahko na mariborsko univerzo vpisujejo 

pod enakimi pogoji kot pretekla leta in 

bodo novi pogoji začeli veljati šele čez 

dve leti, sta univerzi v Ljubljani in na 

Primorskem na nekaterih študijskih programih 

že pri letošnjem vpisu spremenili 

vpisne pogoje. 

UBITIH ALI RANJENIH 

22.000 CIVILISTOV 

Od začetka ruske vojaške agresije pred 

več kot letom dni je bilo v Ukrajini ubitih 

ali ranjenih skoraj 22.000 civilistov, v 

poročilu navaja Urad visokega komisarja 

Združenih narodov za človekove pravice 

v Ženevi. V uradu so tako potrdili smrt 

8231 civilistov, a menijo, da bi lahko bilo 

njihovo število veliko večje, saj je težko 

pravočasno dobiti informacije o številu 

morebitnih žrtev na območjih, kjer potekajo 

siloviti spopadi. Po podatkih urada, ki 

spremlja število civilnih žrtev od začetka 

vojne 24. februarja lani, je bilo do 12. marca 

letos sicer ranjenih 13.734 civilistov. 

Veliko večino smrtnih žrtev so zahtevali 

artilerijski izstrelki, rakete in letalske 

bombe, sledijo protipehotne mine in 

ostanki eksplozivnih sredstev. Ukrajinski 

predsednik Volodimir Zelenski (45) je v 

nedeljo v večernem nagovoru narodu dejal, 

da so ukrajinske enote v zadnjih nekaj 

dneh ubile več kot 1100 ruskih vojakov v 

Bahmutu, kar je za rusko stran nepopravljiva 

izguba. Ob tem je dodal, da je bilo 

še 1500 ruskih vojakov poškodovanih v 

Število ubitih ali poškodovanih ukrajinskih civilistov je verjetno veliko večje od uradnih številk, 

saj je natančne podatke težko pridobiti. 

taki meri, da se ne morejo več bojevati. 

Ruska stran je pred tem sporočila, da so 

v zadnjih 24 urah na področju Doneškega 

bazena ubili več kot 220 ukrajinskih 

vojakov. Nobena stran ni podala podatkov 

o svojih žrtvah. 

SVOBODA SE KRČI, 

SDS IN NSI SE KREPITA 

Trend padanja podpore Gibanju Svoboda 

in Golobovi vladi se ne ustavlja, kaže 

najnovejša anketa Mediane, narejena za 

časnik Delo. Več podpore kot februarja 

sta dobili SDS in SD, rahel trend rasti pa 

drugi mesec zapored beleži tudi Nova 

Slovenija. Če bi bile volitve minulo nedeljo, 

bi po anketi Dela Gibanje Svoboda 

volilo 26,8 odstotkov vprašanih, SDS 21,6 

odstotkov in SD 7,2 odstotka sodelujočih 

anketirancev, Nova Slovenija bi dobila 6 

odstotkov glasov, Levica pa 4 odstotke. 

Vse slabša, a za slovenske razmere še 

vedno solidna, je ocena dela vlade. Dobrih 

30 odstotkov anketirancev delo vlade 

ocenjuje kot zelo pozitivno oziroma pozitivno, 

prav toliko ji daje srednjo oceno, 

35,7 odstotkov pa jih je podelilo negativno 

ali zelo negativno oceno. V anketi 

Dela je za Golobovo vlado tokrat prvič več 

negativnih kot pozitivnih ocen. 

SHUTTERSTOCK 

Najbolje ocenjeni politik na Delovem 

barometru priljubljenosti je še vedno 

Anže Logar (46). Sledijo mu Nataša Pirc 

Musar (53) , Danijel Bešič Loredan (49) 

in Robert Golob (56). Peti po povprečni 

oceni je minister za gospodarstvo iz vrst 

SD-ja, Matjaž Han (52), nato sta na lestvici 

dva politika NSi, Janez Cigler Kralj (44) 

in Matej Tonin (39), sledijo predsednica 

državnega zbora Urška Klakočar Zupančič 

(45), ministrica za kulturo Asta Vrečko 

(39) in ministrica za pravosodje Dominika 

Švarc Pipan (47). 

»KATRCA« REKORDERKA 

Nekdanji predsednik republike, Borut Pahor 

(59), je na Twitterju sporočil, da je bilo 

za »katrco« do sedaj zbranih že več kot 82 

tisoč evrov. Konec marca bo Pahor izžrebal 

novega lastnika »katrce«, ki bo vozilo 

odpeljal domov. Za Pahorjevo »katrco« so 

bratje Fratar v novi dobrodelni akciji zbrali 

sredstva, ki predstavljajo nov svetovni 

rekord za ceno tega modela. Pahorjevo »katrco« 

so bratje Fratar sicer kupili za 60 tisoč 

evrov, nato pa so izvedli novo dobrodelno 

dražbo. Pri njej pa ne iščejo ponudnika 

najvišjega zneska, temveč bo lahko do 

avtomobila prišel vsak donator.

ČIVKARIJA 

10 


Vipavska.eu @VipavskaEU 

Izjava dneva, ki velja že četrt stoletja. O novinarjih, 

ki se udinjajo politiki. Ki svoje funkcije do levih politikov 

ne opravljajo kot ostri pes čuvaj, ampak kot 

nežni pudelj, mahaje z repom. 

Uroš Urbanija @UrosUrbanija 

Najbolj ponižujoče za novinarje je, ko jih 

hvali politik. Verjamem, da Putin hvali 

svoje novinarje, ampak da tako novinarje 

RTV Slovenija ponižuje sam predsednik 

vlade Robert Golob, pa je nepredstavljivo 

za demokratično državo. Upam, da tujo 

javnost obvestita tudi DNS in ZNP. 

Čivk tedna 

Edvard Kadič @EdvardKadic 

Hudo stisko izda predvsem Golobov glas 

(tresenje). Novinarjevo vztrajanje pri vprašanju 

po Golobovem "k'r neki" odgovoru bi 

Goloba pognalo v paniko. Dobesedno. Blef. 

Govorica telesa. 

Tomaž Celestina @t_celestina 

Sem prebral ter še CTRL+F stisnil in vpisal "C0". 

Ne, ni bilo zadetka. 

N1 Slovenija @n1slovenija 

Predsednica republike Nataša Pirc Musar 

je vlado in relevantne institucije 

pozvala k uvedbi ukrepov za povečanje 

dostopa do varne pitne vode za prebivalce 

nekaterih romskih naselij, pa tudi 

za izboljšavo zraka, ki ga dihamo. 

Ahorn @Ahorn89027074 

Alpina: reklama iz leta 1937. Znamenito slovensko 

podjetje Alpina pa uradno navaja v svoji zgodovini, 

da so njeni začetki leta 1947, čeprav priznava, da so 

v Žireh obrtniki že od sredine 19. stoletja množično 

izdelovali obutev. Pač nočejo priznati, da so vsa 

podjetja obstajala že pred vojno! 

Tomaž Štih @Libertarec 

Kdaj je to, da imata dva osemnajstletnika otroka, 

postal družbeni problem? Je morda preveč antiprogresivno, 

da se ne čaka do srede 30-tih, gre skozi 

postopke umetne oploditve in na koncu v "baby 

shopping" v Afriko; vmes pa N-krat abortira, ampak 

Bog ne daj, kdaj kaj plača za to? 

Bojan Požar @BojanPozar 

Zanimivo življenje vidne političarke stranke SD. 

Malo na vladi državna sekretarka, malo neodvisna 

sindikalna funkcionarka.

89 | 16. MAREC 2023 KARIKATURA 

11 

Napredek 

BORIS OBLAK

TEMA TEDNA 

12 

Komentar 


Kanal C0: Razkrivamo, 

katere zahteve ministrstva 

bo Janković težko izpolnil 

LUKA SVETINA 

Ministrstvo za naravne vire in prostor je 8. marca pisno 

odgovorilo enemu izmed lastnikov zemljišč, da je Mestna občina 

Ljubljana tam, kjer se že gradi, šele v postopku pridobivanja 

okoljevarstvenega soglasja. 

»V da nosilec posega lahko 

zvezi z navedenim bi 

želeli opozoriti na 63. 

člen ZVO-1, ki določa, 

izvede poseg le na podlagi pravnomočnega 

okoljevarstvenega soglasja, ki pa 

v danem primeru še ni bilo izdano,« 

piše v dopisu ministrstva, ki smo ga 

pridobili v uredništvu Domovine in je 

bilo odstopljeno v reševanje kar dvema 

inšpektoratoma: Inšpektoratu RS za 

naravne vire in prostor ter Inšpektoratu 

za okolje in energijo. Odgovoril je 

le prvi, po naših informacijah namreč 

po delitvi ministrstev drugi sploh še 

ni polno funkcionalen. Ker dosedanje 

ravnanje inšpektorjev daje slutiti, 

da se namerno zavlačuje, medtem ko 

dela nemoteno potekajo naprej in župan 

Zoran Janković javno razlaga, da 

se gradnje kanala ne da več ustaviti, so 

pretekli teden kmetje poskušali samovoljo 

predstavnikov MOL ustaviti sami 

s kmetijsko mehanizacijo. Pripeljali so 

15 traktorjev, jih parkirali pred nezakonito 

postavljeno ograjo in poskušali začeti 

z njenim podiranjem. Ustavila jih 

je policija (in varnostna služba). 

na obeh straneh »služnostne ceste«. 

Ker gradnjo varuje varnostna služba, je 

slednja na zemljiščih nezakonito postavila 

ograje, ki so jih kmetje poskušali 

podreti. Namero so jim z živim zidom 

preprečili varnostniki, ki jih je za varovanje 

gradbišča najela Mestna občina 

Ljubljana, posredovala je tudi policija. 

Lastniki zemljišč opozarjajo, da ne morejo 

dostopati do svojih zemljišč. A to 

ni edina težava lastnikov zemljišč. Na 

Domovini smo že poročali, da je pred 

tedni geodetska služba, ki so jo najeli 

okoliški kmeti, izmerila, da gradnja kanala 

C0 sega na parcelo v lasti 85-letne 

lastnice, kjer MOL niti nima vpisane 

služnosti niti ni pridobila gradbenega 

dovoljenja. Mejne kamne, ki so jih geodeti 

postavili, je nekdo (lastniki trdijo, 

da varnostna služba) izruval. 

Za Domovino je spregovoril lastnik 

zemljišča Ivo Kambič, v zemljiškem 

katastru je njegova parcela označena 

pod številko 350, ki razlaga, da je z občino 

pred nekaj leti podpisal dogovor o 

»služnostnem pasu« v širini šestih metrov, 

kolikor naj bi jih MOL potreboval 

za gradnjo kanala C0, ki bi potekal čez 

»Niso se držali dogovora. Zemljo, 

ki so jo odkopali, so zmešali s kamenjem. 

Na tej rodovitni parceli bo naslednja desetletja 

rastel samo še plevel.« 

UNIČEVANJE 

RODOVITNE ZEMLJE 

Za kaj je pravzaprav šlo? MOL na področju 

gradnje kanala C0 krši celo 

vrsto predpisov, zaradi česar se ravnanje 

Zorana Jankovića (70) večkrat 

primerja s »šerifom z Divjega zahoda«. 

Mestna občina Ljubljana si je na delu 

trase kanala pridobila služnostno pot 

v širini šestih metrov, a pas, v katerega 

dejansko posegajo, je veliko širši in 

sega na zemljišča lastnikov zemljišč


TEMA TEDNA 

Komentar 

13 


njegovo parcelo. Za dolžino 200 metrov 

je Kambič prejel dobrih 2000 evrov, a 

od takrat naprej ima same težave, saj 

se MOL niti enega izmed dogovorov iz 

pogodbe ni držal. Gradbeni izvajalec je 

namreč pri gradnji kanala zavzel širino 

kar 20 metrov, na ta način Kambiču 

onemogočil kmetovanje na bistveno 

večjem delu parcele, poleg tega pa bodo 

zaradi nepravilnega mešanja zemlje 

ostale dolgotrajne negativne posledice. 

»V pogodbi je bilo dogovorjeno, da 

gradbinec najprej odkoplje vrhnji del 

rodovitne zemlje in jo loči od kamenja 

v spodnjih plasteh, po istem postopku 

pa po vgradnji cevi zemljo nasuje 

nazaj. A tega se niso držali, zemljo so 

zmešali, tukaj bo naslednja desetletja 

rastel samo še plevel,« je za Domovino 

povedal Ivo Kambič. Njegov odvetnik 

Aleš Paulin, ki zastopa še vrsto drugih 

lastnikov na spornem območju, pravi, 

da poskušajo MOL tožiti, da pa sodni 

mlini meljejo počasi, saj sodni postopki 

trajajo leta, dela na kanalu pa se vmes 

približujejo zaključku. 

Kot pravi Paulin, se vsi lastniki zemljišč 

tudi ne odločijo za tožbo MOL, 

saj za to nimajo denarja, umik lastnikov 

pa s protitožbami, češ da jih ovirajo 

pri gradnji, želi doseči tudi mestna občina. 

Le tisti, ki dovolj dolgo vztrajajo 

in imajo dovolj denarja za plačevanje 

sodnih stroškov, so na koncu nagrajeni. 

Tako je tožbo za motenje posesti po 

petih letih na sodišču z vsemi sodnimi 

stroški izterjal dr. Aleš Mrzel, sicer 

zaposlen na Inštitutu Jožef Stefan, do 

katerega so varnostniki na tem območju 

večkrat še posebej nasilni. Naš sogovornik 

Kambič je lastnik ene izmed 

parcel, za katero je iz zgoraj omenjenega 

dopisa pristojnega ministrstva jasno 

razvidno, da na njej MOL še ni pridobil 

soglasja za vgradnjo betonskih kinet v 

zemljo, a je naša novinarska ekipa na 

terenu sama preverila, da MOL tam 

kljub temu gradi. »Poskušal sem se jim 

zoperstaviti tako, da sem najel lastno 

varnostno službo, a MOL je odreagiral 

tako, da je najel svoje varnostnike, 

s to vojsko pa se ne morem več boriti,« 

obupano razlaga Kambič, ki še vedno 

verjame, da bo gradnja kanalizacijske 

cevi zdaj, ko so bila predstavljena nova 

dejstva, ustavljena. 

ZAVLAČEVANJE 

INŠPEKTORJEV 

A odgovor Inšpektorata za naravne vire 

in prostor lastnikom zemljišč ni vzbudil 

veliko upanja. »Prosimo vas, da nam 

posredujete morebitne ugotovitve,« je 

ministrstvo zaprosilo inšpektorat, a 

gradbeni inšpektor Goran Golubić, ki je 

sicer pritožniku odgovoril že naslednji 

dan, je v odgovoru zapisal, da je prijava 

evidentirana med prispele vloge gradbene 

inšpekcije in da bo obravnavana 

skladno z zakonodajo, zakonskimi pristojnostmi 

inšpektorjev ter kriteriji in 

prioritetami dela gradbene inšpekcije. 

»Prijave vlagateljev so le informacije 

oz. pobude kot morebitna podlaga za 

uvedbo postopkov po uradni dolžnosti. 

Prijave ne predstavljajo vlog, na podlagi 

katerih se postopek začne,« je zapisal 

Golubić Mrzelu v uradnem odgovoru 

in na koncu dodal, »da če niste zadovoljni 

s podanim odgovorom, se lahko 

na podlagi drugega odstavka 15. člena 

ZUP obrnete na vodjo Območne enote 

Ljubljana Inšpektorata Republike 

Slovenije za naravne vire in prostor«. 

Lastniki zemljišč s tem odgovorom seveda 

niso bili zadovoljni, saj imajo iz 

preteklosti z inšpektorjem Golubićem 

slabe izkušnje. Slednji je namreč na 

njihovo zahtevo že bil poslan na teren, 

Inšpektorju Golubiću 

očitajo kršenje zakona 

o inšpekcijskem nadzoru. 

kjer je ugotovil, da kinete predstavljajo 

le »manjši poseg v okolje« in da se gradnja 

lahko nadaljuje. Ker zdaj ministrstvo 

inšpektorat znova poziva k razjasnitvi 

okoliščin in je ob tem tudi podalo 

zelo jasno stališče, kje MOL sme in kje 

ne sme graditi, lastniki zemljišč zahtevajo 

Golubićevo izločitev iz postopka. 

Pretekli teden se je zato več lastnikov 

zemljišč na trasi kanala C0, aktivistov 

in okoljevarstvenikov iz nevladne 

organizacije Alpe-Adria-Green najavilo 

na sedežu inšpektorata. Kljub temu, 

da so se najavili dan prej, ob njihovem 

obisku vodje inšpektorata, Bernarde 

Čopar Sotenšek, ni bilo v službi. Kot je 

razvidno iz zapisnika, ki smo ga pridobili 

v uredništvu Domovine, je delo ta 

dan opravljala od doma. Aleš Mrzel je 

inšpektorju Golubiću očital, da je arbitrarno 

odločal o legalnosti gradnje kanala, 

da kljub dejstvu, da je bil večkrat 

pozvan k ukrepanju na terenu, ves čas 

gradnje ni opravil ogleda, ni niti sestavil 

zapisnika niti zaslišanja strank. S 

tem je po mnenju Mrzela kršil zakon o 

inšpekcijskem nadzoru. Upravno sodišče 

je namreč razsodilo, da gre na 

parceli 350 Iva Kambiča za motenje posesti, 

medtem ko je ministrstvo že leta 

2020 odločilo, da mora MOL tam pred 

vgradnjo kinet pridobiti naravovarstveno 

soglasje na podlagi izdelane študije 

presoje vplivov na okolje. Kako je mogoče, 

da je odločitev inšpektorja v tako 

evidentnem nasprotju z ugotovitvami 

ministrstva in sodišča ter da ob tem še 

vedno opravlja nadzor v istem postopku, 

je pritožnikom nerazumljivo. 

Povezujejo ga z Zoranom Jankovićem, 

enako kot v primeru Bojana Babiča, 

nekdanjega načelnika upravne enote 

Ljubljana, ki je nekatere kmete razlaščal 

nezakonito, pred časom pa naj bi ga zaposlili 

na mesto direktorja Ljubljanskih 

tržnic. Spletni portal Nova24TV je poročal, 

da je tudi policist Janez Geč, kateremu 

so kmetje očitali, da je dovolil, 

da so jih njegovi možje pretepli, odšel iz

TEMA TEDNA 

14 

Komentar 


policije na Mestni inšpektorat. Policija je 

sicer to odločno zanikala, Geč ostaja zaposlen 

v njihovih vrstah, prav tako zavračajo 

očitke, da so bili kmetje kadarkoli 

pretepeni. A spomin na zadnji incident 

na trasi kanala C0, ko so kmetje poskušali 

podreti ograjo, ki še vedno stoji na 

delu zemljišča, ki po izmeri geodetov ni 

predmet gradbenega dovoljenja, je še 

kako živ: Med skupino varnostnikov je 

bil mož brez jopiča, ki je fizično napadel 

tri aktiviste, med njimi Mrzela, se jih lotil 

s pestjo, zaradi česar sta dva morala poiskati 

zdravniško pomoč. Policija ni prišla 

do ugotovitev, kdo je bil neznani moški, 

lastniki pa so prepričani, da se bo nasilje 

nad njimi samo še nadaljevalo, bolj kot se 

bo gradnja kanala bližala zaključku. 

MOČNO POMANJKLJIVI 

DOKUMENTI MOL 

V uredništvu Domovine smo na podlagi 

zahteve informacijski pooblaščenki 

pridobili dokument, s katerim je 

Ministrstvo za naravne vire in prostor 

lani decembra MOL znova pozvalo k 

dopolnitvi njegove vloge za pridobitev 

naravovarstvenega soglasja, s katerim 

bi lahko končali gradnjo kanala, ki bo 

obdan z betonskimi kinetami. Občina 

je sicer v začetku decembra ministrstvu 

dostavila dokumente, kot je Poročilo 

o vplivih na okolje za kanal C0 

v Mestni občini Ljubljana, izdelano s 

strani okoljskega svetovalca, družbe 

Zavita svetovanje, pa Program zaščite 

podzemne vode v času gradnje povezovalnega 

cevovoda C0, izdelano s strani 

Geološkega zavoda in Oceno potresne 

varnosti na trasi kanalizacijskega zbiralnika 

C0, ki ga je za občino izdelala 

družba HGEM. Iz pridobljenega dokumenta 

ministrstva je razvidno, da 

Mestno občino Ljubljana pozivajo, da 

znova dopolnijo zahtevane dokumente, 

saj je vsebina pomanjkljiva, zlasti v 

tistem delu, kjer bi bile predstavljene 

alternativne rešitve sporni napeljavi 

kanala v zemlji čez vodonosnik Kleče. 

»Ministrstvo ugotavlja, da ste v 

dopolnjeno poročilo vključili novo 

poglavje alternativ vgradnji kinete. V 

poglavju ste navedli 13 možnih variant 

(ukrepov), a ministrstvo ugotavlja, da 

je bilo v opredeljenih le devet možnih 

variant za varovanje podzemne vode 

na kritičnem odseku cevovoda ter dalje, 

da med njimi ni bilo predlagane 

variante vgradnje cevovoda v kineto, 

ki predstavlja predmet nameravanega 

posega,« piše v dopisu, odstopljenemu 

MOL. Nadalje občini očitajo, da so se 

sicer opredelili do vseh trinajstih variant, 

a se na občini sploh niso opredelili 

do tega, katera varianta je bila izbrana 

in zakaj. Na ministrstvu zato pod prvo 

točko pozivajo MOL, da navede razlog 

za izbor variante vgradnje cevovoda na 

kritičnem odseku v Klečah. 

Ministrstvo je v drugi točki ugotovilo, 

da kljub dopolnjenemu poročilu 

še vedno ni jasno definirano za vsak 

del okolja, ali se opisi nanašajo na območje 

vgradnje kinete oz. na celotno 

območje kanala C0 med Brodom in 

Ljubljano (Zalog). Še posebej zanimiva 

za javnost je tretja točka iz poziva 

pristojnega ministrstva Mestni občini 

Ljubljana: Predhodno so na ministrstvu 

namreč zahtevali, da se prošnja za 

pridobitev naravovarstvenega soglasja 

dopolni s podatki in informacijami, ki 

bodo omogočali izvedbo presoje vplivov 

z vidika vplivov posega na podnebje 

in ranljivosti posega ob podnebnih 

spremembah. Občina je dopolnila poročilo 

z ugotovitvami, da projekt med 

gradnjo ne bo posebno občutljiv ali izpostavljen 

na klimatske dejavnike, kot 

so nestabilnost tal, erozija tal, sunki 

vetra, ekstremne temperature, gozdni 

požari, žled, suša ali zmrzal. A ministrstvo 

ugotavlja, da dopolnjeno poročilo 

ni bilo pripravljeno na način, da bi se te 

navedbe sploh dalo preveriti. 

Pod četrto točko je ministrstvo 

ugotovilo, da kljub pozivom k pripravi 

poročila z vrednotenjem vpliva na 

podzemne in površinske vode občina 

ni priložila analize tveganja. Ministrstvo 

je v povezavi z dokumentom ugotovilo, 

da je bilo za zaščito podzemnih 

voda podanih devet možnih tehničnih 

zaščitnih ukrepov – variant, med katerimi 

pa sploh ni omenjena vgradnja betonske 

kinete. Nasprotno: Kot najučinkovitejša 

rešitev je bila podana enojna 

cev iz materiala odpornega na potresno 

nevarnost ter posedanje in zaščitni 

ovoj iz neprepustne varjene folije 

ovite okoli cevi ter zavarjene tudi na 


Decembra lani je ministrstvo znova pozvalo 

Mestno občino Ljubljana, naj dopolni svojo 

zelo pomanjkljivo vlogo za pridobitev naravovarstvenega 

soglasja. Poznavalci menijo, da 

MOL pogojev ne bo mogel izpolniti.


TEMA TEDNA 

Komentar 

15 

jaške. Ker so kinete že v zemlji, je skrajno 

nenavadno, da občina v svoji vlogi 

ni omenila te možnosti, ki jo izvaja še 

pred odločitvijo ministrstva, kar kaže 

na popolno odsotnost pravne države 

na ljubljanskem obrobju. 

V peti točki je ministrstvo z namenom 

hitrejšega reševanja zahteve 

prosilo MOL, da predloži izvedene 

študije vezane na potresno nevarnost, 

ki pa so pomanjkljive. V povezavi z 

oceno potresne varnosti ministrstvo 

ugotavlja, da v njej še ni bilo govora 

o vgradnji kinete in da iz predložene 

dokumentacije ne izhaja, da je že izvedeni 

del povezovalnega kanala oz. bo 

še manjkajoči del kanala C0, vključno 

z odsekom vgradnje kinete, zgrajen v 

skladu s standardom ISO 16134. 

Ministrstvo ugotavlja, 

da med možnimi 

variantami za varovanje 

podzemne vode na 

kritičnem odseku 

cevovoda ni bilo rešitve 

s kineto, ki pa so jo 

dejansko vgradili. 

NESTROKOVNOST 

NA ARSO 

Po mnenju poznavalcev bo občina 

manjkajočo dokumentacijo težko dostavila, 

saj bi ta pokazala preveliko 

stopnjo tveganja za vgradnjo kinet (in 

cevi) na naravovarstvenem območju, 

kar ponuja tudi del odgovora na vprašanje, 

zakaj MOL gradi kljub nasprotnim 

sodbam sodišč, pozivom ministrstva 

k inšpekcijskim nadzorom in 

nasploh neurejeni gradbeni dokumentaciji. 

Župan Janković računa, da bo 

kanal zgrajen do konca letošnjega leta, 

a ostaja veliko vprašanje, ali bodo fekalije, 

tudi če občini kanal uspe dokončati, 

kdaj stekle po cevi, saj so za »zagon« 

potrebna ločena okoljevarstvena dovoljenja. 

Vse več lastnikov zemljišč upa, 

da bo v skoraj desetletje dolgi sodni 

kalvariji, bojih z mlini na veter in nedelujočo 

pravno državo zavrnitev »delovnega 

dovoljenja« njihovo zadoščenje. 

Nobenemu lastniku zemljišč, kjer je 

predvidena izgradnja kanala C0, ni bila 

dana možnost, da sodeluje v postopkih 

pred ARSO, v katerih se je odločalo, ali 

je potrebno opraviti presojo vplivov na 

okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje 

ali ne, razen eni lastnici. 

Pri notranji reviziji, ki jo je leta 

2020, po soglasni odločitvi Državnega 

zbora decembra leta 2019, da se gradnja 

do razjasnitve pravnih okoliščin začasno 

zaustavi, naročilo ministrstvo, je 

bilo ugotovljeno, da so javni uslužbenci 

v revidiranih enotah v okviru postopkov 

izdaje upravnih aktov uporabljali 

navedbe iz dokumentacije, ki so jo 

predložili vlagatelji, torej Mestna občina 

Ljubljana, tako pri predhodnem postopku 

presoje vplivov na okolje v celoti, 

v postopkih izdaje vodnih soglasij pa 

v delih, ki se nanašajo na vpliv posega 

kanala C0 na stanje (podzemne) vode. 

Samostojnih vsebinskih preverjanj pa 

niso izvedli, je takrat ugotovila revizija. 

Ker so v predhodnem postopku 

presoje vplivov na okolje na ARSO upoštevali 

vsa predhodno izdana soglasja 

brez dodatnega preverjanja, je bilo 

posledično pri notranji reviziji ugotovljeno, 

da tak pristop ni bil ustrezen in 

skladen z osnovnim pomenom presoje 

vpliva posega na okolje. Presoja vplivov 

na okolje (PVO) mora namreč celovito 

ovrednotiti tveganja in predstavljene 

omilitvene ukrepe projekta kot celote 

ter po potrebi zahtevati dodatne ukrepe, 

ki se bodo morali odražati v projektni 

dokumentaciji. 

Pri izdaji vodnih soglasij in mnenj 

za povezovalni kanal C0 so uslužbenci 

sicer presojali dele projekta glede na 

dobesedno zapisane omejitve in določila 

iz uredbe VVO, niso pa upoštevali 

omejitev za priobalna območja Save. 

Prav tako niso upoštevali določila vladne 

poplavne uredbe, ki za kanalizacijo 

na srednjem poplavnem območju zahteva 

predhodno izdelano PVO. V notranji 

reviziji je bilo tudi ugotovljeno, da 

javni uslužbenci ministrstva različno 

interpretirajo predpise, ki jih pripravlja 

ministrstvo. Obstaja tveganje, da v 

postopku izdaje vodnih soglasij javni 

uslužbenci vpliva posega niso presojali 

po ustrezni klasifikaciji objekta in 

iz tega izhajajočih omejitvah za poseg 

v prostor, je menila notranja revizorka. 

KMEČKI UPORI 

Predstavnik nevladne organizacije 

Alpe-Adria-Green Tomaž Ogrin, sicer 

dolgoletni sodelavec Inštituta Jožef 

Stefan, se je v ponedeljkovi oddaji 

Arena na Televiziji Slovenija, ki je po 

mesecih (letih) tišine vendarle odločno 

zagrizla v jabolko spora okrog gradnje 

kanala, zahvalil lastnikom zemljišč, ki 

poskušajo na vse pretege ubraniti pitno 

vodo (in pravno državo), čeprav so zaradi 

tega deležni tudi policijskega nasilja. 

Vodonosnik Ljubljanskega polja namreč 

sodi med kritično infrastrukturo 

državnega pomena, kot to izhaja iz dopisa 

Direktorata za obrambne zadeve 

št. 802-12/2020-85 z dne 26. 11. 2020. 

Dne 29. 11. 2019 pa je Državni zbor 

sprejel priporočilo v zvezi z zaščito pitne 

vode ljubljanskega vodonosnika. 

Ljubljansko polje ne sega v občino Medvode 

in občino Vodice, kar pomeni, da 

nikakor ne gre za izboljšanje kakovosti 

vode na Ljubljanskem polju, temveč za 

njeno poslabšanje z »dostavo fekalij« iz 

sosednjih občin preko zajetja vode na 

Ljubljanskem polju, opozarja odvetnik 

lastnikov zemljišč Klemen Golob. »Mestna 

občina Ljubljana je z namenom, 

da potroši visoka evropska sredstva za 

izgradnjo izrazito in dokazano škodljivega 

povezovalnega kanala C0 šla celo 

tako daleč, da je za te potrebe nezakonito 

angažirala represivni organ, policijo, 

ki je brez predočenja kakršnekoli 

dokumentacije, ki bi tako asistenco dovoljevala, 

lastnike zemljišč z njihovih 

lastnih zemljišč odstranjevala, ne da bi 

za to obstajala sodna ali druga odločba,« 

je povedal za naš medij. 

Kljub ustrahovanju in dejstvu, da 

jim pretekli teden s 15 traktorji ni uspelo 

podreti ograje, ki nezakonito stoji 

na njihovi zemlji, za prihajajoči petek 

napovedujejo novo akcijo. »Tokrat 

pride pomoč z Gorenjske, pa tudi iz 

drugih koncev Slovenije. Lahko vam 

povem samo to, da traktoristov ne bo 

samo 15, ampak jih bo precej več kot 

15,« nam je zaupal eden izmed kmetov, 

ki želi ostati neimenovan. Cilj je jasen: 

Podreti ograjo, s katero je Mestna občina 

Ljubljana prek varovalne službe 

zaščitila svojo črnogradnjo.

AKTUALNO 

16 

Pogovor 


Vlada nima nobenega stika 

z realnostjo, v kateri ljudje živijo 

LUKA SVETINA 

V 

oddaji 

Shod upokojencev je bil za vlado šok terapija. – Ukinitev Muzeja 

slovenske osamosvojitve je simbolično dejanje in priložnost za razmislek, 

kaj se dogaja v slovenski družbi. – Če so bili kolesarski protesti 

rušilni in demagoški, so upokojenski prijavljeni, saj ljudje jasno izražajo 

svoje zahteve za dostojno življenje. 

Jelka Godec: 

Ne vem, v kakšnem 

dogovoru je Nova 

Slovenija s koalicijo, 

a če želi, da se sprejmejo 

njihova priporočila 

za krepitev vrednot 

osamosvojitve, 

bodo morali imeti 

glasove koalicije. 

Vroča tema sta bila 

gosta vodji poslanskih skupin 

obeh opozicijskih parlamentarnih 

strank, Jelka Godec 

(53) iz stranke SDS in Janez Cigler Kralj 

(44) iz Nove Slovenije. Govorila sta o 

trenutnih političnih razmerah v državi 

in družbeni klimi, ki se po lanskih državnozborskih 

volitvah in prepričljivi 

zmagi Gibanja Svoboda ter Roberta 

Goloba (56) počasi spreminja. Vlado 

namreč po zadnjih javnomnenjskih 

raziskavah prvič podpira manj kot polovica 

vprašanih, v luči tega pa je Godčeva 

med drugim odgovorila na kritike 

nekaterih mnenjskih voditeljev, da je 

interpelacija vlade nepotrebna in da bo 

služila poenotenju koalicije v t. i. »antijanša« 

momentu. Cigler Kralj je spregovoril 

o očitkih, da njegova stranka 

igra dvojno igro in da pomaga koaliciji 

pri uresničevanju nekaterih načrtov, ki 

so slabi za državo. Govorila sta tudi o 

neuresničenih vladnih obljubah na področju 

zdravstva, reform plač, denimo 

v javnem sektorju, in drži opozicijskih 

strank v prihodnjem obdobju. 

Prva točka v interpelaciji, ki jo je 

spisala stranka SDS, je ukinitev 

Muzeja slovenske osamosvojitve. 

Zakaj je ta točka na prvem mestu, 

ob denimo problematiki (še naprej) 

razpadajočega zdravstva? 

Jelka Godec: Bistvo ni sama ukinitev 

muzeja, ampak tisto, kar se skriva za 

tem in kar ta vlada oz. ta koalicija poskuša 

storiti. Želi izničiti boj slovenskega 

naroda za osamosvojitev, zamegliti 

spomin na dogodke, dejanja in osamosvojitelje 

iz tistega časa. Če gledam torej 

širše, je to izjemno pomembna točka. 

Ukinitev je simbolično dejanje in prinaša 

razmislek, kaj se v bistvu dogaja v 

slovenski družbi, ali smo res prišli tako 

daleč, da bomo izničili tisto, kar se je 

dogajalo okrog leta 1990, ali bomo vračali 

spomenike totalitarnim voditeljem 

nekdanjega režima v naravno okolje, 

kot je to rekla celo ministrica za kulturo 

Asta Vrečko (38). Slovenija še vedno ni 

bila sposobna sprejeti, čeprav smo to v 

SDS večkrat predlagali, obsodbe vseh 

totalitarnih režimov. Še vedno smo torej 

na neki točki tranzicije, zato ukinitev 

Muzeja osamosvojitve ponuja nek 

širši razmislek. Ministrica je celo dejala, 

da bo ustanovljen nov muzej, v katerem 

bodo strokovnjaki lahko interpretirali 

čas osamosvojitve. Kdo bodo ti strokovnjaki 

in kako bodo razlagali tisti čas, je 

zelo vprašljiva točka. 

Nova Slovenija je v Državni zbor 

vložili priporočila za krepitev 

vrednot slovenske osamosvojitve, 

niste pa se odločili podpreti interpelacije, 

ki jo predlaga stranka 

SDS. Zakaj ne? 

Janez Cigler Kralj: Osamosvojitev 

predstavlja rojstvo naše države in nove 

skupne zgodovine, to je za nas izjemnega 

pomena. To je bil za nas sveti 

čas, tudi Krščanski demokrati so takrat 

Demosovi vladi prispevali prvega predsednika 

slovenske vlade, Lojzeta Peterleta 

(74), kljub temu da smo bili nekateri 

nosilci v politiki takrat še zelo mladi, 

sam sem bil star samo 12 let, pa imamo 

v naših vrstah tudi iskrene domoljube, 

ki so takrat prijeli za orožje in odšli v 

boj za našo državo. Naš poslanec Jožef 

Horvat (67) je denimo veteran vojne za 

Slovenijo. Nova Slovenija se je na ta poskus 

odprave vrednot slovenske osamosvojitve 

s strani leve vlade morala 

odzvati. Želeli smo vložiti interpelacijo 

zoper ministrico Asto Vrečko, a za to 

sami žal nismo imeli dovolj podpisov, 

zato smo v stranki naredili še en premislek. 

Ugotovili smo, da poskusimo 

iz koncepta proti ministrici – realna 

politična razmerja v parlamentu so 

trenutno pač taka, kot so – iti v koncept 

za – za krepitev vrednot slovenske osamosvojitve. 

Besedilo iz interpelacije 

smo torej spremenili v predloge za več 

besedila o vrednotah slovenske osamosvojitve 

v učnih načrtih, za več vrednot 

slovenske osamosvojitve v izobraževanjih 

učiteljev in učiteljic, ki delajo 

z našimi otroci, in za ohranitev Muzeja 

slovenske osamosvojitve. Smo ena redkih 

držav na svetu, ki ukinja spomin na 

lastno osamosvojitev. 

Če se spomnimo prejšnje vlade, 

se je tedanja opozicija KUL zelo 

poenotila okrog vseh interpelacij, 

ustavne obtožbe predsednika


AKTUALNO 

Pogovor 

17 

vlade in tako naprej. Bi morala 

biti njihova enotnost zgled 

zdajšnji opoziciji? 

Jelka Godec: Ključno vprašanje je, kaj 

je naloga opozicije. V določenih pogledih 

imamo z Novo Slovenije drugačne 

poglede na to, kaj naj bi opozicija bila. 

Ne prihaja sicer do takšnih razhajanj, 

da ne bi več sodelovali. Ko je Nova Slovenija 

omenjala možnost interpelacije 

kulturne ministrice, smo jasno povedali, 

da je bila ukinitev muzeja sicer 

ideja ministrice, ampak je odločitev 

na koncu sprejela vlada, zato je treba 

interpelirati vlado. Nova Slovenija se 

je odločila iti svojo pot, upam, da bodo 

v razpravi, ko bo interpelacija, opozorili 

na vse sporne stvari, ki jih ta vlada 

počne, konec koncev je ta interpelacija 

možnost, da se razčisti, kje trenutno 

smo, ne samo, kar se tiče osamosvojitve, 

ampak tudi na drugih področjih, 

npr. pri zdravstvu, davkih, gospodarstvu 

in demografiji. Ta vlada je ukinila 

tudi Urad za demografijo. Jaz tukaj od 

Nove Slovenije pričakujem konstruktivno 

razpravo, da se vladi jasno pove, 

da nekaterih stvari ne počne dobro, to 

je tudi naloga opozicije – da opozarja 

na napake. Seveda lahko opozicija 

predlaga tudi predloge za, ampak sklepi, 

ki smo jih predlagali, na sejah niso 

bili potrjeni, še več, očitano nam je 

bilo, da nagajamo in da oni ne morejo 

delati. Ne vem, v kakšnem dogovoru je 

Nova Slovenija s koalicijo, a če želi, da 

se sprejmejo njihova priporočila za krepitev 

vrednot osamosvojitve, bodo morali 

imeti glasove koalicije. Moram reči, 

da jim za naše glasove ni treba skrbeti, 

takšne predloge vedno podpremo. Tudi 

koalicijo smo vedno podprli pri dobrih 

predlogih. Kar se tiče nadaljnjega dela 

in sodelovanja v opoziciji, ne vidim 

velikih težav, je pa zanimiva odločitev 

Nove Slovenije, da s politike proti – v 

opoziciji se to mora slišati, ko opozarjaš 

na napake – preidejo v politiko za. 

Težko smo za višje davke, za ukinitev 

Muzeja slovenske osamosvojitve, za 

Ukinitev urada za demografijo itn. 

Janez Cigler Kralj: Po dvoletnem 

obdobju v vladi, ki je v zelo težkih razmerah 

zelo uspešno delala, sta se obe 

stranki znašli v opoziciji. Na novo se 

vzpostavljajo razmerja moči in vloge, 

glavna naloga opozicije pa je nadzirati 

vlado pri njenem delu in jo opozarjati 

na napake, in mislim, da to Nova Slovenija 

ves čas počne. Smo pa, preden je 

naš predsednik Matej Tonin (39) pozval 

k samorefleksiji na desni, opravili velik 

razmislek. Desni pol je od leta 2008 v 

stagnaciji, naš rezultat celo rahlo upada. 

To nam na desni sredini vsekakor ni 

všeč, zato iščemo rešitve, kako bi nagovorili 

volivke in volivce, da bi na naslednjih 

volitvah volili za desne stranke, da 

bo desnosredinski blok dobil več kot 50 

odstotkov glasov in lahko spet vladal. 

Predsednik stranke SDS Janez 

Janša večkrat pravi, da je problem 

v rezultatu Nove Slovenije, ki ji 

nikoli ne uspe priti do boljšega 

rezultata, recimo vsaj 10 odstotkov 

glasov. 

V Novi Sloveniji 

poskušajo iz koncepta 

proti ministrici 

zaradi realnih 

političnih razmerij 

v parlamentu preiti 

v koncept za krepitev 

vrednot. 

Barbara Frontini/SDS 

Janez Cigler Kralj: Seveda je cilj stranke 

izboljšati svoj rezultat, kar nam 

počasi, organsko, tudi uspeva. Ob 

zdajšnjem razmerju moči v Državnem 

zboru je utopično pričakovati, da bomo 

lahko z interpelacijo ministrice ali pa 

celotne vlade karkoli spremenili. Na 

koncu interpelacije ni predvideno nobeno 

glasovanje, volivcem desnosredinskih 

strank pa celo daje neko lažno 

upanje, da se bo po koncu razprave karkoli 

spremenilo. Skrajno levi vladi, ki 

ima takšno moč v Državnem zboru, se 

ne bo nič zgodilo. Tu moramo biti zelo 

previdni, zato se je Nova Slovenija v 

svojem političnem stilu odločila, da na 

mizo raje da priporočila in državljankam 

in državljanom pokaže, kako si 

predstavlja koncept razvoja Slovenije. 

Ta razmerja moči so posledica 

lanskoletnih državnozborskih 

volitev, a od takrat se je družbena 

klima že precej spremenila. Nekateri 

mnenjski voditelji so prepričani, 

da če opozicija to vlado pusti 

pri miru, slednja sama dela usodne 

napake, z interpelacijo pa se ji 

ponuja možnost poenotenja okrog 

»antijanša« momenta. 

Jelka Godec: Naj vas spomnim na interpelacijo 

zoper ministrico Bobnarjevo 

(53), ki smo jo mi vložili. Kaj se je 

zgodilo čez 30 dni? Ministrica je sama 

odstopila. Sprožili smo torej nekatere 

premike, po domače povedano, malo 

smo »pofrcali« in stvari so se začele 

dogajati same od sebe. Seveda se bo 

koalicija med interpelacijo do neke 

mere poenotila, ampak po drugi strani 

to odpira prostor za dialog. Težko verjamem, 

da so v koaliciji vsi zadovoljni 

s situacijo, ki jo gledamo v slovenskem 

zdravstvu. Glede na zapisano v koalicijskih 

pogodbi in glede na njihove 

programe stvari po devetih mesecih 

niso ravno takšne, kot so jih obljubljali. 

Naj vas spomnimo na zgodbo o 

sumljivih poslih na Balkanu. O tem 

potekajo v drugih državah preiskave, 

pri nas pa se obnašamo, kot da tega ni. 

Na področju davkov tudi v koaliciji, 

slišim, niso vsi zadovoljni s tem, kar se 

počne. Protesti upokojencev te koalicije 

in določenih poslancev znotraj nje 

tudi niso pustili ravnodušnih. Poglejte 

samo poslanca Levice Miho Kordiša

AKTUALNO 

18 

Pogovor 


Janez Cigler Kralj: 

Na koncu interpelacije 

ni predvideno nobeno 

glasovanje, volivcem 

desnosredinskih strank 

pa celo daje neko lažno 

upanje, da se bo po 

koncu razprave karkoli 

spremenilo. Skrajno levi 

vladi, ki ima takšno moč 

v državnem zboru, 

se ne bo nič zgodilo. 

(34), kolikokrat načelno podpre naše 

predloge. Interpelacija je torej priložnost, 

da se opravi razprava. Kar nekaj 

časa smo pustili to vlado pri miru, da 

je delala, in delala je napake. 

Vaša koalicija tega miru nikoli 

ni imela. 

Jelka Godec: Ne, naša koalicija, to lahko 

tudi Janez Cigler Kralj pove, tega 

miru ni imela. Mi nismo imeli niti 100 

dni miru, oni pa nam očitajo, da jih niti 

devet mesecev nismo pustili pri miru. 

Naj torej ljudje na interpelaciji vendarle 

slišijo, kakšno je mnenje opozicije, ker 

določeni osrednji mediji o teh temah 

kar molčijo. SDS včasih ne preostane 

drugega, kot da na sejah v Državnem 

zboru, ki se prenašajo v živo, pač jasno 

in glasno pove tisto, kar si stranka 

misli. Družbena klima v državi se spreminja 

po volitvah. Treba je nagovarjati 

neopredeljene volivce, tiste, ki morda 

sploh niso šli na volitve, težko pa nagovarjaš 

tiste, ki te nikoli ne bodo volili. 

Tu je past odločitve Nove Slovenije, da 

namesto politike proti vodi politiko za. 

Vladni predstavniki večkrat poudarjajo, 

da opozicija, zlasti SDS, 

koaliciji ne pusti delati, čeprav so 

jim ljudje lani na volitvah podelili 

mandat za to. Kje je tista točka, ko 

se vlada na rezultat na volitvah ne 

bo več mogla sklicevati? 

O mnenju opozicije 

glede nekaterih 

tem osrednji mediji 

molčijo, zato SDS 

ne preostane drugega, 

kot da na sejah, 

ki se prenašajo 

v živo, jasno in 

glasno izrazi 

svoja stališča. 

Janez Cigler Kralj: Medeni tedni so 

mimo, to je jasno vidno, tudi vse več 

osrednjih medijev je kritičnih do potez 

vlade, saj ta vlada razume državo, ki ji 

vlada, kot neke vrste plen. Veliko stvari, 

kot je ukinitev Muzeja slovenske 

osamosvojitve, naredijo samo zato, ker 

pač lahko, ker so tako močni. Vedno 

več ljudi pa čuti, da to ni dobro za državo, 

da nas to vrača v neke druge čase 

nekega drugega režima. 

In kje je točka, na kateri bo tudi 

NSi nastopila ostreje? V SDS vam 

sicer ves čas očitajo milino. 

Janez Cigler Kralj: Nova Slovenija glede 

kritike oblasti nastopa zelo ostro. 

Za primer vam dam zadnjo sejo Komisije 

za nadzor javnih financ, ki je 

žal zaenkrat še vedno brezzobi tiger, 

ker nimamo opozicijske večine, ki bi 

jo morali imeti. Tema je bila odstranjevanje 

ograj na meji, ki je izjemno 

problematično, tukaj gre za milijonske 

posle, isto podjetje, ki je ograjo postavljalo, 

jo namreč zdaj podira. Potem 

moram omeniti katastrofalno črpanje 

evropskih sredstev. Poleg razpadanja 

zdravstvenega sistema in škodljive 

davčne reforme se nam res zdi, da so to 

ključne teme, okrog katerih se moramo 

pogovarjati in zdajšnji vladi reči, da je 

dovolj. Civilna sfera pa se je že organizirala, 

ta vlada bi morala slišati upokojence, 

ki so bili na trgu, pa jih ne, ker 

pri samem vrhu nimajo stika z ljudmi, 

ukvarjajo se, če tako rečem, z zaljubljenostjo. 

Tako čakamo na reformo plačnega 

sistema, v katerem se razmerja 

samo še povečujejo, soočamo se tudi z 

razpadanjem zdravstvenega sistema. 

Nova Slovenija želi tukaj igrati politiko 

za, da bi pomagala s svojim programom, 

ki pacienta postavlja v ospredje. 

Izjemno aktivni smo tudi pri nasprotovanju 

višanju davkov in prispevkov. 

Nasprotujemo škodljivim potezam vlade, 

ki jih vodi predvsem stranka Levica, 

in s tem bomo nadaljevali. 

Shoda upokojencev sta bila prvi 

šok za vlado Roberta Goloba. Mediji 

so se veliko ukvarjali s tem, kdo 

je Pavle Rupar, ampak ali so bili 

ljudje, ki so tja prišli, tam res zaradi 

Ruparja in stranke SDS ali pa 

preprosto zato, ker slabo živijo? 

Jelka Godec: Številni ljudje, ki sem ji 

srečala, so mi dejali, da niso podporniki 

stranke SDS, da je niso volili, ampak da 

so potem, kar se zdaj dogaja, preprosto 

morali priti v Ljubljano. Težko živijo, 

zahvaljujejo se za vse dodatke, ki so jih 

dobili v času prejšnje vlade, to spoštujejo, 

v času energetske krize pa preprosto 

ne vidijo več izhoda. Prišli so pač 

na shod in to zamegljevanje situacije 

je slabo, ker ljudi jezi in tega bo vedno 

več. Po našem mnenju je prvi shod upokojencev 

za vlado res bil šok terapija, to 

pa so po našem mnenju sprovocirali kar 

sami, zlasti s tistim dodatkom za sodnike. 

Takrat so upokojenci reagirali v 

smislu, da če sodnikom lahko dajo 600 

evrov, lahko tudi njim dajo nekaj več. 

Ampak če ste opazili, potem ni bilo več 

govora o tem dodatku, zakon so celo 

umaknili iz procedure v Državnem zboru, 

tako da bodo morali o tem še zelo 

dobro premisliti. Kar se tiče Inštituta 8. 

marec: tudi tukaj bi se dalo razpravljati 

o tem, kdo je Nika Kovač (30), s kom 

je povezana, in da je minister aktualne 

vlade, Simon Maljevac (42), soustanovitelj 

tega inštituta. 

Barbara Frontini/SDS


AKTUALNO 

Pogovor 

19 

Na vladi pravijo, da se ne morejo 

znebiti občutka, da za protesti 

stoji SDS. Vidite tukaj kakšne 

podobnosti z vašo vlado, ko ste 

petkovim kolesarjem očitali, da so 

povezani z Levico? 

Jelka Godec: Ne, to so čisto drugačni 

protesti. Tisti protesti so bili sicer neprijavljeni, 

neorganizirani, pa vendarle 

močno organizirani, z jasnim namenom 

rušenja vlade in na nivoju, ki je že 

jasno sprožal strah v ljudeh, ko so pozivali 

tudi k smrti, čeprav sami pravijo, 

da so samo branili ustavo. V primeru 

upokojencev gre za proteste, ki so prijavljeni 

in na katerih ljudje jasno povedo, 

kaj želijo. Želijo dostojne pokojnine, želijo 

živeti dostojno, sporočilo je popolnoma 

drugačno. 

Protestniki Luku Mescu očitajo, 

da se z njimi noče pogovarjati. 

Kaj bi vi storili, če bi še bili 

minister za delo? 

Janez Cigler Kralj: Jasno lahko slišimo, 

kaj upokojenci želijo, podobno kot v 

Novi Sloveniji pristopajo z načinom za, 

za višje pokojnine, petkovi kolesarji pa 

so imeli rušilno in destruktivno politiko. 

Vsak politik ali nosilec odgovornosti 

se odloči za svoj stil delovanja. Minister 

za delo pa nima tako prostih rok pri 

presoji, kako bo deloval, kot ostali. To 

pa zato, ker mora biti minister s svojo 

ekipo dostopen ljudem. Mislim, da so 

vse ključne družbene skupine do danes 

že spoznale razliko med tedanjim stilom 

in sedanjim stilom, problem je, da 

ta vlada nima občutka za realne stiske 

ljudi. Še enkrat: obnašajo se, kot da je 

država njihov plen in so odmaknjeni 

od realnosti. Dobro je, da so upokojenci 

začeli to protestno vrenje. Ko se bo tudi 

civilna sfera na desnem vrednostnem 

polu sposobna organizirati, bodo tudi 

politiki odgovorili. Dejstvo je, da oblastniki 

niso pričakovali tako močne 

zmage na volitvah, iz tega izjemnega 

rezultata, ki so ga dosegli ob pomoči 

osrednjih medijev, pa ne znajo narediti 

nečesa dobrega za Slovenijo. Napovedujejo 

in napovedujejo, ampak od besed 

ni nič. Mislim, da bo leto 2023 kar se 

tiče dejanj vlade prazno leto. Nimamo 

niti enega koncepta, osnutka reforme, 

ne na področju plačnega sistema, ne 

zdravstva in ne pokojninskega sistema. 

Ko smo ravno pri zdravstvu, tudi 

stranka SDS je napovedovala, da 

bo naredila red, pa ga do zdaj ni 

naredila še nobena vlada. V luči 

tega, da ste bili sekretarka, zadolžena 

za zdravstvo, lahko ocenite, 

ali je devet mesecev res dovolj za 

zdravstveno reformo ali pa se tej 

vladi dela krivica? 

Jelka Godec: Da se, če imaš v Državnem 

zboru takšno večino, kot jo imajo 

oni. Treba je vedeti, da mi nikoli nismo 

imeli 46 glasov. Za vsak zakon, ko je 

šlo za kritične situacije, smo se dolgo 

in težko pogajali. Oni imajo 53 glasov 

in po devetih mesecih ni narejeno popolnoma 

nič. Klicni center, ki so ga zdaj 

ustanovili, je tako ali tako že deloval na 

zVem. Imamo ministra, ki je že leta 2013 

dejal, kako bi morali reformirati zdravstvo, 

in ki je maja 2022 dejal, da bomo 

septembra imeli jasno stanje, kje smo, 

in konec leta pripravljeno reformo, ki 

naj bi jo oblikovali v strateškem svetu. 

Dobili pa smo časovnico, ki se odmika, 

na kar opozarjajo že v koaliciji. Če ne 

bodo prešli od besed k dejanjem, nehali 

ves čas samo govoriti, kaj bodo naredili, 

da ministra že ljubkovalno kličejo 

»bomo«, potem bo to zamujeno leto za 

Slovenijo. V naši vladi so bila pričakovanja, 

da bomo naredili nek preobrat v 

zdravstvu, velika, ampak ko se soočiš s 

takšno krizo, kot je bila koronakriza, je 

težko. Stvari pa so se začele premikati, 

ampak če vladaš v kaosu, kot je zdaj, 

je lahko vladati, če pa delaš red, pa se 

Mislim, da so vse ključne 

družbene skupine 

do danes že spoznale 

razliko med tedanjim 

stilom in sedanjim 

stilom, problem je, da ta 

vlada nima občutka za 

realne stiske ljudi. Še 

enkrat: obnašajo se, kot 

da je država njihov plen. 

dogajajo rušilni potresi. Mi smo se žal 

dnevno ukvarjal z epidemijo, zato ni 

bilo več moči in energije, da bi naredili 

spremembe, ki smo si jih želeli. Če bi 

bilo to stanje tako slabo, zdravstveni 

delavci, ki so močno pomagali ljudem, 

ne bi zdržali v času epidemije. Zdaj pa 

gledam, da zaradi ministra, ki dela tudi 

zasebno, na odborih prihaja do vibracij 

med vlado in Levico. Ta situacija zavira 

zdravstveno reformo. Da ne omenim 

strateškega sveta pri predsedniku vlade, 

na začetku leta velike besede, zdaj 

smo marca in vse tiho je bilo. Vodja sveta 

dr. Erik Brecelj (53) je celo izjavil, da 

mu je Glas ljudstva prepovedal ukvarjati 

se s korupcijo v zdravstvu. To so 

zanimive besede. Videli bomo, kako bo 

odreagiral minister. 

Tudi Robert Golob ves čas poudarja, 

kako težko je vladati, da vladajo 

v času energetske krize. So 

ljudem na tem področju pomagali, 

jim lahko to priznate? 

Janez Cigler Kralj: Ravno nasprotno, 

vlada s tem, da nima realnega stika 

z ljudmi, dela večjo škodo gospodarstvu 

in prebivalstvu, mirni protesti 

upokojencev pa so prvi znak, da nekaj 

ni v redu. V NSi opozarjamo, da vlada 

nima toliko časa, kolikor si ga je vzela 

za pripravo interventnih ukrepov za 

pomoč gospodarstvu in gospodinjstvom. 

Pomoč gospodarstvu pri zniževanju 

cen elektrike in plina ter pomoč 

prebivalstvu bi morala biti veliko hitrejša 

in obsežnejša. V času naše vlade 

smo pokazali, kako se to dela hitro in 

učinkovito. Kar pa se tiče zdravstva, se 

ideje ministra Loredana ne razlikujejo 

toliko od idej naše stranke, ko želimo 

pacienta v središču sistema, ZZZS pa 

bi se preoblikoval v normalno zavarovalnico, 

ki plačuje za storitev pacientu 

ne glede na to, kje je storitev opravil. 

Problem je v tem, ker ima v vladi radikalno 

Levico, ki na te zadeve ne bo pristala. 

Že večkrat pa smo povedali, da 

smo pripravljeni stopiti čez opozicijsko 

črto in v dobro Slovenije podpreti dobre 

zakone, če bi se ti seveda skladali z 

našim programom. 

 

OGLEJTE SI ODDAJO 

VROČA TEMA

AKTUALNO 

20 

Komentar 


Do koliko denarja so upravičeni 

bančni razlaščenci 

TEO PETROVIČ 

PRESETNIK 

Ustavno sodišče je razveljavilo zakon o postopku sodnega 

in zunajsodnega varstva lastnikov, ki jim je država v času 

premierke Alenke Bratušek odvzela delnice državne banke NKBM. 

Sprejet je bil v času vlade Marjana Šarca (44). 

Z 

zakonom so Banki Slovenije 

naložili plačilo odškodnin zaradi 

sanacije bank. Razveljavitev 

je zahtevala Banka Slovenije, 

saj se ni strinjala z določili, da bi 

morala plačevati za morebitne odškodnine 

razlaščenih vlagateljev. 

PRELOŽITEV OBVEZNOSTI 

Kot za portal Spletni časopis piše Peter 

Jančič (57), »je z zakonom leva sredinska 

koalicija na nenavaden način 

popravljala krivico, storjeno lastnikom 

okoli milijarde evrov vrednih delnic in 

obveznic bank, ki jim je vlada Alenke 

Bratušek (52) premoženje v času sanacije 

bank zaplenila brez vsake odškodnine 

in možnosti sodne zaščite. Po 

sodbi ustavnega sodišča bi oškodovanim 

zaščito na sodiščih in odškodnine 

morala zagotoviti že vlada Mira Cerarja 

(59), a je njegova vlada problem ›milijardnega 

izbrisa‹ ignorirala. Ker pa bi 

državo lahko doletele sankcije z evropske 

ravni, se je odzvala Šarčeva vlada, 

a na način, za katerega je bilo jasno, 

da je njegov namen uzakoniti tako nesmiselne 

rešitve, da bi zanesljivo padle 

na ustavnem sodišču. Namen vlade 

Marjana Šarca ni bil odpraviti kršitve 

ustave in poravnati krivico izbrisanim, 

ampak le preložiti plačilo odškodnin 

na prihodnje vlade. Morebitne odškodnine 

zaradi napačne sanacije bank so 

tako naložili Banki Slovenije.« 

Društvo 

Mali delničarji 

Slovenije (MDS) 

predlaga izvensodno 

poravnavo. 

PRIČAKOVANA ODLOČITEV 

Odškodninski odgovornosti sta Banka 

Slovenije in Evropska centralna banka 

ostro nasprotovali in takoj napovedali 

spore proti zakonu pred Ustavnim sodiščem 

in na ravni EU. Ustavno sodišče 

je ugotovilo, da so določila zakona v 

neskladju z načelom finančne neodvisnosti 

centralne banke in da kršijo prepoved 

denarnega financiranja. »Težko 

si je zamisliti ustavno skladno zakonsko 

ureditev, ki bi ekonomsko breme 

napak pri izbrisu kvalificiranih obve-


AKTUALNO 

Komentar 

21 

znosti nalagala kateremukoli drugemu 

subjektu kot pa državi, ki je varuh 

javnega interesa, zaradi katerega je bil 

izbris tudi opravljen. Pri tem mora zakonodajalec 

paziti tudi na to, da ne bo 

nobeden od nekdanjih imetnikov zaradi 

zastaranja izgubil možnosti učinkovitega 

uveljavljanja svoje pravice, saj bi 

bilo to z vidika odgovornosti zakonodajalca 

za nastali položaj ustavnopravno 

nesprejemljivo,« je v sodbi zapisalo 

Ustavno sodišče. 

Takšna odločitev je bila pričakovana, 

potem ko je Evropsko sodišče na 

pobudo slovenskega Ustavnega sodišča 

septembra lani presodilo, da zakonska 

rešitev, po kateri bi morala Banka Slovenije 

iz svojih sedanjih in prihodnjih 

rezerv plačati odškodnine za bančne 

izbrise, ni skladna s pogodbo o delovanju 

EU in pravili evropskega sistema 

centralnih bank. 

Banka Slovenije TWITTER 

MALI DELNIČARJI 

Društvo Mali delničarji Slovenije 

(MDS) predlaga izvensodno poravnavo, 

saj izbrisani delničarji in imetniki obveznic 

bank nimajo pravnih sredstev 

za izpeljavo postopkov. V sporočilu za 

javnost so zapisali: »Čeprav je presoja 

ZPSVIKOB na Ustavnem sodišču potekala 

kar tri leta in je danes sklenil svojo 

neslavno pot na smetišče zgodovine, 

moramo jasno izraziti ogorčenje nad 

nedelom Ustavnega sodišča, saj se je pri 

tej razveljavitvi ukvarjalo le z vidiki, ki 

jih je izpodbijala Banka Slovenije, ni pa 

vsebinsko presojalo ne zahteve Državnega 

sveta ne treh pobud razlaščencev, 

ki so jasno opozorili na tiste zakonske 

in ustavno sporne določbe zakona, ki 

so krnile njihove pravice. 

To poenostavljeno povedano pomeni, 

da bodo lahko sporne določbe, 

čeprav jih je v obravnavo sprejelo Ustavno 

sodišče, a se na koncu o njih sploh ni 

izreklo, znašle še v tretjem zaporednem 

zakonu (po ZBan-1L in ZPSVIKOB) in 

bodo morali razlaščenci ponoviti pot na 

Ustavno sodišče že tretjič.« 

IZVENSODNA PORAVNAVA 

V Društvu MDS so nam dodatno pojasnili 

predlog, da v posebnem zakonu 

opredelijo izvensodno poravnavo 

na način, da vsi izbrisani delničarji in 

imetniki obveznic pridejo do poplačila, 

in sicer delničarji po zadnji revidirani 

knjigovodski vrednosti delnice, skladno 

s standardi MSRP na dan 31. 12. 

2013 za vse banke razen za Banko Celje, 

kjer je ta datum 31. 12. 2013, torej leto 

pred izbrisom. To v primeru NKBM 

pomeni 5 evrov in 27 centov na delnico, 

NLB 58 evrov in 40 centov za eno 

delnico, ABANKE in VIPE d. d. 23 evrov 

in 44 centov za eno delnico ter Banke 

Celje na dan 31. 12. 2013 80,00 evrov 

za eno delnico. Obveznice, torej kredit 

fizičnih in pravnih oseb poslovnim 

bankam pa so v višini 100 %. Predmet 

pogajanj so zakonite zamudne obresti, 

ki znašajo 8 % letno. Iz tega naslova se 

je do sedaj nateklo 693 milijonov evrov 

na 963 milijonov glavnice. 

Predlagajo tudi zelo enostaven način 

sklenitve poravnave, in sicer da bi 

izbrisani delničar ali imetnik obveznice 

šel na svojo banko, na kateri prejema 

plačo, pokojnino ali drug dohodek, in 

povedal, da je bil delničar ali imetnik 

obveznice, poslovna banka pa bi imela 

arhivske delniške knjige in bi natisnila 

predlog poravnave. Predhodno bi 

identificirala osebo, ki sklepa poravnavo, 

saj je njena stranka, in po podpisu 

poravnave, katere del bi bila odpoved 

nadaljnjim pravnim postopkom, v sedmih 

delovnih dneh izvršila plačilo na 

TRR sklenitelja poravnave. S tem bi 

bila z minimalnimi stroški poravnava 

dokončno sklenjena. Predlagajo tudi, 

da do skupne vrednosti 100.000 evrov 

poravnavo izplačajo vsem delničarjem 

in imetnikom obveznic v denarju (ocenjujejo, 

da potrebujejo za to največ 90 

milijonov evrov), za razliko pa izdajo 

20-letno obveznico, ki jo kotirajo na ljubljanski 

borzi in v jo uporabljajo letno z 

obrestmi od 45 do 55 milijonov evrov. 

KDO JE UKRADEL 

DENAR IZ BANK 

Kot smo na Domovini že nekajkrat 

pisali, so nekateri dolžniki iz 

DUTB uspeli izriniti neodvisno tuje 

vodstvo in slabo banko prevzeti v 

lastne roke, da lahko zdaj preneseno 

premoženje po diskontni ceni, skriti 

za skladi s sedeži v davčnih oazah, 

odkupujejo nazaj. 

VEČ V ČLANKU 

NA SPLETU: 

Komentarji bralcev 

Bosta Alenka Bratušek in Marjan 

Šarec odstopila s svojih trenutnih 

funkcij, ki jima glede na volilni neuspeh 

itak ne pripadata? 

Mefisto 

Vsi, ki smo bankam zaupali in pomagali 

s tem, ko smo kupovali njihove delnice, 

smo bili za časa vladanja Alenke Bratušek 

dejansko okradeni. Namesto, da 

bi bila Bratuškova v zaporu, jo sedaj 

gledamo v vladi. 

Kraševka

POŽAREPORT 

22 

Komentar 


Vnela se je vojna 

med Golobom in Natašo Pirc Musar 

oziroma Kučanom 

BOJAN POŽAR 

Zanimive pa so tudi govorice, ki prihajajo 

iz širših vladnih krogov. Tudi oziroma celo minister za zdravje, 

Danijel Bešič Loredan (49), namreč včasih naokoli razlaga, 

da se čuti sposobnega prevzeti funkcijo premierja. 

Da se je med predsednikom vlade 

Robertom Golobom (56) 

(Gibanje Svoboda) ter njegovim 

najožjim krogom in predsednico 

republike Natašo Pirc Musar 

(54) oziroma Milanom Kučanom (82), 

saj Nataša Pirc Musar ne naredi nobenega 

večjega koraka brez Kučana, 

vnela resna zakulisna vojna, pričajo 

ne samo različni bolje obveščeni viri, 

ampak tudi neposredne informacije, 

ki prihajajo iz Golobovega kabineta na 

Gregorčičevi in urada Nataše Pirc Musar 

na Erjavčevi ulici. To se sicer vleče 

že dlje časa, eskaliralo pa je po nedavni 

zaposlitvi Tatjane Bobnar (53) v uradu 

Nataše Pirc Musar. Medtem ko slednja 

na Erjavčevi in drugje veselo razlaga, 

kaj vse je Golob počel in želel početi na 

policiji, Golobova zaupnica in generalna 

sekretarka Gibanja Svoboda, Vesna 

Vuković, grozi, zaposlitev Bobnarjeve 

Bor Slana/STA 

pa naj bi bila kaplja čez rob, karkoli naj 

bi to pomenilo. 

Večinski mediji o vojni med Golobom 

in Natašo Pirc Musar (Kučanom) sicer 

(še) molčijo, čeprav hkrati pridno poročajo, 

kako se na sosednjem Hrvaškem med 

seboj tolčeta predsednik Zoran Milanović 

(56) in premier Andrej Plenković (52). 

GOLOBOVI NASLEDNIKI 

Vse to sovpada z najnovejšimi govoricami 

na levici, kdo je/bo Golobov naslednik 

na čelu vlade, saj naj bi Golob 

na Gregorčičevi ostal najdlje do konca 

tega leta. Trenutno, no, še natančneje 

zadnjih štirinajst dni, se je omenjalo 

predvsem tri kandidatke: 

• prej omenjena Tatjana Bobnar, prvi 

izbor Milana Kučana, »nabildana« s 

političnim kapitalom, pridobljenim 

ob njenem odstopu z mesta notranje 

ministrice; 

• Alenka Bratušek (52), aktualna ministrica 

za infrastrukturo, ki jo, 

predvsem iz utečenih poslovnih 

razlogov, »forsira« krog Gregorja 

Golobiča (59), prek medijev pa bi jo 

lahko – tako vsaj ocenjujejo – prodali 

kot politično izkušeno tehnično 

mandatarko, 

• Urška Klakočar Zupančič (45), predsednica 

Državnega zbora in podpredsednica 

Gibanja Svoboda, ki 

med »insajderji« velja za bolj Kučanovo 

kot Golobovo, čeprav naj bi do 

Goloba gojila kar posebna čustva, 

toda zdaj je na to mesto vstopila 

nova pomembna igralka znotraj 

Golobovega kroga, Tina Gaber. 

PREVZEM 

POSLANSKE SKUPINE 

Naši viri pa pravijo, da bi lahko z Urško 

Klakočar Zupančič preko Nataše 

Pirc Musar relativno zlahka prevzeli 

poslansko skupino Gibanja Svoboda, v 

kateri je večina poslancev Golobu tako 

ali tako samo posojena, kot mu je sicer 

posojena tudi medijska podoba. 

Zanimive pa so tudi govorice, ki 

prihajajo iz širših vladnih krogov 

in se na prvi pogled slišijo tako rekoč 

nemogoče. Tudi oziroma celo 

minister za zdravje Danijel Bešič 

Loredan (Gibanje Svoboda) včasih 

naokoli razlaga, da se čuti sposobnega 

prevzeti funkcijo premierja. 

Med predsednikom vlade Robertom Golobom in predsednico države Natašo Pirc Musar 

se je vnela resna zakulisna vojna.

89 | 16. MAREC 2023 AKTUALNO 

23 

NSi o zdravstvu: „Vlado 

bomo čakali samo še do maja“ 

VID SOSIČ 

Na programski konferenci NSi v Celju 

so predstavili poglede in odgovore na težave, 

ki so že vrsto let stalnica v slovenskem zdravstvu 

– v prvi vrsti dostopnost. 

Med govorci so bili tudi strokovnjaki, 

nečlani stranke, 

ki so se odzvali vabilu za 

širšo razpravo. V uvodu je 

predsednik Matej Tonin (39) opozoril, 

da na vladne ukrepe na področju zdravstva 

čakajo že precej časa in bodo 

čakali le še do maja, nakar bo stranka 

začela vlagati svoje zakonske predloge. 

Zdravnika namreč potrebuje vsak, 

zato ni več časa, da bi ga državljani, ki 

ga nimajo, čakali. 

Matjaž Trontelj je poudaril dobre 

zglede iz tujine, kjer se sistemske težave 

pogosto rešujejo sproti in se ne čaka leta 

in leta na reformo. Rekel je, da so njihovi 

predlogi večinsko skladni z idejami vlade, 

zato bodo v stranki podprli vse primerne 

spremembe. 

SODELOVANJE S POLITIKO 

Kardiologinja Metka Zorc (76) je spregovorila 

o pomenu tega, da zdravniki 

svoj poklic vidijo kot posebno poslanstvo. 

To vključuje osebno obravnavo 

pacienta. Ob tem je opozorila na demoralizacijo 

zdravnikov, ki kot mladi 

pogosto izgubijo entuziazem, saj v slovenski 

družbi poklic ni dovolj cenjen. 

To še posebej vpliva na mlade zdravnike. 

Kljub temu da morajo zdravniki 

živeti svoje poslanstvo ne glede na politiko, 

pa je sodelovanje z njo za dobro 

organizacijo in odličnost ključno. 

ZVEZA PACIENTOV 

Eden od gostov je bil Franci Gerbec 

(79), podpredsednik Zveze pacientov, 

ki s stranko NSi ni povezan in je bil 

zaradi udeležbe na kongresu deležen 

nekaterih kritik. Najpomembnejša 

Anže Malovrh/STA 

Matej Tonin je opozoril, da na vladne ukrepe na področju zdravstva čakajo že precej časa 

in bodo čakali le še do maja, nakar bo stranka začela vlagati svoje zakonske predloge. 

stališča NSi, s katerimi se strinja, so 

vključevanje samostojnih zdravstvenih 

izvajalcev ter decentralizacija 

sistema zavarovanja. Glede slednjega 

je poudaril, da zadeva ne sme zaiti v 

drugo skrajnost, saj primeri iz tujine 

s pretiranim privatnim zavarovalniškim 

sistemom niso pozitivni. Želi si 

zdravo konkurenčnost proti ZZZS, ki 

ne bi smela imeti zdajšnjega monopola. 

Podpira torej zdravo decentralizacijo 

obveznega zdravstvenega zavarovanja, 

NSi-ju pa pritrjuje tudi glede 

ukinitve dodatnega zavarovanja. 

VEČ V ČLANKU 

NA SPLETU:

AKTUALNO 

24 

Komentar 


Poznavalci so enotni, da bo Golobova 

vlada obstala ali padla na reformi 

zdravstva in plač v javnem sektorju 

ROK ČAKŠ 

Časovnico zdravstvene reforme so predstavili pred tedni, 

osnove davčne reforme bodo predstavili na koalicijskem vrhu 

naslednji teden: Prav na ureditvi zdravstva in na reformi plač v javnem 

sektorju, ki še ni dobila svojega koalicijskega vrha, se bo po napovedih 

poznavalcev politike, ki sodelujejo v našem projektu ocenjevanja 

uspešnosti delovanja politikov, lomila javnomnenjska podpora te vlade. 

Vprašali smo jih, kaj še lahko 

zamaje podporo Golobovi 

vladi, ki je prejšnji mesec 

prvič zdrsnila pod 50 %, ter 

koliko lahko predsedniku vlade škodijo 

sumljivi balkanski posli GEN-I-ja, 

ki jih razkrivajo nekateri mediji. Sumljivo 

poslovanje državnega GEN-I-ja 

pod Robertom Golobom (56) na Balkanu, 

kjer so nekemu lobistu nakazali 

2,2 milijona evrov, ki naj bi se jih, kot 

navajajo nekateri viri, delno v gotovini 

PROFIMEDIA 

vrnilo v Slovenijo, je afera predsednika 

vlade, od katere se večinski mediji za 

zdaj še držijo proč. »V državi, kjer so 

mediji neodvisni od politike, vsekakor 

g. Golob ne bi bil več predsednik vlade 

oz. s takšnim nahrbtnikom to niti 

nikoli ne bi postal,« tovrstno situacijo 

ocenjuje profesor politologije s FDV, dr. 

Miro Haček (49). Kot nadaljuje, pri nas 

mediji enostavno niso neodvisni in posledično 

nekaterih zgodb niti ne smejo 

raziskovati. Vendar pa štirje sodelujoči 

Za obstoj vlade 

bo pomembno, 

ali se bo predsednik 

vlade Golob 

uspel obraniti 

pred interesi 

in pritiski stricev 

iz ozadja, 

ki so vse bolj 

aktivni. 

poznavalci politike menijo, da lahko 

sumljivi balkanski posli Golobu kot 

politiku precej škodijo, trije ocenjujejo, 

da mu lahko škodijo le nekoliko, dva pa 

ocenjujeta, da mu sploh ne škodijo. 

ZADRŽANI MEDIJI 

Najbrž ravno zaradi zadržanega pristopa 

najvplivnejših medijev k zgodbi 

»Golobovi Balkanski posli« (na Domovini 

smo jo temeljito obdelali in jo 

spremljamo še naprej), ta nerazvita 

afera po mnenju večine poznavalcev 

ni med temami, na katerih se bo lomila 

javnomnenjska podpora tej vladi. Je pa 

Bojan Požar (65) opozoril, da po njegovih 

zanesljivih informacijah tožilstvo


AKTUALNO 

Komentar 

25 

Lahko sumljivi balkanski posli posli GEN-I-ja GEN-I-ja škodijo 

škodijo politiku Robertu Robertu Golobu? Golobu? 

Ne 

22 % 

Nekoliko 

33 % 

(še) ne preiskuje balkanskih poslov 

Gen-I-ja, ampak tiste razvpite sporne 

poslovne operacije Gen-I-ja in Elektra 

Ljubljana iz let 2015 in 2016 ter kasneje 

kot del Golobovega načrta privatizacije 

tega dela državne energetike. 

Osem od devetih sodelujočih poznavalcev 

politike meni, da se bo javnomnenjska 

podpora Golobovi vladi lomila 

na vprašanju ureditve zdravstva. 

Šest jih je izpostavilo še reformo plač 

v javnem sektorju. Druge teme, kot je 

Da precej 

44 % 

že omenjena afera Balkanski posli ali 

katera druga afera, davčna reforma, 

množičnost in pogostost protestov, 

razplet situacije okoli RTV, neupoštevanje 

interesov stricev iz ozadja … so 

dobile manj glasov. Sodelujoče smo namreč 

prosili, naj izberejo 2 glavni temi. 

»Za podporo javnosti je ključen uspeh 

zdravstvene reforme, medtem ko 

bo za obstoj vlade pomembno, ali se 

bo predsednik vlade Golob uspel obraniti 

pred interesi in pritiski stricev iz 

ozadja, ki so vse bolj aktivni,« situacijo 

ocenjuje nekdanji poslanec LDS in minister 

v Pahorjevi vladi, dr. Matej Lahovnik 

(51). Politični bloger Sašo Ornik 

medtem opozarja, da so pred vlado Roberta 

Goloba burni časi. »Inflacija, ohlajanje 

gospodarstva, zahteve zaposlenih 

v javnem sektorju in upokojencev, 

povrhu pa vedno bolj očitna lastnost 

samega predsednika vlade, da odloča 

brez premisleka, po domače,« našteva. 

Po njegovem prepričanju je padec 

javnomnenjske podpore neizbežen. »K 

protestom in k jezi sindikatov javnega 

sektorja, ker ne bodo dobili vsega, kar 

zahtevajo, bomo bržkone lahko prišteli 

še nezmožnost urediti razmere na 

RTV Slovenija, kakor to zahteva velik 

del volilnega telesa strank vladajoče 

koalicije,« še navaja ter dodaja, da 

Gibanje Svoboda vedno bolj stopa po 

poti SMC. In kaj v takšnem scenariju 

sledi? Zgodovinar in publicist Luka 

Lisjak Gabrijelčič (42) meni, da se 

okoli nezadovoljstva dela leve javnosti 

– in zlasti interesnih skupin – zaradi 

vladne podpore Ukrajini utegne v naslednjih 

mesecih in letu kristalizirati 

močna opozicija iz leve. »Njen uspeh 

bo odvisen tudi od ravnanja drugih 

dveh koalicijskih partnerjev,« ocenjuje 

komentator. 

 

Na katerih temah se bo najbolj lomila javnomnenjska podpora tej vladi? 

Izberite največ 2 odgovora. 

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 

Na ureditvi zdravstva 

8 

Na reformi plač v javnem sektorju 

6 

Na davčni reformi 

2 

Na aferi "balkanski posli" 

3 

Na množičnosti in pogostosti protestov 

Na razpletu situacije okrog RTV Slovenija 

2 

2 

Na potencialnih drugih aferah Roberta Goloba 

3 

Na odnosu do zahtev leve civilne družbe 

1 

Na (ne)upoštevanju interesov "stricev iz ozadja" 

3 

Kaj drugega (dopišite) 

0

MEDIJI 

26 

Komentar 


V Bruslju še druga plat zgodbe 

o RTVS in slovenskih medijih 

V Evropskem parlamentu je bila na pobudo evropske poslanke 

Romane Tomc (57) razprava o svobodi medijev v EU in v Sloveniji. 

Govorili so Gregorčič, Jančič in Petek. 

UREDNIŠTVO 

Večinoma je beseda tekla prav 

o medijskem stanju v Sloveniji. 

Tokrat pa so na račun prišli 

tudi novinarji, ki so lahko povedali 

tudi zgodbo z drugega zornega 

kota, kot jo je tujina poznala glede na 

poročanje glavnih slovenskih medijev. 

Evropski parlament je tako lahko slišal 

tudi drugo plat zgodbe o RTV. 

Udeleženci konference so bili poleg 

Tomčeve še predstavnica Evropske komisije 

Anna Herold, predstavniki Evropskega 

parlamenta, Margherita Movarelli 

iz Centra za evropske študije Wilfrieda 

Martensa in tudi predstavniki slovenskih 

medijev, Peter Gregorčič (42), Peter 

Jančič (57) in Miro Petek (64). 

Podlaga za razpravo so nova 

evropska pravila o svobodi medijev, 

ki jih je Evropska komisija predstavila 

septembra lani in s katerimi naj 

bi zagotovili večjo raznolikost in neodvisnost 

medijev. »Pričakovanja so 

izjemno visoka, zato je bilo na temo, 

kakšna bodo nova pravila, že veliko 

posvetovalnih dogodkov. Večina nova 

pravila pozdravlja, poudarja njihovo 

pomembnost, a hkrati opozarja na 

njihovo pomanjkljivo preglednost in 

izraža pomisleke, kako bo pravzaprav 

izpeljan prenos iz teorije v prakso,« je v 

uvodu dejala Tomčeva. 

Po različnih splošnih razpravah 

predstavnikov Evropske komisije, 

Evropskega parlamenta in drugih gostov 

je Tomčeva debato prestavila tudi 

na dogajanje v Sloveniji. »Zadnje in tudi 

predzadnje poročilo Evropske komisije 

o vladavini prava pravita, da imamo v 

Sloveniji velike težave z mediji. Evropska 

zakonodaja, ki se sedaj sprejema, je 

iz tega razloga še toliko pomembnejša. 

V Sloveniji je v teku poskus popolne 

politične podreditve RTVS. Mnogi menijo, 

da je bil glavni namen zakona odstranitev 

vodstva za doseganje tega cilja. 

Način, kako si je vladajoča politika 

zamislila politizacijo RTVS, je primer 

tega, kar nova evropska zakonodaja 

prepoveduje,« je povedala. 

TWITTER 

Tomčeva: »V Sloveniji je v teku poskus popolne politične podreditve RTVS.« 

SLOVENIJA IMA TEŽAVE 

Predsednik Programskega sveta RTVS, 

Peter Gregorčič, je povedal, da je 

pluralnost družbe predpogoj za uresničevanje 

vrednot, na katerih temelji EU. 

»Za zagotavljanje pluralnosti sta ključna 

dva podsistema: svoboda izobraževanja 

in svoboda medijev. Z obema ima 

ali je v preteklosti imela Slovenija resne 

težave,« je dejal. 

Poudaril je, da je po državnozborskih 

volitvah lanskega aprila nova oblast 

očitno ugotovila, da jim sam kot 

predsednik programskega sveta očitno 

ne ustreza. »Zato so začeli politično ka-


MEDIJI 

Komentar 

27 

Posnetek zaslona Nova24tv 

»Svetovni mediji so me v zadnjih letih večkrat razočarali, saj so bili z našimi slovenskimi mainstream mediji solidarni v laži,« 

je bil kritičen Miro Petek (skrajno desno), ki je po poskusu umora iz novinarstva šel v politiko. 

drovsko čistko, in sicer na način, kot ga 

v EU zelo dobro poznamo iz podobnih 

primerov na Madžarskem in Poljskem. 

Vlada pod vodstvom dr. Roberta Goloba 

(56) je z zlorabo nujnega postopka 

vložila novelo Zakona o RTVS. S tem je 

ob povsem onemogočeni javni razpravi 

in med poletnimi počitnicami želela 

odstaviti organe nadzora in upravljanja 

RTVS in vodstvene kadre zamenjati 

s sebi lojalnimi. Zakonodajalec je z 

zlorabo parlamentarne večine sprejel 

prehodne določbe novele, po katerih 

so takoj ob njeni uveljavitvi ›ex lege‹ 

več kot tri leta pred iztekom mandatne 

dobe prenehali mandati generalnemu 

direktorju RTVS in vsem članom programskega 

in nadzornega sveta ter nanju 

vezanih odborov,« je svoje stališče 

predstavil Gregorčič. 

Dodal je, da so s predlogom za začasno 

zadržanje na Ustavnem sodišču 

želeli zavarovati institucionalno neodvisnost 

RTVS. Poudaril je tudi, da je 

Vera Jourova (58), ko je obiskala Slovenijo 

in se sestala tudi z ustavnimi sodniki, 

slovenski javnosti dala občutek, 

da je želela vplivati na njihovo mnenje. 

O spornosti njenega obiska smo na Domovini 

že podrobno poročali. 

SOLIDARNI V LAŽI 

Novinar in nekdanji urednik portala 

Siol, Peter Jančič, je v svoji razpravi poudaril, 

da smo v Sloveniji enkrat že videli, 

da si je politika želela odstaviti generalnega 

direktorja RTV. »Priznajmo 

pa si, da danes vladajoča politika želi 

odstaviti ne samo generalnega direktorja 

RTV in Televizije Slovenija, ampak 

tudi programske svetnike. To lahko 

pelje le do ene stvari – do odstavitve 

urednikov. To so v preteklosti tudi že 

naredili,« je bil jasen. 

Ob tem je dejal tudi, da je bila zadnja 

odločitev Ustavnega sodišča o začasnem 

zadržanju izvajanja spornih 

postopkov velik šok za leve in liberalne 

stranke, saj so, tako Jančič, prav te nastavile 

večino ustavnih sodnikov. 

»Svetovni mediji so me v zadnjih 

letih večkrat razočarali, saj so bili s slovenskimi 

›mainstream‹ mediji solidarni 

v laži,« pa meni Miro Petek. Opozoril 

je tudi na hegemonijo različnih medijev 

v Sloveniji, ki imajo istega lastnika. 

»Problem medijskega prostora v Sloveniji 

je v samem lastništvu in v izigravanju 

zakonodaje. Oblastna struktura, 

ki je v Sloveniji na oblasti dve tretjini 

vsega časa, je dovoljevala takšno stanje 

v slovenskih medijih,« je svoje videnje 

medijske problematike opisal Petek. 

Iz Bruslja pa je tokrat prišel signal, 

da bodo pristojni upoštevali tudi stališča, 

ki so jih predstavili slovenski razpravljavci 

in za katerimi v slovenskem 

političnem prostoru stoji trenutna 

opozicija. Glede na izkušnje, ki so jih z 

Evropo delili slovenski razpravljavci, je 

tako predstavnica kabineta komisarke 

Jourove, zadolžena za medije, zagotovila, 

da bo komisija poslušala tako vlado 

kot tudi opozicijo. »Na podlagi teh 

pogovorov bomo sestavili poročilo o 

pravni državi,« je povedala. 

Poslanka Tomčeva je sicer že izrazila 

dvom v iskreno podporo pluralnosti 

s strani Evropske komisije in komisarke 

Jourove.

INTERVJU 


28 Komentar 

KRZYSZTOF OLENDZKI, POLJSKI VELEPOSLANIK 

Rusi so prepričani, 

da mora biti Rusija imperij 

in da morajo vladati drugim 

Nekateri Rusi nasprotujejo celo dosežkom Petra Velikega, ker je nekatere ideje 

prevzel z Zahoda. – Slovenskega simpatiziranja z Rusi ne razumem, 

saj ste članica Nata, za kar ste sami prosili. – V zadnjem letu je poljsko mejo prečkalo 

okoli 17 milijonov beguncev, nekateri od njih pa so se vrnili v boj. – Če primerjamo 

razmere na Poljskem in v nekaterih državah EU, ki jih ne želim imenovati, 

je tam nasilja nad LGBT osebami veliko več kot pri nas. – Prvi obisk predsednikov 

v Kijevu je predlagal Janez Janša. 

ROK FRELIH 

KLEMEN LAJEVEC/DOMOVINA


INTERVJU 

29 

Krzysztof Jan Olendzki (59) iz Bystrzyce 

Kłodzke je diplomirani zgodovinar, ki je 

leta 1995 uspešno zagovarjal doktorsko 

dizertacijo v San Marinu. V 80. in 90. letih 

je deloval kot poljski znanstveni publicist, 

bil je tudi prevajalec zgodovinskih del iz 

angleščine v poljščino. Bil je svetovalec 

poljskega ministra za zunanjo politično 

strategijo, leta 2004 pa je postal veleposlanik 

v Estoniji. Na veleposlaništvu v Ljubljani 

deluje od začetka koronskega leta 2020. 

Olendzka je poročen in oče treh otrok. V intervjuju 

za Domovino je spregovoril o ruski 

grožnji, njihovih namenih in operacijah, pa 

tudi o Slovencih, ki simpatizirajo z Rusi. 

Vojna v vaši sosednji državi se odvija 

že eno leto. Zakaj menite, da se 

je Rusija lotila reševanja problema 

z oboroženo silo? 

Katerega problema? Problem Rusije je, 

da želi obnoviti svoj nekdanji imperij. 

Kako narediti Rusijo veliko, močno in 

dominantno nad celotno Evropo. O 

tem govori že sam koncept Evrazije in 

Rusije kot najmočnejši imperij v Evropi. 

Ne država, pač pa imperij. Te težnje 

so se močno okrepile, ko je oblast prevzel 

g. Putin, ki je izrazil željo po obnovi 

Sovjetske zveze in ki želi, da bi bila 

Rusija nekakšen evropski žandar. Te 

težnje so povsem v nasprotju z idejo o 

EU, torej idejo svobodnih in demokratičnih 

držav, ter z idejo o osebni svobodi 

posameznika. Te ideje so v nasprotju 

s tem, kar Rusija širi naokoli. 

Rusom je bilo že leta 2005 kristalno 

jasno, da bodo takšnemu redu nasprotovali. 

Že leta 2006 so izzvali izgrede 

v Estoniji, kjer so napadli tudi celoten 

informacijsko-komunikacijski sistem. 

Drugi korak je bila agresija na Gruzijo. 

Tedaj je poljski predsednik Lech Kaczynski 

sestavil skupino predsednikov 

iz srednje Evrope, ki je obiskala Tbilisi, 

in na koncu jim je uspelo ustaviti agresijo. 

Jasno je bilo, da Rusi napadajo Gruzijo 

zato, da bi ji odrekli samostojnost 

in svobodo. Predsednik Kaczynski je v 

Tbilisiju izjavil, da je bila Gruzija prva 

v vrsti, da ji bo sledila Ukrajina, nato 

baltske države in nazadnje Poljska. In 

če trenutno poslušate ruske propagandiste, 

kot sta g. Dugin in g. Rogozin, se 

jim ne zdi sporno govoriti, da je Varšava 

rusko mesto. To so povedali pred 

dnevi. Njihove ambicije segajo dlje od 

zasužnjevanja Ukrajine. 

Če povzamemo vaše misli, je glavni 

krivec za vojno ruski imperializem, 

miselnost njihove države 

oziroma elite? 

Ne gre za miselnost države, pač pa 

za »raison d’état«. Prepričani so, da 

mora biti Rusija imperij in da morajo 

vladati drugim. Pa ne mislijo tako le 

vladajoči, ampak tudi običajni Rusi. 

Ideja o ruski dominaciji je globoko zakoreninjena 

že od Ivana Groznega in 

nato Petra Velikega. Drugi element, ki 

je zanje pomemben, je boj med Zahodom 

in Rusijo. Ukrajince v prvi vrsti 

sovražijo, ker ti stojijo na strani vrednot 

demokracije in svobode, s katerima 

skušajo oblikovati svojo identiteto. 

Za Ruse pa so zahodne vrednote slabe. 

Nekateri Rusi tudi nasprotujejo dosežkom 

Petra Velikega, ker je nekatere ideje 

prevzel z Zahoda. 

Ker so zato grešne? 

Da. Če nekdo misli, da se bo Rusija ustavila 

v Ukrajini, se moti. Ciljala bo na 

celoten Zahod. Če ne z vojaškimi operacijami, 

pa s hibridnim pristopom, z 

dezinformacijami, kot so to počeli med 

svetovnima vojnama in med hladno vojno 

s komunizmom. Ni šlo za boj za delavski 

razred, šlo je za boj proti zahodnim 

vrednotam, da bi uničili Zahod. 

Rekli so, da želijo vladati od Vladivostoka 

do Lizbone … 

To je njihov koncept Evrazije. Ne želim 

govoriti o stanju na fronti, a kar se tiče 

moralne in duhovne podpore ruskim 

vojakom, imamo na bojišču pravoslavne 

duhovnike, ki vojakom govorijo, da 

je pobijanje Ukrajincev vstopnica v raj. 

Obenem pa iz srednje Azije in daljnega 

Že leta 2006 so izzvali 

izgrede v Estoniji, 

kjer so napadli tudi 

celoten informacijskokomunikacijski 

sistem. 

Drugi korak je bila 

agresija na Gruzijo. 

Vzhoda kličejo vrače, ki naj bi s svojo 

čarovnijo uničili in zlomili vrednote in 

duha Ukrajincev. 

Mogoče še eno vprašanje o Evraziji: 

Očitno je, da so njihovi poizkusi 

v Ukrajini propadli. Koliko v resnici 

sploh še verjamejo, da lahko 

vladajo na tem območju? 

Ne znam jim brati misli, a kolikor sem 

preučeval to vojno in ruski sistem, so 

absolutno prepričani, da jim bo uspelo. 

To velja za skoraj celotno rusko družbo. 

Ne drži, da vojno podpirajo le vlada in 

propagandisti, ljudstvo pa je absolutno 

dobro in si vojne ne želi. Ne, žal ni tako. 

Takšno je stanje njihovega duha. Ruski 

pesnik Aleksander Blok je leta 1918 v 

svoji pesmi Skiti zapisal, da če kdo Rusije 

ne bo priznal kot velike sile, »vam 

bomo pokazali svoja grda azijska usta«. 

To je bila zelo jasna referenca, s katero 

so sporočali, da so sinovi Džingiskana, 

moderni Huni, ki bodo drugim prinesli 

novo kulturo. 

Skozi večino zgodovine Rusije 

smo videli takšen brutalen pristop 

k vladanju, vedno je prevladoval 

argument moči, ne moč argumenta. 

Tudi danes smo priča nasilju, 

tudi nad lastnimi ljudmi. Kako 

komentirate to značilno rusko 

projekcijo moči? 

To je v ruski družbi globoko zakoreninjeno. 

V osemdesetih letih 19. stoletja 

je Rusija postajala bolj svobodna, z 

nekaterimi elementi demokracije, ne 

le v smislu vrednot, vzpostavljale so se 

tudi demokratične institucije v večjih 

mestih. Ruski kmetje bi tedaj dobili več 

ekonomske svobode in politične avtonomije. 

Večina elite je bila proti in je 

želela še okrepiti prejšnji sistem, kjer 

je car edini vir moči, zakona in pravičnosti. 

Absolutizem je temeljni kamen 

ruske družbe in tako je ostalo preko 

boljševizma vse do danes. S tem pristopom 

Rusom v Ukrajini ne bo uspelo, če 

bomo Ukrajince zadostno podprli. 

Zakaj je treba podpreti Ukrajino? 

Bi lahko rekli, da branijo celo 

Evropo, ne le vojaško, ampak tudi 

njene vrednote? 

V prvi vrsti branijo sebe, svoje človeško 

dostojanstvo. Kar smo videli v Irpi-

INTERVJU 

30 


nu, Buči in drugje, kar vemo o umorih 

in posilstvih, ugrabitvah otrok, ki naj 

bi jih spreobrnili v dobre Ruse … To je 

barbarsko obnašanje in je v nasprotju 

s človečnostjo in našimi vrednotami. 

To je v nasprotju z vsemi človekovimi 

pravicami! Branijo tudi svojo neodvisnost. 

Branijo mednarodno pravo. 

Predstavljajte si, da jutri nekdo reče: 

»Del Slovenije bo naš!« Ali pa da reče, 

naj svoje otroke pošljemo v njihove 

šole, da jih bodo indoktrinirali v svoj 

sistem. Ukrajinci branijo državo, ki jo 

je priznala mednarodna skupnost in 

tudi demokratični sistem. No, o tem bi 

se zaradi korupcije dalo razpravljati, 

a stopnja korupcije je v Ukrajini nižja 

kot v mnogih drugih evropskih državah. 

V zadnjih letih so vzpostavili politični 

sistem, ki je začel onemogočati 

oligarhe. Demokracija se je gradila 

na regionalni in lokalni samoupravi, 

kar je absolutno fantastično. Zato so 

Ukrajinci oblikovali tudi vojsko, ki ni 

vojska plačancev ali nabornikov, je 

vojska državljanov. Včasih na to pozabljamo, 

a to je vojska državljanov, ki 

se bojuje za svobodo. 

Nazorno ste opisali svoj pogled na 

ruski pristop, a zdi se, da mnogi 

Slovenci razmišljajo drugače. 

Kako bi komentirali stališče, da 

se »zli« NATO širi proti »dobri« 

Rusiji? Zakaj so mnogi Slovenci 

sprejeli to stališče? 

To me je presenetilo in šokiralo, včasih 

se tega tudi bojim. Dajte no, Slovenija 

je članica Nata! Prosili ste za 

članstvo, prosili ste za zaščito kolektivne 

obrambe in varnosti. Zavezali 

ste se, da prispevate k temu. Pri Natu 

ne gre le za sistem skupne obrambe, 

gre tudi za skupne vrednote, človekove 

pravice. To niso le pravice »tretje 

generacije«, gre za osnovne človekove 

pravice, ki jih je potrebno zaščititi. 

NATO je zveza, ustvarjena za obrambo, 

ne za napad. 

Lahko rečemo, da so se nekdanje 

članice Varšavskega pakta vedno 

želele pridružiti Natu in spet 

postati del zahodnega sveta, ker z 

rusko nadvlado niso bile posebno 

zadovoljne. Če bi Rusija bila tako 

pozitivna, kot razlagajo nekateri 

Slovenci, bi Poljaki verjetno želeli 

sodelovati z njo, tako pa je Rusija 

sama povzročila, da države bežijo 

od nje … 

Seveda! Stara šala pravi, da starega 

komunista ozdraviš komunizma tako, 

da ga pošlješ v kolhoz. Ali pa v Sibirijo. 

Poljska, Litva in ostale države niso bile 

del sovjetskega bloka, ker bi tako hotele, 

bile so pripojene Rusiji s pomočjo 

lokalnih komunistov. Rusi so obsedeni 

z idejo, da morajo »rešiti« svet, prinesti 

»odrešenje«. Hočejo »osvoboditi« celoten 

svet in vse pretvoriti v »Ruse« ali v 

»Sovjete«. Vsekakor v »nove ljudi«, sužnje 

carja in Partije. Na tak način prinašajo 

»odrešitev« in večno srečo preko 

komunizma ali »Ruskega mira«. 

Kar pa je zelo blizu nacističnim 

idejam, se strinjate? 

Absolutno, komunizem in nacizem sta 

na isti daljici, le na različnih koncih. Če 

daljico ukrivimo, pridemo na isto točko. 

Ko so Nemci in Rusi napadli Poljsko, 

sta oba režima počela bolj ali manj isto 

in sta sodelovala. Komunisti so nacistom 

ovajali tiste, ki bi lahko ogrozili 

nacistični režim. Aktivisti so med seboj 

sodelovali v boju proti demokratičnim 

vladam po vsej Evropi. To lahko razumem 

skozi vprašanje panslavizma, za 

vas je bilo to vprašanje, kako najti svojo 

pot do samostojnosti v boju proti ponemčevanju 

in tako dalje. S taktičnega 

vidika je bilo to v 19. stoletju razumljivo 

za to vizijo. Ne vem pa, zakaj danes ti 

aktivisti kar tako podpirajo Rusijo. 

Takšno mišljenje sega daleč, 

tudi med nekdanje predsednike 

države, vemo, da sta Kučan in 

Ne drži, da vojno 

podpirajo le vlada 

in propagandisti, 

ljudstvo pa je absolutno 

dobro in si vojne ne želi. 

Ne, žal ni tako. Takšno je 

stanje njihovega duha. 

Türk skupaj z drugimi uglednimi 

ljudmi iz slovenskega javnega 

življenja podpisovala pisma, ki 

so bila bliže stališčem Moskve 

kot pa Kijeva, tudi del politike 

se pridružuje mnenju, naj se 

Ukrajini ne pošilja več orožja. Se 

vam to zdi primerno za nekdanji 

politični vrh? 

Vsi smo svobodni in lahko izražamo 

svoje mnenje. In hvala Bogu smo mi, 

Zahodnjaki, ustvarili kulturo, kjer je 

svoboda izražanja eden od temeljev 

naše politične kulture. Ne le zaradi 

vstopa v EU, v poljskem primeru se to 

odraža že od 15. stoletja, ko smo ustvarili 

zelo učinkovit sistem parlamentarne 

republike, ki so ga nato uničili naši 

sosedje, najprej Prusi in potem še Rusi. 

Tukaj se vsakdo lahko izraža, kakorkoli 

želi. Ampak v teh pismih je kontradikcija. 

Ljudje, ki so podprli ta stališča, s 

temi izjavami zavračajo, da bi bili del 

Zahoda. Zahod je slab itd. Odločiti se 

morajo, ali želijo biti del Zahoda ali ne. 

Vsak poljski državljan ima Poljsko za 

del Zahoda. Prav tako smo popolnoma 

prepričani, da je del Zahoda tudi Slovenija. 

Z dvomom v odziv EU in Nata na 

neupravičeno in brutalno rusko agresijo 

na neodvisno državo in s tem, da nas 

skušajo prepričati, da je to v redu in da 

to ni problem ruskega imperializma, 

se oni odrekajo izvornim vrednotam. 

Skupaj z drugimi evropskimi veleposlaniki 

smo prejšnji petek v Delu objavili 

pismo, kjer smo predstavili svoj 

pogled in pokazali, da se motijo. Nimajo 

prav in nastopajo proti našim skupnim 

vrednotam. 

Pričakujete, da se bo vojna prelila 

čez mejo in zajela tudi članice EU 

in zveze NATO? 

Kristalno jasno je, da je možnost za to 

zelo velika. Pred dnevi so se začeli izgredi 

v Kišinjevu. To je prvi korak. Rusi 

skušajo Moldavijo izrabiti za novo žarišče 

konflikta. 

Mislite Pridnjestrje? 

Tam je še en zamrznjen konflikt. Rusi 

obožujejo zamrznjene konflikte. Prvi 

je Pridnjestrje. Tudi konflikt v Ukrajini 

so že zamrznili, potem pa so ga lansko 

leto odmrznili. Tako se želijo igrati z 

državami EU in Nata. Največja grožnja,


INTERVJU 

31 

ki prihaja iz Rusije, ni vojaška, pač pa so 

to dezinformacije, psihološka vojna, ki 

jo izvajajo od leta 2005. Ob prvi obletnici 

agresije smo po več krajih v Evropi 

imeli manifestacije za mir in pisma, 

kot so bila omenjena že prej … To so 

orkestrirane akcije. Ne verjamem v nikakršne 

spontane akcije, če se tičejo 

Rusije ali njene agresije. Obstajata dve 

vrsti akcije: dezinformacije in hibridno 

bojevanje ter kasneje vojaška agresija 

v polnem obsegu. Želijo doseči dezintegracijo 

naših političnih sistemov, 

igrajo na levo in desno. Poglejte, kaj se 

na primer dogaja v Franciji in Nemčiji 

z različnimi strankami, to je strašljivo. 

Lahko rečemo, da se konflikt 

z Rusijo že odvija na naših tleh, 

sicer ne vojaško, ampak na 

drugih nivojih? 

Absolutno, tako je bilo že davno pred 

24. februarjem. 

Poljska postaja vse močnejši 

igralec tudi na mednarodnem 

parketu. Kako Poljska kot država 

in Poljaki kot ljudje sprejemajo 

EU? Preko medijev in informacij 

se ustvarja občutek, da je Poljska 

v stalnem konfliktu z Brusljem … 

Prvič slišim (smeh). Z nikomer nismo 

v konfliktu in smo aktivna članica EU. 

Poljska je tudi zelo aktivna v skupini 

G5, ki jo sestavlja pet največjih evropskih 

držav, in preko nje koordinira svojo 

politiko. Več kot 81 % poljske populacije 

podpira tako članstvo v EU kot tudi 

EU samo. Vprašanje pa je, kakšna naj 

bo in kako bi bila povezana. 

Razumeti je, da Poljska noče 

popolnoma odstopiti suverenosti 

Bruslju, predvsem kar se tiče 

notranjih zadev. V povezavi z 

Madžarsko o Poljski mnogokrat 

govorijo kot o »iliberalni demokraciji«. 

Kako to komentirate? 

Želi Slovenija vso suverenost prenesti 

na Bruselj? Seveda ne. V primeru iliberalnosti 

demokracij bi lahko vprašal 

enako kot Poncij Pilat: »Kaj je resnica?« 

Imamo jasno razlikovanje med 

Danes pa nekateri 

politiki mislijo, da 

naše bogastvo ni v 

različnosti, pač pa v tem, 

da smo vsi enaki. 

državami in notranje zadeve so absolutno 

nekaj drugega. Stlačiti Poljsko in 

Madžarsko v vrečo in jo nato pretresti 

ter razlagati, da sta državi enaki, je 

narobe. Madžarsko politiko in družbo 

oblikujejo popolnoma drugačni problemi 

in cilji kot poljsko. 

Naše ozemlje se je skozi zgodovino 

spremenilo. Nimamo nobenih teženj, 

da bi zahtevali nazaj ozemlje, ki je po 

drugi svetovni vojni ostalo v drugih 

državah. Moja družina, na primer, je 

iz okolice Vilne, a to je zgodovina. Obstaja 

le majhna skupina nacionalistov, 

Potrebno je strogo ločiti 

med LGBT ideologijo in 

LGBT ljudmi. Pravice 

LGBT skupnosti so 

na Poljskem absolutno 

zaščitene.

INTERVJU 


32 Komentar 

ki jih navdihuje Rusija, in dokazano je, 

da od nje dobivajo podporo in denar, 

da bi destabilizirali odnose, ki jih ima 

Poljska z Ukrajino in Litvo. Destabilizirati 

skušajo tudi naše odnose z Nemčijo 

v zvezi s Šlezijo. 

Kar se tiče Evrope … 

Poljaki imamo svojo vizijo. Seveda so 

različne politične frakcije, a to je del 

razprave in te stvari je potrebno reševati 

s pogovorom. Spomnite se na debato 

o evropski ustavi. Poljska jo je nazadnje 

podprla, največje nasprotovanje 

pa je bilo na Nizozemskem in v Franciji. 

Zanima me, kaj si danes Francozi mislijo 

o tem, o takšni obliki federalizma. 

Lahko je ustvariti nekaj za elite, a to ne 

bo trajalo. Ljudje, državljani, morajo 

zaupati v spremembe. Atenska demokracija 

nam kaže, da kar je zgrajeno na 

nekih interesih, tudi če imamo oligarhijo 

ali kaj drugega, ne traja dolgo. Lahko 

je biti kritičen do tega, da so države 

zgrajene na nacionalni skupnosti. A ne 

obstaja nobena druga denominacija, 

kako ustvariti Evropo. Ker smo različni. 

A mi poskušamo voditi svoje nacionalne 

skupnosti k istim vrednotam, ki 

so vseprisotne. Ker smo Zahod. Imamo 

vladavino prava, demokracijo in v prvi 

vrsti smo za svobodo posameznikov. 

Evropa naj torej sodeluje na 

skupnih točkah, namesto da se 

deli na razlikah? 

Vsekakor. Obenem se spomnim slogana, 

ki so ga širili okoli leta 2000: 

»Bodite Evropejci, bodite drugačni.« 

Danes pa nekateri politiki mislijo, da 

naše bogastvo ni v različnosti, pač pa 

v tem, da smo vsi enaki. 

Govorimo o vrednotah in različnosti. 

Kakšni so poljski pogledi na 

širjenje LGBT in »woke« ideologije? 

Vemo, da je Poljska imela svoje 

slavne »LGBT free« cone … 

Nikoli jih ni imela. To je bila provokacija 

nekega LGBT aktivista, ki se je 

vozil po Poljskem ter lepil nalepke na 

obcestne table z imeni občin. To je šlo 

na sodišče in bilo je dokazano, da je 

šlo za provokacijo in absolutno laž. So 

pa nekatere skupnosti sprejele deklaracije 

proti LGBT ideologiji. Potrebno 

je strogo ločiti med LGBT ideologijo in 

LGBT ljudmi. Pravice LGBT skupnosti 

so na Poljskem absolutno zaščitene. Če 

primerjamo razmere na Poljskem in v 

nekaterih državah EU, ki jih ne želim 

imenovati, je tam nasilja nad LGBT 

osebami veliko več kot pri nas. Ljudi 

moramo naučiti, kako se soočati z drugačnostjo 

in kako spoštovati identiteto 

vsakega izmed nas. Položaj istospolnih 

na Poljskem ni zapostavljen. Imajo tudi 

zelo aktivno vlogo v politiki, prihajajo 

tako iz vladajoče stranke kot iz opozicije. 

Ni nikakršne zapostavljenosti. 

Obstaja na Poljskem pozitivna 

diskriminacija do istospolnih? 

Ne obstaja nikakršna diskriminacija, 

ne pozitivna ne negativna. Na Poljskem 

istospolnost ni bila nikoli kazniva. Ko je 

Poljska ponovno pridobila samostojnost, 

smo spisali nov kazenski zakonik, ki ga je 

poljski parlament sprejel leta 1928. Vprašanje 

istospolnosti ni bilo nikoli omenjeno. 

Zadnja oseba, ki je bila zaprta zaradi 

tega, pa je bila v Nemčiji izpuščena leta 

1996. Šele 11. junija leta 1994 je Nemčija 

istospolnost izbrisala iz kazenskega zakonika. 

Tudi v prvi poljski republiki to ni 

bila tema, imeli smo tudi prvega izvoljenega 

kralja, ki je bil istospolno usmerjen, 

a to ni bilo vprašanje. 

Posvetiva se še odnosom med Poljsko 

in Slovenijo: Kako sodelujete 

s sedanjo vlado in kako je Poljska 

sodelovala s prejšnjo? Kakšni so 

odnosi? Je z menjavo vlade prišlo 

do kakršnihkoli sprememb? 

Z vsako slovensko vlado sodelujemo 

odlično. S prejšnjo vlado je bilo sodelovanje 

zelo dobro, kar najlepše prikazuje 

skupni obisk Kijeva le mesec dni po začetku 

agresije. Obisk je Janša celo predlagal. 

Tudi danes tesno sodelujemo z 

vlado g. Goloba na različnih ravneh. 

Včasih pride do različnih pogledov, 

saj sta državi različni, imamo različni 

družbi. Ampak bistvo demokracije in 

Evrope je v razpravi, ki nas vodi k soglasju. 

Politični sistem in kultura prve 

Poljske sta bila utemeljena na soglasju. 

Obe strani morata biti prepričani, da 

je to, kar počnemo, zanju sprejemljivo. 

Razprave lahko trajajo mesece ali leta, 

a na koncu moramo priti do soglasja. 

To je ključno. 

Zato se Evropa včasih zdi ranljiva, 

še posebej takrat, ko stojimo pred takšnim 

izzivom, kot je Rusija. Ampak v 

trenutku grožnje smo se zedinili in stopili 

skupaj. Lahko obstaja nestrinjanje, 

a na koncu dosežemo soglasje. Ta vojna 

prinaša spremembe. Ruska agresija 

na Ukrajino je za Evropo zgodovinska 

prelomnica, saj smo s tem zaključili obdobje 

po drugi svetovni vojni. 

Vidite to kot priložnost 

poenotenja Evrope? 

Da, ker so začele stare evropske sile 

drugače gledati na države srednje Evrope, 

ki so nastale iz imperijev po prvi 

svetovni vojni. Spremembe so velike, 

tudi v odnosih med Poljsko in Nemčijo. 

Končno smo stopili na novo pot skupnega 

spoštovanja. Nihče ne more zanikati, 

da je na strani držav, ki so ustanovile 

Evropsko skupnost, primanjkovalo spoštovanja 

do tistih, ki so se pridružile 

leta 2004 in kasneje. Danes pa je vzajemno 

spoštovanje veliko večje.


DRUŽBA 

Komentar 

33 

Desetletje papeža Frančiška: 

Cerkev je bolnišnica za grešnike 

ANDREJA BARAT 

13. marca 2013 je Argentinec Jorge Mario Bergoglio (86) prvič 

kot papež Frančišek pomahal z balkona in ljudi razorožil s preprostim: 

»Dober večer.« Preden je podelili svoj blagoslov, je ljudi prosil, 

naj molijo zanj. 

Svoj papeški program je zastavil 

že z imenom – Frančišek. Gre 

za preprostost ter predanost 

Bogu in odrinjenim. Je prvi latinskoameriški 

papež, prvi jezuit in 

prvi redovnik po 167 letih. In prvi, ki je 

povzročil toliko nemira. 

Dunajski nadškof Schönborn (78) 

je nedavno pronicljivo komentiral, da 

je Frančišek papež brez vseh okraskov. 

Res je takoj po nastopu službe odklonil 

kar nekaj zunanjih časti. Odklonil 

je papeško garderobo, papeško prestižno 

stanovanje, vozni park ... Pošvedrani 

čevlji so postali njegova blagovna 

znamka. 

Ko so ga novinarji na enem od njegovih 

znamenitih intervjujev na letalu 

vprašali, kaj ima v svoji črni torbi, da jo 

vedno nosi sam, je dejal, naj ne skrbijo, 

da nima šifer za jedrske rakete, in da ne 

vidi razloga, da bi mu morali drugi nositi 

torbo, če jo lahko nosi sam. Rekel je, 

da je treba ostati predvsem normalen 

in da je normalno, da si človek sam nosi 

svojo torbo. 

Papež zdaj torbe žal ne nosi več sam, 

saj je zdravstveno tako opešal, da se v 

javnosti že nekaj mesecev pojavlja na invalidskem 

vozičku. Ostaja pa normalen. 

Poglejmo najpomembnejše poudarke 

prvega desetletja njegovega 

pontifikata. 

SPREMEMBE IN NOVOSTI 

Prva novost je bila, da je moral Frančišek 

vladati ob obstoju drugega papeža, 

ki je odstopil. V zgodovini je ob 

takih situacijah prihajalo do vojn, ta 

dva gospoda pa sta to gentlemansko in 

prefinjeno izpeljala, in to kljub temu da 

so določeni krogi v Cerkvi redno skušali 

zaslužnega papeža Benedikta XVI. 

postaviti za idejnega vodjo nekakšne 

opozicije proti Frančišku. Skupaj sta 

napisala prvo okrožnico Frančiškovega 

pontifikata Lumen fidei – Luč vere. 

Papež Frančišek je napovedal veliko, 

tudi storil je veliko, ker pa Božji mlini 

meljejo počasi, seveda ostaja veliko 

še neuresničenega. 

Njegovo prvo potovanje je bilo na 

otok Lampedusa, otok beguncev. Drugo 

potovanje je bilo v Albanijo, najrevnejšo 

evropsko državo. S tem je povedal, 

kje vidi svoje poslanstvo kot papež. 

Papež Frančišek z zaslužnim 

papežem Benediktom XVI. 

PROFIMEDIA 

Kardinalski zbor je v teh desetih letih 

postal veliko bolj mednaroden. Reformiral 

je vatikansko banko in jo napravil 

občutno bolj transparentno. 

Poudarek je dal tudi verskemu dialogu, 

posebno z islamom. Pri tem ne 

gre toliko za teološke razprave, ampak 

v prvi vrsti za topla človeška srečanja, 

ki šele odpirajo možnost za razprave. 

Veliko in težko delo ga je pričakalo 

na področju spolnih zlorab v Cerkvi. 

Potegnil je odločne poteze in večkrat

DRUŽBA 

34 

Komentar 


»Katastrofa 

bo!« naj bi slovenski 

kardinal Franc Rode (88) 

ob izvolitvi zašepetal 

ameriškemu kardinalu 

Williamu Levadi. 

javno poudaril, da je doba pometanja 

pod preprogo končana. Kar nekaj visokih 

kleriških glav, ki so bile do tedaj 

nedotakljive, je odletelo – celo cele škofovske 

konference. 

Precej konkretno je reformiral 

rimsko kurijo. V njej je močno povečal 

delež žensk. Objavil je dva najdaljša papeška 

dokumenta, ki sta bila kdajkoli 

napisana: Evangelii Gaudium in Amoris 

Laetitia. Še posebej slednji je močno 

razburkal cerkvene vode. V njem je namreč 

Cerkev predstavil kot bolnišnico 

za grešnike in ne kot hišo za farizeje. 

Posledično je pustil priprta nekatera 

vrata, ki jih je Cerkev stoletja zapirala. 

NASPROTNIKI 

Frančišek si je v teh letih pridobil tudi 

kar nekaj nasprotnikov. Njegova blagost 

ne pomeni omahljivosti in neodločnosti. 

Za njegove nasprotnike veljajo 

konservativnejši krogi v Cerkvi. Že 

njegova izbira imena je bila zgovorna: 

Frančišek – asiški revolucionarni svetnik. 

Številni kardinali so bili veseli, 

saj je ime obljubljalo reformni program. 

Drugi pa niso bili zadovoljni. 

»Katastrofa bo!« naj bi slovenski kardinal 

Franc Rode (88) ob izvolitvi zašepetal 

ameriškemu kardinalu Williamu 

Levadi – tako vsaj poroča avstrijski katoliški 

portal Kathpress. 

Zagotovo je močno na prste stopil 

kleriškim karieristom in povzpetnikom. 

Skušali so mu podtakniti marsikateri 

škandal, a jim nekako ni uspelo. 

Že na začetku pontifikata so mu očitali 

sodelovanje z argentinsko hunto, a jih je 

utišal Nobelov nagrajenec za mir Adolfo 

Perez Esquivel (91), sam žrtev takratne 

diktature, in jasno povedal, da se je 

Frančišek vedno zavzemal za trpeče. 

Nekaj glasnih nasprotnikov je dobil 

po objavi okrožnice Radost ljubezni 

(Amoris Laetitia). Takrat so se pojavili 

tako imenovani »dubia kardinali«, 

ki so s posebnim pismom izrazili dvom 

v nauk te okrožnice. Tudi amazonska 

sinoda je, čeprav večjih sprememb ni 

prinesla, pokazala zatohlost klerikalne 

strani Cerkve. 

Danes je videti, da so njegovi največji 

nasprotniki znotraj Cerkve privrženci 

tridentinskega obreda ter 

nekaj posameznikov, ki so ostali brez 

privilegijev. Očitno tudi oni Frančišku 

(oziroma njihovi pogledi in način 

prakticiranja katolištva) ne ležijo prav 

posebno, saj jih je nedavno ponovno 

precej omejil. 

Veliko dela in papeške modrosti 

bo v prihodnosti treba tudi z nemško 

Cerkvijo, ki pa se počasi odmika iz povsem 

drugih, liberalnejših razlogov. 

Veliko in težko delo je Frančiška pričakalo 

na področju spolnih zlorab v Cerkvi. 

SHUTTERSTOCK 

Frančišek se ne pusti ujeti v mnenjske 

spone. Ko se nanj sklicujejo konservativnejši 

kristjani ali kadar ga 

desničarski politiki želijo postaviti na 

svoj piedestal, vse zavrne s preprostim: 

»Kdo sem jaz, da bi sodil?« In ko bi 

ga želeli na čelo svoje kolone postaviti 

ideologi LGBT, se hitro oglasi in pravi, 

da je treba ločiti ljubezen do vseh ljudi, 

tudi homoseksualnih, in LGBT, pri kateri 

gre za hudo zmotno ideologijo. 

Komentar avtorja 

Frančišek 

zrači Cerkev 

Najbrž je prav to papež, ki ga danes 

potrebujemo. Odpira vrata sobe, v kateri 

je preveč zatohel zrak, in jih zapira, 

ko je prevelik prepih.


DRUŽBA 

Komentar 

35 

Sočne izjave papeža Frančiška 

ANDREJA BARAT 

večer. Molite 

zame!« Papež je s svojo 

preprostostjo osvojil 

»Dober 

srca vernikov na večer 

svoje izvolitve. 

SPOLNA MORALA 

»Če je nekdo gej in išče Boga, kdo sem 

jaz, da bi ga sodil?« To izjavo so na veliko 

izrabili številni mediji, kljub temu pa 

je zgovorna. Katoličanom jasno pokaže 

ločnico med grehom in grešnikom, 

med tem, kdo je sodnik in kdo je samo 

učenec (mi vsi). Ob drugi priložnosti je 

povedal, da homoseksualnost ni zločin, 

je pa greh. Papež na drugi strani 

jasno pove, da vedno loči »med tem, 

kaj je pastoralna oskrba ljudi z drugačno 

spolno usmerjenostjo, in tem, kaj je 

ideologija spola. Ta je danes ena najnevarnejših 

ideoloških kolonizacij.« 

»Poklicani smo k temu, da vest 

ljudi oblikujemo, ne pa da jo skušamo 

nadomestiti.« 

»Čeprav je upravičeno in prav, da 

zavrnemo stare oblike ›tradicionalne‹ 

družine, zaznamovane z avtoritarnostjo 

in celo z nasiljem, to ne bi smelo 

voditi k preziranju zakona, temveč k 

ponovnemu odkritju njegovega pravega 

smisla in k njegovi prenovi.« 

OKROŽNICE 

Z okrožnico Radost ljubezni je dodobra 

razburkal tiste, ki trpijo za boleznijo 

klerikalizma. 

Papež Frančišek (86) je znan po svoji pronicljivosti, gostobesednosti, 

včasih tudi naglem jeziku. Njegove izjave včasih božajo, včasih zarežejo. 

Dlake na jeziku gotovo nima, s svojim pristopom in evangelijsko 

govorico pa se je uspel prikupiti širšim množicam. 

Precej papeževih odmevnih izjav se 

je nabralo v odgovorih na novinarska 

vprašanja, ki mu jih zastavljajo medtem, 

ko leti na obiske v različne države sveta. 

PROFIMEDIA 

»Ne zapadite v klerikalizem, ki je 

ena najhujših sprevrženosti. Bodite zelo 

pozorni, klerikalizem je ena izmed oblik 

duhovne posvetnosti. Klerikalizem 

deformira, je pokvarjen in te vodi v pokvarjenost, 

ki te ločuje od ljudi, tako da 

pozabiš na ljudstvo, iz katerega si izšel.« 

Ob drugi priložnosti pa je prav tako 

jasno povedal, da lahko tudi laiki zelo 

hitro zapadejo bolezni klerikalizma. 

»Ekološko spreobrnjenje, ki je nujno 

za vzpostavitev trajnih sprememb, 

je tudi družbeno spreobrnjenje.« Tudi 

z »okoljsko« okrožnico je papež dodobra 

razburkal javnost. Tisti, ki so naklonjeni 

ekonomskemu liberalizmu, so jo 

sprejeli precej negativno, saj je izgledalo, 

da so okoljevarstveniki v papežu dobili 

novega zaveznika. Toda papež gre 

globlje. Poudari je, da skrbi za stvarstvo 

ni mogoče ločiti od predanosti Stvarniku. 

Prav tako jasno pove, da je lahko 

ekologija le ideološka maska, dokler ne 

vključuje tudi skrbi za najranljivejše – 

nerojene otroke. 

SPOLNE ZLORABE 

»Spolne zlorabe so hudičevo delo in 

zlorabljevalci sodelavci hudiča.« Frančišek 

je večkrat in jasno povedal, da 

bo Cerkev storila vse, da njeno okrilje 

ne bo nikoli več skrivališče za spolne 

zločince. Mnenja o tem, kako uspešna 

je borba proti spolnim zlorabam, 

so različna, gotovo pa je bilo storjenega 

vsaj nekaj. 

 

Spolne zlorabe 

so hudičevo delo 

in zlorabljevalci 

sodelavci hudiča.

DRUŽBA 

36 

Komentar 


Ko si dekle da odrezati prsi, 

nato pa spozna svojo zmoto 

Dogajanje na področju transspolnosti je v zadnjih mesecih pestro. 

Kako pa so o njem poročali svetovno priznani mediji? Preverili smo 

poročanje medijev BBC, CNN, Reuters, The New York Times, 

The Guardian in The Washington Post, in sicer na primerih štirih zgodb. 

PIA KOS 

Konec lanskega leta se je v javnosti 

pojavilo dekle s svojo 

izkušnjo transspolnosti. 

Osemnajstletna Chloe Cole je 

opisala, kako se je v zgodnjih najstniških 

letih počutila osamljeno in 

kako je iskala rešitev na družbenih 

omrežjih. Med branjem spletnih strani 

transspolnih skupnosti je »spoznala«, 

da je v resnici fant. Vztrajala je pri novi 

identiteti in šla k terapevtu, ki naj ji 

ne bi bil v pomoč. Zelo hitro je uspela 

dobiti zdravila za blokiranje pubertete, 

nato pa hormone (testosteron). Že 

pri petnajstih letih so Chloe odstranili 

prsi. Ko je spoznala svojo zmoto, je bilo 

torej že prepozno, zato še vedno trpi za 

posledicami hormonov, ki jih je jemala. 

Ocenjuje, da so jo k temu spodbudili 

zdravniki, ki so v pravilnost eksperimentalnih 

procedur prepričali tudi 

njene zaskrbljene starše. 

O zgodbi niso pisali ne v Guardianu, 

ne v New York Timesu, ne na BBC 

in ne CNN. Washington Post je njeno 

ime omenil v prispevku o republikanskih 

predlogih proti transseksualnim 

posegom na Floridi. Reuters je o njej 

objavil le mnenje transspolnega aktivista, 

ki je povedal, da so takšne zgodbe 

nujne za transspolno skupnost in 

da morajo biti preiskane, ker omogočajo 

razvoj boljše zdravniške obravnave 

transspolnih oseb. 

ŠKOTSKI PRIMER 

Moški, ki se identificira kot transspolna 

ženska, je bil pred spremembo identitete 

obsojen posilstva dveh žensk. 

Primer Isle Bryson (31) je škotskim 

oblastem tako postavil vprašanje o 

novem zakonu, ki omogoča premeščanja 

zapornikov v zapore, ki ustrezajo 

Chloe Cole (18) ocenjuje, 

da so jo k temu 

spodbudili zdravniki, 

ki so v pravilnost 

eksperimentalnih 

procedur prepričali tudi 

njene zaskrbljene starše. 

PROFIMEDIA 

njihovi spolni identiteti. Po podatkih 

škotske vlade naj bi bilo v škotskih zaporih 

leta 2022 samo enajst transspolnih 

žensk, torej bioloških moških, od 

katerih naj bi jih bilo pet v ženskih zaporih. 

Primer se je sprevrgel v spor med 

škotskimi in britanskimi oblastmi glede 

pravic žensk in njihove ogroženosti 

v zaporih, ker si jih delijo z biološkimi 

moškimi ženske identitete. Škotska je


DRUŽBA 

Komentar 

37 

stopila korak nazaj in vpeljala namestitev 

glede na biološki spol, in sicer po 

izjavi britanskega ministrstva za pravosodje, 

da bodo »transspolne ženske z 

moškimi genitalijami ali tiste, ki so bile 

obsojene zaradi spolnega prestopka, 

nameščene na moških oddelkih«. 

Podoben primer po spremembi zakonodaje 

na Škotskem je tudi Tiffany 

Scott, prej znan(a) kot Andrew Burns. 

Gre za še eno transspolno žensko, ki 

med drugim prestaja kazen zaradi zalezovanja 

trinajstletnega dekleta. Nasilni 

zapornik je razglasil spremembo 

identitete in zaprosil za premestitev v 

ženski zapor. Postopek je bil prekinjen 

zaradi političnega spora v primeru Isle 

Bryson, sicer bi Tiffany, kljub temu da 

prestaja kazen za nedoločen čas, in sicer 

dokler ne bo več grožnja javni varnosti, 

premestili v ženski zapor. 

O spremembah škotskih pravil za 

premeščanje transspolnih zapornikov 

je pisalo vseh šest medijev, Reuters in 

The New York Times sta dogajanju namenila 

po tri prispevke. 

ZAKONI V ZDA 

V večinsko republikanskih zveznih državah 

v ZDA so predlagali več zakonov, 

ki bi omejili storitve za transspolne 

osebe, kot so dajanje hormonov in operacije. 

O tem je na dolgo in široko pisalo 

pet medijev, vzdržal se je samo BBC, 

ki je pisal zgolj o predlogih, ki bi transspolnim 

deklicam (moškega biološkega 

spola) preprečili igranje v dekliških 

športnih skupinah v šolah. Washington 

Post je na primer pisal prispevke 

z naslovi, kot so »Zakaj republikanci 

napadajo pravice transspolnih« in 

»Transspolni otroci ne obžalujejo, kot 

republikanci cinično trdijo«. Guverner 

Utaha, Spencer Cox (47), je vpeljal 

prepoved medicinskih storitev za spremembo 

spola pri mladoletnih. Zaradi 

predlogov zakonov v Oklahomi, ki bi 

starostno mejo za storitve spremembe 

spola postavili na 26. leto, so na Kapitolu 

tudi protestirali. Podobne omejitve 

poskušajo sprejeti v drugih republikanskih 

zveznih državah. 

CNN je v prispevku, ki naj bi opisoval 

zakonodajne predloge, ki se tičejo 

omejevanja medicinske spremembe 

spola, tretjino prostora namenil ponavljanju 

dveh trditev: da je terapija 

(blokatorji pubertete, hormoni in operacije) 

nujna, da rešuje življenja in je 

podkrepljena z znanstvenimi dokazi 

ter da gre za napad in diskriminacijo. 

Privoščili so si celo namige, da konservativci 

želijo škodovati transspolnim 

osebam. Aktivist je za CNN na primer 

komentiral, da je za republikance 

bistvo »škodovati transspolnim osebam 

in da iščejo naslednji diskriminatorni 

ukrep, ki bi ga lahko sprejeli«. 

V prispevku ni predstavljena druga 

stran, ob omembah republikancev in 

predlaganih zakonih pa najdemo besede, 

kot so »diskriminatorno«, »napad«, 

»nevarno(st)« in celo »uničujoče«. Ob 

omembah storitev oziroma terapije za 

spremembo spola se neprestano ponavljajo 

besedne zveze, kot so »nujno«, »(življenje) 

rešujoče« in »klinično ustrezno«. 

The Guardian denimo poroča o novih 

»napadih« na LGBT in omenja republikansko 

željo po prepovedi »spolno 

eksplicitnih« knjig v javnih knjižnicah, 

pri tem pa ne opiše, nad kakšnimi vsebinami, 

ki bi bile dostopne otrokom, so 

se republikanci zgražali. 

PRVA ŽVIŽGAČKA 

V začetku februarja se je v javnosti 

izpostavila prva žvižgačka, delavka 

v eni od številnih t. i. »gender clinics«, 

zdravstvenih ustanov, ki izvajajo 

storitve za spremembo spola. Jamie 

Reed, tudi sama del LGBT skupnosti, 

poročena s transspolno osebo, in 

»bolj leva od Bernieja Sandersa«, je 

od 2018 delala v (pediatričnem) transspolnem 

centru washingtonske univerze. 

V prispevku za The Free Press je 

opisala, kako je kljub svojim progresivnim 

prepričanjem in dolgoletni 

podpori LGBT ter pomoči različnim 

manjšinam spoznala, da je treba za 

izrazit porast števila transspolnih otrok 

kriviti kulturo in vpliv vrstnikov. 

Razkrila je, da tega v kliniki niso priznavali, 

da so bili protokoli neustrezni, 

preuranjeni in nepremišljeni, vse pa je 

bilo v škodo otrok. O njeni zgodbi ni 

pisal nobeden od šestih medijev. 


Ti “izjemni” intelektualci potrebujejo 

samo fizično delovno terapijo, ali kakor 

pravimo, pravo delo se spozna, ko ti 

na hrbtu pri trtici priteče znoj. To je 

najboljše zdravilo, predvsem pa ločuje 

zrno od plev. 

Mihec 

Ni tako preprosto dvakrat na dan 

menjati spol. 

Mefisto 

Naj se glasno pove: pohabljanje otrok 

je prepovedano! 

Kajpavem 

Zakonsko prepovedano bi moralo 

biti spreminjanje spola oseb, mlajših 

od 30 let. Prej namreč večina ljudi ne 

pride k pameti. 

Spreminjanje spola ne bi smelo biti 

brezplačno, ampak plačljivo po ekonomski 

ceni storitve. 

Andrej Muren

DRUŽBA 

38 

Komentar 


Katoliški škofje 

in duhovniki v Nemčiji 

bodo blagoslavljali istospolne pare 

GABRIEL 

KAVČIČ 

Nemška sinodalna pot je potrdila dokumente, ki predlagajo 

nadaljnjo pastoralno smer Cerkve v Nemčiji: uspeli so izglasovati 

blagoslove istospolnih parov in tudi rahljanje odnosa Cerkve 

do ponovno civilno poročenih parov. S tem se je zaključil tri leta trajajoči 

proces, ki ga od samega začetka spremljajo predvsem opozorila 

z vseh koncev sveta, da uvaja zelo heterodoksne ideje in da lahko 

povzroči celo razkol med večino nemških škofij in vesoljno Cerkvijo. 

Izstopa tudi predlog, da bi lahko 

med bogoslužjem pridigali laiki, na 

papeža Frančiška (86) pa naslavljajo 

prošnjo, naj se ponovno preuči 

obveznost duhovniškega celibata tam, 

kjer je v Katoliški cerkvi zapovedan. 

Na prejšnjem zasedanju je sicer dokument, 

ki je obravnaval vprašanja spolnosti, 

pri glasovanju padel zaradi premajhnega 

strinjanja škofov, tokrat pa 

uspel s plebiscitarno večino. 

KAKO SO GLASOVALI 

Po precej kontroverzni razpravi so torej 

udeleženci sinodalne poti – škofje, duhovniki, 

redovniki, redovnice in laiki 

– v petek v Frankfurtu z nekaj manj kot 

93-odstotno večino potrdili dokument, 

ki Katoliški cerkvi v Nemčiji priporoča, 

da se v bližnji prihodnosti razvijejo in 

uvedejo ustrezna bogoslužja za blagoslov 

istospolnih parov. Ukrepu je nasprotovalo 

le devet od 58 škofov, enajst škofov 

pa se je vzdržalo. Če bi se teh enajst 

vzdržanih škofov pridružilo nasprotovanju, 

ukrep ne bi dosegel zahtevane 

dvotretjinske škofovske podpore, kar 

pomeni, da je zadeva uspela na tesno, 

in to na račun neodločnosti nekaterih 

pastirjev, ne pa zaradi zares visoke podpore 

dokumentu. Mimogrede, tudi pri 

glasovanju o pozivu papežu Frančišku, 

naj ponovno razmisli o nujnosti duhovniškega 

celibata, se je vzdržalo enajst 

škofov, predlog je bil tako sprejet. Sedaj 

naj bi se pripravil neke vrste obrednik 

za različne konstelacije parov. Duhovniki, 

ki bodo vodili obred blagoslova, ne 

bi smeli biti več izpostavljeni disciplinskim 

posledicam. 

ARGUMENTI 

V dokumentu z naslovom »Obred blagoslova 

za pare, ki se ljubijo« je njihova 

odločitev razložena takole: »Zavrnitev 

blagoslova odnosa dveh oseb, ki želita 

živeti partnerski odnos v ljubezni, predanosti 

in odgovornosti drug do drugega 

in do Boga, se kaže kot neusmiljena 

ali celo diskriminatorna. Takšna 

zavrnitev postavlja tudi resna vprašanja 

o verodostojnosti cerkvenega delovanja 

v našem kulturnem prostoru.« 

Po mnenju sinodalne poti blagoslavljanje 

različnih parov nikakor ne gre 

na račun vrednotenja klasične zakramentalne 

zakonske zveze. Pri tem se 

nemška sinoda sklicuje tudi na papeževo 

spodbudo Amoris laetitia iz leta 

2016, v kateri Frančišek zapiše, da »ni 

več mogoče trditi, da se vsi, ki živijo v 

kakršnem koli ›nepravilnem primeru‹, 

Ukrepu je nasprotovalo 

le devet od 58 škofov, 

enajst škofov 

pa se je vzdržalo. 

SHUTTERSTOCK


DRUŽBA 

Komentar 

39 

nahajajo v stanju smrtnega greha in so 

izgubili posvečujočo milost.« 

Že med razpravo pa je postalo jasno, 

da bo na sinodalni poti dokument 

sicer uspel, a so se vseskozi pojavljali 

tudi jasni nasprotni glasovi škofov. 

Med drugim so pred shizmo svarili 

Gregor Hanke (68) iz Eichstätta, Rudolf 

Voderholzer (63) iz Regensburga ter 

Stefan Oster (57) iz Passaua. Več drugih 

delegatov pa je denimo pozvalo k še večjim 

spremembam. Med drugim je bilo 

mogoče slišati, da je blagoslov istospolnih 

zvez minimum, da je predlagani 

dokument diskriminatoren, saj tako 

ali tako »potrebujemo [zakramentalno] 

poroko za vse«. 

PAPEŽEVA VLOGA 

Kot ugleden gost – ki edini ni imel omejitve 

pri dolžini svojega govora – je tik 

pred glasovanjem spregovoril tudi škof 

Johan Bonny (67) iz Antwerpna v Belgiji. 

Škof Bonny in drugi flamski škofje 

so septembra 2022 uvedli blagoslov 

istospolnih parov, na sinodalni poti 

pa je presenetil z izjavo, da papež med 

obiskom belgijskih škofov »ad limina« 

konec preteklega leta možnosti blagoslova 

ni niti odobril niti zavrnil, ampak 

dejal, da je to pastoralna domena 

flamskih škofov, dokler so enotni. To 

sicer le še povečuje zmedo, saj je Kongregacija 

za nauk vere – s podpisom 

papeža Frančiška – v pojasnilu, objavljenem 

leta 2021, ponovila, da ni v moči 

Cerkve, da bi podeljevala blagoslov 

istospolnim zvezam. 

Nobeden od ukrepov, ki jih je sprejela 

sinodalna pot, sicer nima zavezujočega 

učinka v nemških škofijah, če 

jih ne izvede lokalni ordinarij. Pri tem 

se seveda postavlja vprašanje možnosti 

uvajanja ukrepov, ki niso v skladu z 

redom in prepričanji Katoliške cerkve 

v celoti. Opazovalci sicer menijo, da 

bodo ukrepi verjetno izvedeni v večini 

škofij, v nekaterih primerih zato, ker 

jih škofje podpirajo, v drugih pa zaradi 

močnega pritiska na škofe s strani 

cerkvenih uslužbencev, katoliških medijev 

in celo drugih škofov. 

KOMENTAR S TERENA 

Za komentar smo tokrat prosili enega 

od nemških duhovnikov, čigar škof je 

podpornik novih predlogov nemške 

sinodalne poti. Najprej je, iz pristnega 

strahu pred suspenzom, če se njegovo 

mnenje pojavi v javnosti, sodelovanje 

zavrnil. To že nekaj pove o trenutni 

klimi na Nemškem, posebej med mlajšimi 

duhovniki. Potem ko mu je bila 

obljubljena anonimnost, pa je vendarle 

pristal na sodelovanje in spisal 

komentar, ki ga objavljamo v celoti: 

»Blagoslavljanje istospolnih parov 

je taktika nemške cerkvene politike. 

Čeprav razne moderne pobude, kot je 

denimo #Outinchurch, vedno znova 

izvajajo pritisk, češ da božje ljudstvo 

absolutno zahteva takšne blagoslove, 

Seveda pa je res, 

da si škofovska 

konferenca, ubadajoč 

se s takimi vprašanji, 

kot je blagoslov 

istospolnih parov, 

pridobiva naklonjenost 

majhne, a strukturno 

in finančno zelo 

pomembne skupine 

klerikov in laikov 

znotraj nemške 

Katoliške cerkve. 

so razmere ›na terenu‹, torej v župnijah, 

povsem drugačne. Velik del ljudi 

namreč na to temo gleda z nezainteresiranostjo. 

Vprašanje strukturnih 

sprememb, kot so denimo obsežne 

teritorialne združitve zaradi pomanjkanja 

duhovnikov, so med ljudstvom 

veliko bolj prisotna vprašanja. 

Seveda pa je res, da si škofovska konferenca, 

ubadajoč se s takimi vprašanji, 

kot je blagoslov istospolnih parov, pridobiva 

naklonjenost majhne, a strukturno 

in finančno zelo pomembne 

skupine klerikov in laikov znotraj 

nemške Katoliške cerkve. Kakorkoli 

že, vernikov na župnijah pravzaprav 

to nič ne briga in se s temi vprašanji 

enostavno ne ukvarjajo. Vse skupaj pa 

je vseeno zelo pereče, ker je bistvena 

tema, to pa je vprašanje evangelizacije, 

povsem potisnjena na stranski tir. Pri 

tem je jasno, da želi celotna sinodalna 

pot bolj ugajati svetu, kot pa se podati 

na težko pot hoje za Kristusom. Vse, 

kar sedaj gledamo, ni nič drugega kot 

bolezenski simptom nemškega cerkvenega 

davčnega sistema, ki družbeno 

všečnost enači s poslanstvom 

Cerkve, in to z enim samim ciljem: da 

bi se sistem finančno ohranil.«

DRUŽBA 

40 

Komentar 


Vatikan z novimi omejitvami 

tradicionalne maše 

URBAN ŠIFRAR 

Po novem lahko le Sveti sedež odobri novoposvečenim duhovnikom 

dovoljenje za obhajanje tradicionalne maše, škof ne more po lastni 

presoji dovoliti njenega obhajanja v župnijski cerkvi ter ne sme dovoliti 

ustanavljanja osebnih župnij za takšno obhajanje. Več let je bila tradicionalna 

latinska maša enkrat mesečno darovana v Ljubljani, sredi poletja 

2021 pa so jo škofje prestavili v cerkev cistercijanske opatije Stična. 

Motuproprij Traditionis custodes 

(Varuhi tradicije), ki je 

julija 2021 močno posegel v 

dotlej svobodnejše obhajanje 

liturgije po misalu sv. Janeza XXIII. iz leta 

1962 in pokojnemu papežu Benediktu po 

besedah njegovega tajnika zlomil srce, 

je dobil novo nadaljevanje. Tokrat gre za 

reskript, kratko dodatno pojasnilo, ki ga 

je po potrditvi papeža Frančiška (86) objavil 

prefekt Kongregacije za bogoslužje, 

kardinal Arthur Roche (73). 

Reskript določa, da ima pristojnost 

za podeljevanje spregledov pri treh 

omejitvah iz motuproprija le Vatikan, 

Škofje bi morali 

imeti pristojnost 

dovoliti nadaljevanje 

tradicionalnih maš, 

saj so precej bolj 

na tekočem s tem, 

kar se dogaja v njihovih 

škofijah, kot pisarna 

v Rimu. 

ne pa tudi lokalni škofje. Ti so se doslej 

pri tem lahko sklicevali na kanon, ki 

pravi, da lahko škof oprosti vernike od 

določenih disciplinskih pravil, če presodi, 

da je to v njihovo duhovno dobro. 

Omenjene tri omejitve vključujejo 

to, da le Sveti sedež lahko odobri novoposvečenim 

duhovnikom dovoljenje 

za obhajanje tradicionalne maše, da 

škof ne more po lastni presoji dovoliti 

njenega obhajanja v župnijski cerkvi 

ter da ne sme dovoliti ustanavljanja 

osebnih župnij za takšno obhajanje. 

Številni škofje v zahodnem svetu, 

posebej v ZDA, namreč nad omejitvami 

SHUTTERSTOCK 

iz motuproprija in sledečih dokumentov 

niso bili navdušeni ter so tradicionalnim 

župnijam in vernikom podelili širokogrudna 

dovoljenja, ker so se zavedali, da 

– četudi sami niso navdušenci nad starim 

obredom – takšni katoličani predstavljajo 

pomemben in živ del njihove 

škofije. Da imajo škofje do tega pravico, 

so utemeljevali tudi številni kanonski 

pravniki, ki so analizirali dokumente. 

A odslej bo o vseh prošnjah za spreglede 

pri omejitvah odločal Dikasterij za 

bogoslužje – ta pa, vsaj po informacijah 

virov pri Catholic Herald, denimo ni in 

ne bo izdal nobenih dovoljenj za obhajanje 

tradicionalne maše duhovnikom, 

posvečenim po objavi Varuhov tradicije. 

Vprašanje, ki se zastavlja, je, kako bo 

dikasterij preverjal uveljavljanje reskripta. 

Že dalj časa se širi špekulacija, da naj 

bi Vatikan za veliki ponedeljek, dan obletnice 

razglasitve novega obreda, pripravljal 

še pomembnejši dokument, morda 

celo apostolsko konstitucijo, ki bi enkrat 

za vselej »opravila« s težnjami po »tridentinski« 

liturgiji. Ali je sedanji reskript 

omiljena verzija tega ali le napoved prihajajočega, 

bo kmalu pokazal čas. 

PRIPOMBE 

IN RAZOČARANJE 

Reskript je že doživel nekaj odzivov škofov. 

Springfieldski Thomas Paprocki 

(70) je za CNA denimo dejal, da je skupnost 

okoli tradicionalne maše v njegovi 

škofiji zvesta Cerkvi ter da meni, da bi 

škofje morali imeti pristojnost dovoliti 

nadaljevanje takšnih maš, saj so »precej 

bolj na tekočem s tem, kar se dogaja v 

njihovih škofijah, kot pisarna v Rimu«. 

Izrazil je dvom v to, da je reskript na ini-


DRUŽBA 

Komentar 

41 

ciativo kardinala Rocheja skladen z namenom 

papeža Frančiška, ki naj bi sicer 

želel pri odločanju opolnomočiti ravno 

škofe. Paprocki je, da bi se tradicionalne 

maše v njegovi škofiji lahko nadaljevale, 

status ene od cerkva tudi spremenil 

v nežupnijski, kar je lahko storil, ker je 

župnija imela dve cerkvi. 

Nekatere škofije, kot denimo arlingtonska, 

so od Vatikana že prejele 

začasna dovoljenja, da določene župnije 

oprostijo omejitev, spet druge so 

poiskale alternativne bogoslužne prostore, 

na primer šolske kapele, v tretjih 

pa so javna tradicionalna bogoslužja 

dokončno opuščena. 

Po poročanju medijev so mnogi 

verniki, ki so se jih udeleževali in sicer 

predstavljajo izjemno majhen delež, v 

celotnih ZDA denimo 1 %, razočarani, 

posebej ob dvoličnosti, ko se mnoge 

škofije soočajo s hudim upadom števila 

vernikov, zapiranjem župnij, globoko 

krizo zaradi spolnih zlorab, liturgičnimi 

zlorabami, namesto s tem pa se ukvarjajo 

z oteževanjem dostopa do duhovne 

hrane tradicionalnim katoličanom. 

Trendi v njihovih skupnostih so sicer v 

porastu, prevladujejo mladi in družine, 

polna so tudi tradicionalna semenišča. 

SLAVNI ZAGOVORNIKI 

Za relativno pogosto prisotnost teme v 

katoliških medijih so zaslužni tudi številni 

slavni, ki poudarjajo naklonjenost 

»starejšim obrednim oblikam«. Nedavno 

spreobrnjeni ameriški igralec Shia 

LaBeouf (36) je v intervjuju s priljubljenim 

škofom Barronom (63) denimo dejal, 

da ima tradicionalno mašo raje, saj 

pri njej nima občutka, kot bi mu nekdo 

»skušal prodati avto«. 

Še bolj sveža je zgodba prvaka ameriškega 

Super Bowla, zvezdnika ameriškega 

nogometa, Harrisona Butkerja 

(24), ki je v intervjuju za CNA dejal: 

»Počutim se kot drugorazredni katolik 

in kot da ne bi bil del Cerkve, ker se želim 

udeleževati tradicionalnega obreda. 

Ampak to nikakor ni res. Hočem 

biti ubogljiv do Cerkve. Hočem ostati 

znotraj Cerkve. Zdi se, kot da sem preganjan 

le zato, ker želim ljubiti tradicionalni 

obred. In ta obred odstranjujejo, 

kar je zelo žalostno.« Na vprašanje, kaj 

bi glede na nove omejitve dejal papežu 

Frančišku, je odgovoril: »Sveti oče, 

vsi katoličani, ki jih poznam in imajo 

naklonjenost do tradicionalne maše in 

zakramentov, hočejo biti svetniki. Nočejo 

tega velikega upora proti Cerkvi. Ne 

zanikajo papeštva. Radi so katoličani 

in želijo biti svetniki ter delajo vse, kar 

zmorejo, za to. In zdaj se postavlja pod 

vprašaj, če so katoličani, ki zaradi svojega 

zveličanja preferirajo tradicionalne 

zakramente, sploh dobri katoličani. In 

mislim, da to zares osami mnoge tradicionalne 

katolike,« je med drugim dejal. 

A papež Frančišek je svoje stališče 

večkrat izrazil: obred je le en in dvojnost 

oblik, o kateri je govoril njegov 

predhodnik, ni sprejemljiva, v duhu 

iskanja edinosti je, kot pravi, prenovljeni 

misal edini izraz pravila molitve 

rimskega obreda. 

STANJE PRI NAS 

Kako pa je s tem pri nas? Več let je bila 

tradicionalna latinska maša enkrat mesečno 

darovana v Ljubljani, za pripravo 

in promocijo je skrbela skupina vernikov, 

imenovana Ad Dominum, maševali 

pa so posamezni župnijski duhovniki. 

Kljub motupropriju Summorum pontificum 

papeža Benedikta, ki je uporabo 

misala iz leta 1962 naredil svobodnejšo, 

so škofje rednejše darovanje preprečevali, 

sredi poletja leta 2021 pa določili 

prestavitev mesečne tradicionalne 

maše v (župnijsko) cerkev cistercijanske 

opatije Stična. Za maševanje je nadškof 

Zore pooblastil p. dr. Nikolaja Arackija 

Rosenfelda, ki je v nedavnem intervjuju 

za Družino dejal, da je ta dolžnost zanj 

»dejanje pokorščine škofu, poslušnosti 

ljudem in ljubezni, ki jo živim v upanju, 

da bi vernike privedlo vsaj do globlje 

notranje edinosti«. 

Rastoča skupnost vernikov, ki se je 

tradicionalnih maš udeleževala, se je 

ob tej potezi razdelila. Del jih še naprej 

prihaja k cistercijanom ali se vozijo v 

tujino, nekateri drugi pa so se odločili 

za obiskovanje kapele sv. Družine v 

industrijski coni na vrhniškem Verdu. 

Tam »po starem« mašuje Vidko Podržaj, 

že več let suspendirani in izobčeni duhovnik, 

ki naj bi deloval v sodelovanju z 

Duhovniško bratovščino svetega Pija X., 

tradicionalno skupnostjo z nedokončno 

urejenim kanoničnim statusom, vendar 

pa Podržaj niti ni član omenjene bratovščine. 

Škofje so zapisali, da so zakramenti, 

obhajani v tej kapeli, »nedopustni 

in dvomljive veljavnosti«. 

Možno rešitev za Slovenijo bi sicer 

predstavljal tudi prihod duhovnikov 

katere izmed tradicionalnih skupnosti, 

kot je FSSP, Duhovniška bratovščina 

svetega Petra, ki je v polnem občestvu 

s Cerkvijo in ji je Frančišek tudi po novih 

omejitvah ohranil vsa dovoljenja za 

uporabo starega misala. 

 

Komentar avtorja 

Liturgična vojna in mir 

Kljub namenom zedinjenja okoli 

obreda po misalu Pavla VI., ki naj bi ga 

zasledoval Vatikan pod Frančiškovim 

vodstvom, je zaenkrat videti, da se 

»liturgične vojne« kvečjemu poglabljajo, 

medtem ko je Benedikt pred njim dosegal 

– četudi le začasen ali navidezen – mir. 

Argument, da naj bi bile papeževe omejitve 

v skladu z željami škofov, ki so jih 

izrazili na konzultaciji, je, glede na njihove 

sedanje odzive in razkritja sicer neobjavljenih 

mnenj, očitno močno dvomljiv. 

Medtem ko Katoliška cerkev danes 

živi relativno široko raznolikost obredov 

– poleg klasičnih, kot sta bizantinski ali 

koptski, vse bolj do izraza prihaja zairski 

obred Rimskega misala, ki ga papež vidi 

tudi kot zgled za pripravo podobnega 

novega obreda za Amazonijo – je »izredna 

oblika«, kot jo je definiral Benedikt, 

očitno edina, katere obstoj je nedopusten. 

A tistim, ki se je udeležujejo in 

vanjo poglabljajo, je enostavno očitno, 

da gre v primerjavi s prenovljenim obredom 

za nekaj drugega. 

Prav tako je očitno, da prenova ob 

vsesplošnem upadu števila vernikov na 

zahodu ni šla po načrtu. A če si je Dikasterij 

pod prejšnjim vodstvom afriškega 

kardinala Roberta Saraha (77) prizadeval, 

da bi vsaj katero od pretencioznih 

odločitev pokoncilskih reformatorjev 

omilil, s sedanjim vodstvom kardinala 

Rocheja česa takega ni na vidiku. 

Kot nič manj boleča za edinost občestva 

se ni izkazala poteza slovenskih 

škofov, ki je tradicionalno skupnost 

razdelila na pol in mnoge potisnila na 

(oz. čez) rob Cerkve – resda ob dejstvu, 

da je za omejitve zaradi določenih 

ekscesov skrajnih posameznikov iz 

skupnosti imela svoje razloge. Kaj se bo 

iz vsega skupaj izcimilo, bo pokazal čas 

– velika odgovornost pa, kljub vse večji 

centralizaciji moči v papeških rokah, 

ostaja našim pastirjem.

DRUŽBA 

42 

Kolumna 


Mladi duhovniki plačujejo 

ceno zločinov prejšnjih desetletij 

GABRIEL 

KAVČIČ 

Slovenske katoliške medije je preplavila vest, 

da se je pred mesecem dni vendarle zaključila 

mučna sodna saga zoper duhovnika Franca Klopčiča, 

pred desetimi leti po krivem obtoženega zlorabe mladoletne osebe. 

Slovenski mediji so, če pogledamo 

v spletne arhive, zadnjih 

deset let z velikim zanimanjem 

poročali o Klopčičevem sodnem 

križevem potu, tokrat pa – razen Ognjišča, 

Družine, Siola in STA – še niso 

našli časa in oseb, ki bi o zaključku 

krivosodne farse zapisale vsaj kakšno 

vrstico. Ko je človek oproščen, ko so 

pretekla mnoga leta njegovega življenja, 

ko je njegovo ime v očeh nepoučenih 

lahkovernežev že zamazano in ko 

je skratka nepopravljiva škoda kljub 

primernemu zaključku sojenja že storjena, 

tak človek ne briga nikogar več. 

Mediji so svoje delali, dokler so nabirali 

klike, zdaj pa je umazanija že 

nalepljena in očitno je nekomu 

v interesu, da 

tako tudi ostane. 

»Ko ima 

h u d i č 

m l a d e , 

jih ima 

velik 

o , « 

bi se 

rekl 

o . 

Zaradi vseh teh 

zgodb se duhovniki 

neredko izogibamo 

dela z mladimi, saj smo 

podedovali družbeno 

odgovornost za zločine 

prejšnjih desetletij. 

PO KRIVEM OBTOŽEN 

Takratni župnik v Preski je bil pred 

več kot desetletjem, maja 2012, soočen 

z očitki o zlorabi mladoletne osebe. 

Sodili so mu za zaprtimi vrati. Marca 

2017 je g. Francija okrožno sodišče 

oprostilo, višje sodišče pa ga je nenadoma, 

preko skrajno sporne procesne 

napake, obsodilo na štiri leta zapora. 

Vrhovno sodišče je sodbo razveljavilo, 

v ponovni obravnavi zadeve pa 

so se višji sodniki odločili, da zadevo 

vrnejo v novo sojenje na prvostopenjsko 

sodišče. To je nato odločilo, da je 

Klopčič nedolžen, pritožba na višje 

sodišče pa je bila navsezadnje zavrnjena. 

Nisem čisto prepričan, 

če sem v teh nekaj vrstic 

uspel pravilno ujeti 

dramo 

nekega 

duhovnika, ki 

so ga naša 

s o d i š č a 

mlela in 

m l e l a , 

že vsaj 

dvakr 

a t 

zmlela 

in 

vend 

a r 

posku- 

s i l a 

š e


DRUŽBA 

Kolumna 

43 

Nisem čisto prepričan, če sem 

v teh nekaj vrstic uspel pravilno 

ujeti dramo nekega duhovnika, 

ki so ga naša sodišča mlela in mlela, 

že vsaj dvakrat zmlela in vendar 

poskusila še enkrat in še enkrat. 

Tomo Strle/CITRUS 

enkrat in še enkrat. Kakor žogico pri 

pinkponku so ga pošiljali z ene na 

drugo instanco, tožilka pa je vmes v 

kamere z nasmehom razlagala, da je 

oprostilna sodba sodišča pač ne prepriča. 

Spominjam se, kako smo se v teh 

letih bogoslovci in duhovniki večkrat 

pogovarjali v smislu: »Samo poglej 

Klopčiča, kaj so mu storili, pred tem 

sistemom ni varen nihče.« Ja, končno 

zaključena zgodba nekdanjega preškega 

župnika visi kakor temačen oblak 

nad pastoralnim delom duhovnikov 

in Cerkve nasploh. 

POROČILO 

S PORTUGALSKE 

Ne visi pa ta oblak nad Cerkvijo le zaradi 

takšnih dogodkov, ki so k sreči redki. 

Izvor problema je seveda drugje. Prav v 

teh dneh odmevajo tudi izsledki neodvisne 

preiskave spolnih zlorab v Katoliški 

cerkvi na Portugalskem. Raziskovalci so 

ugotovili, da je bilo od leta 1950 najmanj 

4.815 mladoletnikov žrtev spolnih zlorab, 

gre pa le za eno od preiskav, izvedenih 

v zadnjih letih (izvedene so bile denimo 

še v Avstraliji, Franciji, Nemčiji, na Nizozemskem 

in Irskem). V vseh primerih so 

bili rezultati katastrofalni. Pred kratkim 

mi je neki duhovnik iz Francije opisoval 

žalostno situacijo Cerkve v Franciji, kjer 

so izsledki tamkajšnje raziskave Katoliško 

cerkev dodobra oropali zaupanja, s 

tem pa tudi vernikov. 

Zaradi vseh teh zgodb se duhovniki 

neredko izogibamo dela z mladimi, saj 

smo podedovali družbeno odgovornost 

za zločine prejšnjih desetletij, poleg tega 

pa tudi nikoli ne veš, za katerim vogalom 

te utegne čakati denarja željna oseba, 

družina ali pač kdorkoli, ki te pripne na 

pranger, ti uniči življenje in dobro ime, 

vse to pa ob podpori gnilega pravnega 

sistema, ki človeka mimogrede deset let 

peče kakor čevapčič na žaru. Ne gre za 

to, da bi se to dogajalo vsak dan, a temen 

oblak še vedno visi nad nami. 

PAPEŽEV POZIV 

No, kot nalašč je papež te dni, kakor to 

stori vsak mesec, izdal nov predlog molitve, 

in sicer je marec posvečen molitvi za 

žrtve zlorab, storjenih od članov Cerkve. 

Na ta način skuša mobilizirati katoličane 

kot odgovor na izzive, s katerimi se soočata 

Cerkev in človeštvo. Katastrofalno 

zgodovinsko stanje na področju zlorab 

mladoletnih je Katoliško cerkev spravilo 

na kolena, očrnilo njeno zgodovino in 

onemogočilo normalno pastoralno delovanje 

še daleč v prihodnost. 

Ne bo torej druge možnosti, kot da 

poslušamo svetega očeta: osredotočiti 

se je treba na žrtve. V odgovor na primere 

zlorab, zlasti tistih, ki jih zagrešijo 

člani Cerkve, ni dovolj prositi odpuščanja, 

temveč se je treba resnično 

osredotočiti na žrtve, »ki morajo biti 

v središču vsega«. Njihova bolečina in 

psihološke rane se lahko začnejo celiti 

šele, ko najdejo odgovore, odgovori 

pa so »konkretni ukrepi za popravo 

grozot, ki so jih doživeli, in za preprečitev, 

da bi se ponovile«. Potrebno se 

je zavedati, da je žrtev vsega danes še 

veliko več, samo precej manjše so. Ta 

nočna mora onemogoča delo mlajšim 

generacijam, omogoča natolcevanje in 

krive prijave, vse skupaj pa nas je pahnila 

v neko meglico sumničenja. Poleg 

dejanskih žrtev pedofilskih zločinov 

v Cerkvi, o katerih govori sveti oče, je 

žrtev še ogromno, samo manjše so. Danes 

vsak član Cerkve po svoje plačuje 

ceno dogodkov preteklih desetletij.

CASNIK.SI 

| 89 | 16. MAREC 2023 

44 Komentar 

Nova državna stanovanja, 

ampak kakšna 

JAKOB PRIMOŽIČ, 

CASNIK.SI 

Stanovanjsko politiko že deset let vlačijo po vseh vogalih politike, 

medijev, nevladnih organizacij, mladinskih organizacij in še česa. 

Pred lanskoletnimi državnozborskimi volitvami je postala še posebej 

zanimiva. Spomnimo se samo obljube SD o 30.000 novih najemnih 

stanovanjih in podobnih obljub Levice in Gibanja Svoboda. 

Mladi smo bili v centru vseh 

zanimanj, edino, kar potrebujemo, 

pa so bila stanovanja. 

In to cenovno 

dostopna, kvalitetna in seveda trajnostna. 

Še nekaj – stanovanja bi imeli 

v Ljubljani, ne v Kočevju ali Žužemberku, 

ne v Mozirju ali Škofji Loki. V 

Ljubljani. In niti ne na Lavrici, Brezovici 

ali v Črnučah – imeli bi jih za Bežigradom, 

v Šiški ali pa najdlje na Viču 

ali Rudniku. Tako si je vsaj te obljube 

predstavljal marsikateri mlad človek, 

ki je slišal, da mu pripada pravica do 

najema ugodnega in lepega novega 

stanovanja blizu fakultete in njegovega 

najljubšega kafiča. To potrebo imajo 

vsi mladi v Sloveniji, tudi iz Velike 

Polane in Črnomlja, če verjameš ali ne. 

POMEMBNOST TEME 

Kot tolikokrat poprej se je zgodila prevara. 

Mediji so eno od tem, ki tarejo mlade, 

povzdignili nad vse druge. Visokošolski 

sistem, štipendije, nekonkurenčni 

pogoji zaposlitve, dostop do zdravnika, 

davki in prispevki, težave pri usklajevanju 

družinskega in poklicnega življenja 

… so teme, ki zadevajo vse mlade v Sloveniji, 

od Rateč do Vinice, a so bile potisnjene 

v ozadje. Kdo je stanovanjsko 

problematiko postavil tako visoko? Nek 

inštitut z datumom v imenu iz Ljubljane, 

ki se je v medijih razglasil za zastopnika 

vseh mladih. Seveda mladih znotraj ljubljanske 

obvoznice. 

Veliko mladih bi seveda želelo živeti in 

ustvarjati v Ljubljani, sploh če so tam 

študirali in protestirali. Še vedno pa po 

moji oceni obstaja velika večina mladih, 

ki svojega naslova ne vidi na poštni 

številki 1000. Hkrati lahko pogledamo 

raziskavo Mladine iz leta 2020, ki nam 

pove, da 80 % mladih rešitve svojega 

stanovanjskega problema ne vidi v najemu, 

ampak nakupu. Če temu dodamo 

še željo praktično 90 % mladih po življenju 

v hiši, in ne v stanovanju, dobimo 

zanimivo sliko – največ 10 % mladih bi 

želelo živeti v najemnem stanovanju. 

Tomo Strle/CITRUS 

80 odstotkov mladih 

rešitve svojega 

stanovanjskega 

problema ne vidi 

v najemu, ampak 

nakupu, če pa temu 

dodamo še željo 


po življenju v hiši, 

ugotovimo, da bi največ 


živelo v najemnem 

stanovanju.


CASNIK.SI 

Komentar 

45 

ŽELJE MANJŠINE 

Vam je kaj znano, da potrebe in želje 

10 % (ali manj) populacije dobijo glavno 

mesto v poročanju medijev in govorih 

politikov? Da težave, s katerimi se soočajo 

istospolne in transspolne osebe, 

postanejo pomembnejša tema kot vse 

druge na tem svetu? Če bi ostalo le pri 

poročanju in govorih ... Težava je, ko za 

10 % ali manj populacije rešitev plačuje 

90 % ali več drugih, ki tega ne koristijo. 

Mlad par, ki v Vinici obnavlja staro hišo 

in ob nakupu materiala plačuje davke, 

bo plačal še kakšen kvadratni meter 

nekomu, ki bi pač rad imel udobno stanovanje 

v Ljubljani pod tržno ceno. 

Tudi če gradi država, to ni zastonj. Zakaj 

bi cela dvomilijonska Slovenija plačevala 

za 50.000 ljudi, ki se bodo v desetih 

letih morda vselili v ta stanovanja? Bo 

Toni iz Rogaške Slatine tudi lahko prišel 

do ugodnega stanovanja blizu doma? 

Država ne obstaja zato, da bo gradila 

ugodna stanovanja, tako kot ne bi smela 

biti za pakiranje čipsa in piva v privatizacijskih 

zgodbah. Če že govorimo o 

Še vedno pa po moji 

oceni obstaja velika 

večina mladih, 

ki svojega naslova 

ne vidi na poštni 

številki 1000. 

vlogi države – in tu imam v mislih pojem 

socialne države iz naše ustave –, lahko 

nastopa zgolj kot varnostna mreža za 

tiste, ki se znajdejo na dnu. 

SOCIALNA STANOVANJA 

Prav ste prebrali – podpiram gradnjo 

socialnih najemnih stanovanj, ampak 

ne takih, kot jih gradimo danes na 

praktično luksuznih lokacijah. Podpiram 

gradnjo stanovanj, ki zagotavljajo 

streho nad glavo in minimalno, kar potrebuješ. 

Podpiram gradnjo stanovanj, v 

katera greš, ko nimaš kam drugam in 

od prvega dne iščeš boljšo varianto. 

Podpiram gradnjo socialnih stanovanj, 

ki bodo zgrajena na končnih postajah 

mestnega avtobusa, v najmanjših dimenzijah, 

s poceni in učinkovito gradnjo. 

Popiram gradnjo stanovanj, v katera 

se umakneš, ko se ti poruši socialni 

status, ki pa te sili, da status in svojo 

lokacijo čim prej popraviš. 

V odzivih na postsocialistične ureditve 

in novosocialistične ideje smo 

nasprotniki socializma včasih radikalno 

nasprotni in bi se najraje umaknili 

kar v libertarne vode. Ampak obstaja 

tudi srednja pot – od socialdemokratov 

in krščanskih demokratov do konservativcev 

naj bi obstajal konsenz glede 

varnostne mreže, ki te ujame, preden 

treščiš na dno. Tu lahko država pomaga 

– v časovno omejenih najemnih socialnih 

stanovanjih, ki so res socialna 

– ne pa subvencionirana stanovanja za 

ene na račun drugih. Nasprotnikov socialističnih 

idej ne sme biti strah zagovarjati 

take rešitve. 

 

Ob avtorjih 

Časnika 

še izbrane 

dnevne vsebine 

slovenskih 

medijev! 

www.casnik.si

KOLUMNA 

46 


Ministrica za kulturo 

bi vrnila Titove kipe 

MARTIN NAHTIGAL 

Zgodovinska šola revolucij, prevratov in (po)vojnega nasilja 

nas uči, da so najzanesljivejše osebe v vlogi politkomisarjev 

ravno predstavnice nežnejšega spola. 

Sedanja kulturna ministrica iz vrst Levice te šole 

ne samo potrjuje, ampak postaja njen »svetel« zgled. 

Že dolgo ne gre več 

za to, kdo je zmagal, 

ampak kako 

in zakaj je zmagal. 

Ter predvsem, kakšen 

je bil v in po tej zmagi. 

iz prejšnjih režimov, a to pomeni tudi 

brisanje zgodovine javnega prostora, 

zato terjajo razpravo. Ob tem upam, da 

bo ta razprava široka in bo zajela odstranjene 

in uničene kipe v času prejšnjega 

režima ter morda celo razstreljene srednjeveške 

cerkve in izginulo premoženje 

iz njih. Če govorimo o zgodovini bri- 

Spomina na preteklost 

ne moremo vgrajevati 

v zavest s ponovno 

postavitvijo že 

odstranjenih kipov, 

saj je tako, kot je bila 

politična gesta njihova 

odstranitev, to tudi 

njihova ponovna 

postavitev. 

Njena »partija« je gotovo ponosna 

nanjo, za vse ostale pa 

je stalen opomin, kako neizprosna 

je lahko generacija, 

ki je doživela neko diktaturo kot del 

prave kaste in nam sedaj skozi teorijo 

to prodaja kot sprejemljivo prakso za 

21. stoletje. Po ukinitvi Muzeja slovenske 

osamosvojitve bi ministrica Asta 

Vrečko (39) rada ponovno videla kipe 

Tita in skulpture revolucionarnega 

boja v državnih protokolarnih objektih. 

Pred kratkim je namreč na tviterju 

zapisala, da so na nekem strokovnem 

posvetu na Ministrstvu za kulturo 

ocenili, da je postavitev kipov v Pivki 

neprimerna, in nadaljevala: »Zato si na 

ministrstvu želimo, da kipi pridejo nazaj 

na posestvo Brdo, kamor tudi spadajo. 

Postavljeni bodo v sodelovanju 

vseh pristojnih strokovnjakov, da bodo 

zaživeli skupaj z ostalimi plastikami in 

parkovno ureditvijo ter bodo čim dostopnejši 

obiskovalcem.« 

Zapisala je še, da poznamo sicer zgodovino 

odstranjevanja javnih skulptur

89 | 16. MAREC 2023 KOLUMNA 

47 

Valter Leban/BOBO 

sanja iz javnega prostora, je treba zajeti 

z veliko večjo žlico, kot se je tega lotila 

revolucionarna ministrica. 

Spomnimo se lahko, kako je kot 

mestna svetnica Levice v Ljubljani leta 

2020 nasprotovala ponovni postavitvi 

kipa avstroogrskega feldmaršala 

Radetzkega. Takrat je mestna Levica 

zapisala: »Spomina na preteklost ne 

moremo vgrajevati v zavest s ponovno 

postavitvijo že odstranjenih kipov, saj 

je tako, kot je bila politična gesta njihova 

odstranitev, to tudi njihova ponovna 

postavitev.« V nadaljevanju so 

celo zapisali: »Ne obstaja le spomenik, 

umetniški portret maršala, ki se ga 

ponovno postavi. Ponovno se postavi 

vse, kar je reprezentiral in kar reprezentira 

danes, ko se drugje po svetu 

tovrstni (še stoječi) spomeniki tako ali 

drugače prevprašujejo.« 

ZGODOVINO 

ZGODOVINARJEM 

Umetniška dela, ki ponazarjajo določen 

del narodove zgodovine, si gotovo 

zaslužijo skrbno obravnavo in ohranitev, 

vendar pa je način predmet zgodovinarjev 

in ne samo kulturne politike. 

Ko govorimo o povojnih pobojih, o 

ubitih otrocih, ženskah in manjšinah, 

mučenih vojakih, nad katerimi je bil 

storjen zločin ravno zaradi režima, ki 

mu je načeloval Tito, pogosto slišimo z 

iste politične strani, naj nehamo preštevati 

kosti, naj pustimo zgodovino 

zgodovinarjem. Brez medijske pozornosti, 

brez javne razprave, brez vzpostavitve 

jasne linije vzroka in posledic. 

Držimo se istih vatlov tudi v primeru 

teh kipov in zgodovine NOB, ki je narod 

stala najboljšega, kar je premogel, 

in jo pustimo zgodovinarjem. 

MED STALINOM 

IN HITLERJEM 

Gotovo bodo omenjena umetniška 

dela predstavljala pomembno obogatitev 

vsakršne muzejske zbirke in bodo 

našla topel dom na kakšni razstavi ali 

hodniku grozot druge svetovne vojne – 

verjetno nekje med Stalinom in Hitlerjem, 

kajti tja Tito in njegova dediščina 

spadata. Spadata ob bok vsem drugim 

klavcem 20. stoletja. Seveda pa njega in 

te druščine ne velja pozabiti, ampak je 

treba muzejski in zgodovinarski stroki 

nameniti več sredstev za njeno delo. Le 

tako bomo lahko ohranili spomin, razširili 

raziskovalna polja ter primerno 

hranili vse, kar hrani narodov spomin. 

Slovenija in Slovenci so se s plebiscitarno 

večino odločili, da se odpovejo 

sistemu, ki je naš narod med drugo 

svetovno vojno in takoj po njej stal več 

deset tisoč življenj ter zagrenil in onemogočil 

normalen, svoboden in demokratičen 

razvoj talentov še na več sto 

tisoč ljudi v desetletjih do svojega neizogibnega 

konca. Mimogrede je slednje 

gotovo tema, ki si zasluži mesto v 

novem muzeju, Tito in poveličevanje 

NOB pa nimata mesta v protokolarnih 

objektih ali na površinah svobodne in 

demokratične Slovenije. To je popolnoma 

enako, kot če bi si Avstrijci postavili 

Hitlerja v Schönbrunn. Predstavljajte 

si to zgražanje. 

P. S. 

Ko se bodo vsuli standardni komentarji, 

da se ve, kdo je zmagal, lahko odgovorimo: 

»Že dolgo ne gre več za to, kdo 

je zmagal, ampak kako in zakaj je zmagal 

ter predvsem, kakšen je bil v in po 

tej zmagi.« 

 


Ne smemo se čuditi klanjanju nekaterih, 

saj če pomislimo na borčevske 

pokojnine, saj je prejemnikov še vedno 

čez 1000, vemo, da so naši gozdovi 

neskončni in še vedno prihajajo revolucionarji 

iz njih. Ti prejemniki dednih 

borčevskih pokojnin in vsi rdeči buržuji 

in njih pomladek, se bodo v nedogled 

klanjali diktatorju, ki jim omogoča 

lagodno življenje brez dela. 

To je pod črto rezultat tega, da levica še 

vedno časti obdobje diktature in nasilja. 

Štajerska 2021 

Titovo delo je tudi selekcija inteligence. 

Odstranil je vse sposobne, nadarjene, 

izobražene… razen, če so ustrezno 

tlakovali komunistično prihodnost. 

Tudi med njimi je modre in bolj poštene 

pojedla revolucija. Ponavadi je tudi 

svoje otroke. 

Vsled te selekcije so trenutni avantgardni 

uradniki očitno najboljše, kar lahko 

ponudi slovenska leva vrhuška. Razum 

na dopustu ali iz krivdnih razlogov 

trajno odstranjen. Tudi komunistov 

je bilo samo okoli 8%, vendar so z 

represijo držali ves narod v oblasti. 

Sledi represija? 

Markec 

Sem za to, da se vsi spomniki ohranijo, 

vsakemu spomeniku pa je potrebno 

dodati realni življenjepis tistega,katerega 

spomenik predstavlja. 

Recimo pod Titovim spomenikom bi 

morala biti velika pološča na kateri 

bi bilo napisano, da je bil diktator, da 

je živel razkošno življenje in na veliko 

zapravljal državni denar, da je podpiral 

revolucije po svetu in je soodgovoren 

za inštaliranje desetine diktatorjev in 

hudodelcev po svetu. 

APMMB2

EVROPA 

48 

Komentar 


V ukrajinskem Bahmutu ruski 

Wagner prepuščen samemu sebi 

ROK FRELIH 

Po medijih in družbenih omrežjih smo lahko brali, da je Bahmut 

tik pred padcem. Z ruske strani je bilo slišati tudi izjave, da je že padel. 

Če še ni, pa bo kmalu, je namignil tudi generalni sekretar Nata Jens 

Stoltenberg (63). Pred domnevno katastrofalnimi posledicami ruske 

zasedbe mesta je posvaril tudi ukrajinski predsednik Zelenski (45). 

A 

ne glede na neizbežen umik 

ukrajinskih sil, je celotna bitka 

za Bahmut, kot bomo videli, 

v končni fazi najverjetneje 

bolj v prid umikajočim se Ukrajincem 

kot pa napredujočim Rusom. 

TAKTIČNI UMIK 

Inštitut ISW, ki že od začetka ruske 

agresije na Ukrajino zagotavlja točne 

podatke in preverjeno zanesljive napovedi 

glede poteka operacij, namreč 

navaja, da Ukrajinci izvajajo organiziran 

in taktično premišljen umik. Del 

ruskega napredovanja jim je tako uspelo 

kanalizirati skozi center mesta, jih 

prisiliti v ulične boje ter jim s tem zadati 

velikanske izgube ob minimizirani 

škodi na lastni strani. Takšen scenarij 

smo v preteklosti že videli npr. pri Lisičansku. 

O številu žrtev je, kot vedno, 

nemogoče soditi. 

Po predvidevanjih se bodo branilci 

umaknili na zahodni breg reke Bahmutke, 

ki predstavlja naravno oviro in 

jim bo poslej nudila boljše položaje za 

branjenje. Če Rusom uspe mesto zavzeti, 

bo to predstavljalo izhodišče za 

njihove nadaljnje dejavnosti v Doneški 

oblasti, predvsem v smeri severozahoda 

proti Slovjansku in Kramatorsku 

ter jugozahoda v smeri Konstantinovka-Krasnoarmejsk. 

S prodorom v to 

smer bodo Rusi srednjeročno skušali 

zavarovati zahodno zaledje izpostavljenega 

mesta Doneck, zato ima za njihovo 

stran precejšnji strateški pomen, 

za ukrajinsko pa mnogo manjši in pri 

obrambi stavijo na povzročanje škode 

okupatorskim silam. 

Če pogledamo zemljevid, se frontna 

črta v ogromni Ukrajini v strateškem 

smislu ne spreminja, vidimo pa srdite 

boje za nadzor lokalne infrastrukture 

ter nekatere ključne položaje. Tako 

boji potekajo praktično vzdolž celotne 

fronte, operacije pa se ne vodijo več 

na strateškem nivoju, pač pa na nivoju 

operatike in vse bolj tudi taktike. 

Vrnimo se na Bahmut, Stalingrad 

pričujoče vojne. Ukrajinski umik bo 

za seboj potegnil hitro rusko napredovanje, 

ki pa bo po mnenju predvsem 

ruskih blogerjev, ki pokrivajo vojaške 

vsebine (milblogerji), za seboj ustvarilo 

vakuum, ki ga Ukrajinci najverjetneje 

nameravajo zapolniti ter s tem odrezati 

ruske prve vrste od zaledja. 

Vakuum bi se ob takem razvoju dogodkov 

po mnenju milblogerjev ustvaril 

zato, ker ruske sile nimajo dovolj 

usposobljenega moštva in logistične 

podpore, da bi preko teh dejavnikov 

lahko zvezno nadzorovali zavzeto 

ozemlje. Podobno pomanjkljivost smo 

lahko videli na soški fronti ob prodoru 

centralnih sil v 12. soški bitki. 

ŽRTVOVALI TISOČE 

Zdi se, da ruske oborožene sile počnejo 

točno to, pred čimer jih milblogerji 

svarijo že lep čas. Rekel bi, da tudi 

namenoma. Vemo, da največje breme 

spopadov na strani napadalcev nosi 

grupacija neonacističnih plačancev 

Wagner in njihov financer Jevgenij Prigožin 

(61) je nedavno izjavil, da jih je 

Moskva pustila na cedilu oziroma celo 

izdala, saj ne dobivajo obljubljene materialne 

podpore. Tudi streliva zmanjkuje, 

je povedal. 

Glede na Prigožinove politične apetite 

znotraj Rusije je jasno, zakaj mu 

kremeljska nomenklatura pomaga do 

neuspeha. Wagner se bo marsikomu 

rusko čutečemu celo zasmilil. Ko je 

Rusom kazalo najslabše, jih je Kremelj 

PROFIMEDIA


EVROPA 

Komentar 

49 

Tudi danes na zasedenih 

ozemljih Rusi nadaljujejo 

s pristopom uničenja. 

Ne gre toliko za splošni 

genocid kot za etnocit, 

uničenje ukrajinske 

identitete. 

izkoristil, da so tvegali vse in dosegali 

nekakšne minimalne uspehe. Potem 

so jim za topovsko hrano priključili 

zapornike. Sedaj, ko so izbojevali skorajšnji 

padec Bahmuta, pa so jim prekinili 

oskrbo ter jih pustili na milost in 

nemilost branilcem. 

Prigožin kot politik in konkurent 

Putinu (70) z neuspehom izgubi kredibilnost. 

Neonaciste in zapornike so 

»počistili« Ukrajinci, celostno gledano 

pa je ruska stran dosegla nek strateški 

uspeh. Ruska klasika, tako kot Dostojevski. 

Rusi so v zgodovini to storili že 

marsikateremu svojemu »zavezniku«, 

ki bi jim lahko konkuriral. 

Zdi se, da v Sloveniji za ruske vojne zločine nad ukrajinskim civilnim prebivalstvom 

obstaja dobršna mera razumevanja. Ali morda tihe podpore? 

Fotografija je iz vasi Časiv Jar, ki se nahaja približno 10 km zahodno od Bahmuta. 

GENOCID NEKOČ IN DANES 

Čas je, da kakšno rečemo še o genocidu 

na Donbasu. Danes mnogi radi povedo, 

da tam večino pač predstavljajo 

Rusi, zato je legitimno, da po načelu 

samoodločbe želijo stran od Ukrajine. 

Ker bojda Ukrajincev tam nikoli 

ni bilo. A začnimo na začetku. Samo 

mesto Doneck je nastalo na zapuščini 

zaporoških Kozakov, torej Ukrajincev, 

po popisu iz leta 1897 pa se je več kot 

54 % prebivalstva opredelilo za »Maloruse«, 

kot je carska Rusija imenovala 

Ukrajince. Rusi so predstavljali dobrih 

28 %. Danes so večina, ker je Ukrajince 

odnesel gladomor. 

Tudi danes na zasedenih ozemljih 

Rusi nadaljujejo s pristopom uničenja. 

Ne gre toliko za splošni genocid kot za 

etnocit, uničenje ukrajinske identitete. 

Vidimo prepovedovanje jezika, uničevanje 

simbolike, uvajanje ruskega 

kurikuluma v šole, pa tudi mučenja in 

umore tistih, ki svojo identiteto hočejo 

ohraniti. Okupatorji sistematično 

odstranjujejo, mučijo in ubijajo vplivne 

Ukrajince, torej podjetnike, kulturnike, 

intelektualce in javne uslužbence, 

kot so učitelji, politiki in pripadniki 

varnostnih organov. 

Dokazi, ki jih pravosodne ekipe zbirajo 

na osvobojenih ozemljih, so šokantni 

in, kot poročajo nekateri tuji mediji, 

kažejo na sistematično izvajanje vojnih 

zločinov nad civilnim prebivalstvom. 

Odgovornost za to nosijo praktično vsi 

tam prisotni ruski organi, vključno z 

moskovskim državnim vrhom, od koder 

prihajajo ukazi. Do takšnega terorja 

je potrebno imeti ničelno toleranco. 

Potrebno ga je obsoditi. 

Ampak glede na to, da resolucije po 

predlogu SDS, s katero bi Rusijo uvrstili 

na seznam terorističnih držav, parlamentarni 

odbor za zunanjo politiko ni 

podprl, stališče proti pa sta zavzela tudi 

zunanja ministrica Fajonova (51) in predsednik 

vlade Golob (56), v Sloveniji za 

tovrstne zločine obstaja dobršna mera 

razumevanja. Ali morda tihe podpore? 

Kakorkoli, pomembno je, da Ukrajinci 

to še vedno zavračajo. V njihovem 

boju za svobodo se tako rojevajo tudi 

nove legende. Nedavno je v javnost 

prišel posnetek ukrajinskega vojaka 

Oleksandra Macievskega, ki so ga neoboroženega 

ubili najverjetneje ruski 

plačanci. S poslednjim vzklikom »Slava 

Ukrajini!« je postal poosebitev zavračanja 

tistega, kar nekateri potihem (ali 

celo na glas) podpirajo.

BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO 

50 


Priporočila 

MILAN 

HRASTAR 

IVAN SIVEC, ZEMLJA SE Z NAMI POGREZA 

Roman opisuje usodne in družbeno razgibane dogodke od 

leta 1932 pa vse do kovidnega leta 2022. Šaleška dolina je 

v tem času doživela velikanske spremembe v okolju, v gospodarskem 

smislu, v družbenih vrednotah in nenazadnje 

v narodni sestavi. Avtor se je osredotočil predvsem na eno 

družino in usodo njenih posameznikov. Naslonil se je na 

zapise političnih organov, ustno izročilo in pisanje v različnih 

občilih. Zgodba govori o nekdanjem naselju Škale, 

ki je izginilo v zemljo in ga je kasneje zalila voda, tako da 

je tam sedaj veliko jezero. Vzrok je bil v velikem in nekontroliranem 

izkoriščanju lignita v velenjskem rudniku. Skupaj 

z več kot petdesetimi domačijami se je ugreznilo tudi 

središče šaleške doline s cerkvijo Svetega Jurija, šolo in 

kulturnim domom. Po drugi strani roman prikazuje velik 

razvoj Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj, 

ki je omogočila razvoj industrije v okolici in zaposlitev ljudi, 

ki so izgubili kmetije. Opisuje udarniško graditev novega 

Velenja, ki je bilo pred vojno nepomembno naselje. 

Drzne pa si tudi opisati osupljive podrobnosti o znanih 

velenjskih osebnostih povojnega političnega časa. Ivan Sivec 

se tudi sprašuje, kam so se pogreznile vrednote, brez 

katerih se ne da preživeti: ljubezen, poštenost, delavnost, 

sočutje, zvestoba, ponos. Pisatelj roman zaključi optimistično, 

mi pa lahko le upamo, da se bodo srečno končale 

tudi zgodbe v zvezi z zapiranjem velenjskega rudnika. 

MONIKA 

JEGLIČ 

ANJA KOVAČIČ, UJETA V SVOBODI 

(žanr: potopisni roman; ciljna skupina: odrasli bralci) 

»Dokler bo v meni tlela želja po odkrivanju, tako dolgo 

bom potovala. Naj bo to potovanje po domačem kraju, sosednji 

vasi ali drugem koncu sveta. Povsod so neodkriti 

kotički. Nepoznani ljudje in nove zgodbe. Potovati – to 

je tisto. Pa čeprav na drugi strani sebe.« (Anja Kovačič v 

knjigi Ujeta v svobodi) 

Misel na čas zaprtij v času korone se zdi na trenutke že precej 

oddaljena. Nemara pa je komu asociacija na tisti čas še vedno 

občutek utesnjenosti in nesvobode. Na drugi strani pa bi 

se našel marsikdo, ki je v času, ki je na silo ustavil sodobno 

kolesje, končno svobodno zadihal. Ena takih je bila Anja 

Kovačič, avtorica knjige Ujeta v svobodi. Marca 2020 je na 

svojem popotovanju pristala na Salomonovih otokih – sama 

in odrezana od vseh, ranljiva in odvisna od pomoči drugih. 

V knjigi opisuje svojo izkušnjo ter vnaša tudi spomine na 

prejšnja potovanja, ki jih organsko vpleta v svojo pripoved. 

Opiše svoje stike s staroselci, umor, ki se je zgodil v njeni bližini, 

uničujoči ciklon, ki mu je bila priča, ter požar, ki je divjal 

po Avstraliji. 

Knjiga je napisana izjemno tekoče in berljivo, kar ne preseneča, 

saj je avtorica novinarka, ki je vajena obračanja besed 

v slikovito celoto. 

Z izjemnim občutkom opiše tudi svoja srečanja z ljudmi in 

pokaže, da je svet še manjši, kot si morda mislimo, saj na 

najbolj nepričakovanih mestih sreča Slovence in praktično 

povsod ljudi, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč.

89 | 16. MAREC 2023 DUHOVNOST 

Matejeva pripoved o otroštvu 

ANDRAŽ ARKO 

Kdo je postavil prve jaslice vemo – sv. Frančišek Asiški. 

Vemo tudi kje – v Grecciu pred 800 leti. Kdo in kje? 

To sta tudi vprašanji, ki ju bralcu zastavlja 

evangelist Matej v pripovedi o Jezusovem otroštvu. 

800 let jaslic 

Kolumna 

51 

Potem, ko smo si že pogledali 

sam nastanek Evangelija po Mateju, 

omenimo še dve možnosti 

nastajanja glede na pripoved o 

Jezusovem otroštvu. Prva možnost je 

ta, da je Matej začel pač preprosto pisati 

od začetka pa vse do konca, druga pa, 

da je enako kot evangelist Marko začel 

pisanje s krstom v Jordanu in vse do 

konca ter šele naknadno dodal pripoved 

o otroštvu. Ta se sicer od ostalega 

besedila in njegovega načina pisanja 

kaj posebej ne razlikuje. 

NEVEDNOST 

NAZAREČANOV 

Toda v vsebinskem smislu vendarle naletimo 

na »težave«. V osrednjem evangeljskem 

besedilu ni namreč nobenih 

sklicevanj na prvi dve poglavji – na 

primer, da je bil Jezus rojen v Betlehemu, 

kar je v Jeruzalemu povzročilo 

vznemirjenje, potem ko so prišli modri 

z Vzhoda, niti ni omembe deviškega 

spočetja. Pričakovali bi namreč, da v 

času Jezusovega javnega delovanja njegovi 

rojaki v Nazaretu vedo, da so kot 

begunci prišli iz Betlehema preko Egipta 

v Nazaret in so tako pobegnili pred 

Herodovim masakrom dečkov. Toda v 

Mt 13,55 je očitno, da Nazarečani o tem 

nimajo pojma, saj se sprašujejo: »Ali ni 

to tesarjev sin?« 

Zdi se, kakor da se v obdobju Jezusovega 

javnega delovanja nihče ni zavedal 

spoznanj o Jezusov Božji naravi, 

ki so bila razkrita že v času njegovega 

spočetja in otroštva. Če bi bili prvi dve 

poglavji Matejevega evangelija izgubljeni, 

dejansko nihče ne bi posumil, da 

sta obstajali, saj bi se evangelij začel s 

krstom v Jordanu, ki bi ga uvedel prvi 

stavek: »Tiste dni se je pojavil Janez 

Krstnik in v Judejski puščavi oznanjal 

z besedami: ›Spreobrnite se, kajti približalo 

se je nebeško kraljestvo!‹« To 

Sebastjan Žvipelj 

Ne glede na morebitne špekulacije se zdi, da je Matej zgodbo o otroštvu sestavil kot sestavni del 

svojega evangeljskega načrta in sama pripoved o Jezusovem otroštvu ni bila naknadna zamisel. 

nakazuje na dejstvo, da je nastopil od 

Boga določen čas odrešenja, kar je za 

prvi stavek evangelija povsem primerno. 

Po drugi strani pa, če se prvi stavek 

evangelija, »Rodovnik Jezusa Kristusa, 

Davidovega sina, Abrahamovega sina«, 

nanaša samo na prvi dve poglavji, bi 

lahko bil naslov ločenega in samostojnega 

in neodvisnega dela. Ne glede na 

morebitne špekulacije se zdi, da je Matej 

zgodbo o otroštvu sestavil kot sestavni 

del svojega evangeljskega načrta 

in sama pripoved o Jezusovem otroštvu 

ni bila naknadna zamisel. 

VSEBINSKA RAZDELITEV 

Matejevo pripoved o Jezusovem otroštvu 

v prvih dveh poglavjih evangelija 

bi lahko razdelili na štiri tematske 

sklope: rodovnik Jezusa Kristusa, 

Jezusovo spočetje, prihod modrih z 

Vzhoda v Betlehem in beg družine v 

Egipt in vrnitev v Nazaret. Tako nam 

prvo poglavje razkrije Jezusovo identiteto, 

oziroma v njem dobimo odgovor 

na vprašanje: »Kdo je Jezus?« Jezus je 

Davidov in Abrahamov sin (potomec) 

in Odrešenik svojega ljudstva. Njegovo 

spočetje od Svetega Duha pa jasno 

kaže na njegovo glavno identiteto – on 

je Božji Sin, Emanuel. 

Drugo poglavje pa odpira vprašanje 

»Od kod je Jezus?« Matej podaja 

odgovor v kontekstu geografsko-teološkega 

popotovanja, saj se osredotoča 

na kraje: najprej izvemo, da je 

rojen v Betlehemu, nato pa Jezus po 

Božji previdnosti podoživlja izkušnje 

Mojzesa v Egiptu in Izraela v času izhoda, 

slednjič pa ga odpeljejo v Galilejo, 

kjer postane njegovo bivanje v 

Nazaretu zadnja poteza njegove identitete 

in usode, saj bo svoje javno delovanje 

začel kot Jezus Nazarečan.


52 


Sedem temnih plati 

pametnih telefonov 

Če morate med vožnjo pogledati na telefon 

ali če ga jemljete v posteljo, ste morda zasvojeni. Zelo pomembno 

(negativno) vlogo pri tem pa ima všeček (angleško like). 

MOJCA BELCL MAGDIČ 

Pred dnevi so na drugem programu 

Televizije Slovenija predvajali 

BBC-jevo dokumentarno 

oddajo, v kateri je novinarka 

Hilary Andersson (55) intervjuvala 

različne poznavalce novih tehnologij, 

med njimi tudi izumiteljico ikone za 

všeček, obenem pa se je sestala z različnimi 

strokovnjaki s področja nevroznanosti 

in psihologije. Zanimalo jo je 

predvsem, zakaj se ljudje počasi spreminjamo 

v odvisnike z nenehno uprtim 

pogledom v lastne spletne profile. 

Dokumentarec je vreden ogleda, 

predvsem za starše, saj opozarja na 

nevarnost zasvojenosti z družbenimi 

omrežji ter jasno prikazuje, kako je bila 

uporabljena vedenjska znanost, da bi 

ljudje neprestano preverjali svoje telefone. 

Izpostavljamo sedem dejstev, ki 

so jih poudarili v dokumentarni oddaji 

in o katerih je vredno tehtno razmisliti, 

predvsem z vidika, koliko svojega dragocenega 

časa (in zdravja) želimo posvetiti 

telefonu. 

»NEDOLŽEN« VŠEČEK 

Leah Pearlmen, ena od izumiteljic 

slavne ikone »všeček«, je v dokumentarcu 

povedala, da je pred desetletjem 

želela, da bi bil Facebook prijaznejši 

do uporabnikov, ne pa da jih vodi v 

zasvojenost. Danes pravi, da jo uspešnost 

všečka osuplja: »Postal je simbol 

Facebooka.« Vendar je čez čas tudi 

sama opazila, da gumbek, ki ga je pomagala 

ustvariti, vpliva na njeno samopodobo. 

»Moj odnos se je sčasoma 

spremenil. Opazila sem, da za svoje 

objave dobivam manj všečkov, kot 

sem jih dobivala prej. Nenadoma se mi 

je posvetilo, da sem zasvojena z odzivom. 

Takrat sem spoznala, da ni zdravo, 

da mi število, ki ga nadzira nekdo 

drug, toliko pomeni,« je še povedala. 

Ni pa vse samo na ravni občutkov, ki 

se porajajo, ko štejemo všečke. Prava 

»drama« se odvija nekje drugje. 

NAGRADA 

Strokovnjaki za vedenje pravijo, da so 

omenjeni všečki naše nepredvidljive 

nagrade. Ker ne vemo, koliko znakov 

družbene potrditve nas v določeni 

aplikaciji čaka, svoj telefon preverjamo 

SHUTTERSTOCK 

zelo pogosto. Današnji najstniki to v 

povprečju počnejo vsaj 90-krat na dan. 

»Gumb za všečkanje namreč privzgaja 

navado. Včasih nas ob odprtju čaka 

kakšno obvestilo, včasih ne. Privlači 

nas ravno to, da ne vemo, kakšno bo 

presenečenje«, pripoveduje Ramsey 

Brown, soustanovitelj organizacije Boundless 

Mind. Ob tem pa pojasnjuje, 

da se to ne dogaja na zavestni ravni, 

ampak v starejšem delu možganov, ki



53 

uravnava motivirano vedenje. Gonilo 

takega vedenja pa je dopamin, ki je 

ključen za krog nagrade, motivacije in 

zasvojenosti. »Dopamin možganom 

sporoči, da je to, kar smo naredili, presenetljivo 

prijetno, zato moramo to ponoviti,« 

še doda. 

Ko torej prejmemo obvestilo na 

družbenih omrežjih, naši možgani 

pošljejo dopamin po poti nagrajevanja, 

zaradi česar se počutimo dobro. Dopamin 

je povezan s hrano, telesno vadbo, 

ljubeznijo, spolnimi odnosi, igrami na 

srečo, drogami … in zdaj še družbenimi 

omrežji. Ko je torej nagrada dostavljena 

naključno (kot pri igralnem avtomatu 

ali pozitivni interakciji na družbenih 

omrežjih) in je njeno preverjanje 

preprosto. To vedenje, ki ga sproža dopamin, 

postane navada. 

IZKORIŠČANJE 

ŠIBKIH TOČK 

Vse to so snovalci Facebooka vedeli že 

od vsega začetka. Leta 2017 je eden od 

Privlači 

nas ravno to, 

da ne vemo, 

kakšno bo 

presenečenje. 

Če možgani 

nimajo časa, 

da bi sledili lastnim 

impulzom, 

se ljudje ne ustavijo, 

ampak podrsavajo 

naprej. 

njegovih ustanoviteljev, Sean Parker 

(43), povedal, da je podjetje od samega 

začetka načrtovalo, da bi nas zasvojilo. 

Na Axios konferenci je Parker brez 

zadržkov povedal, da so se zavedali, da 

morajo svojim uporabnikom občasno 

dajati odmerke dopamina. Ta odmerek 

pa dobijo, ko nekdo všečka ali komentira 

njihovo fotografijo ali objavo. S tem 

so ljudi spodbudil, da so prispevali še 

več vsebin, slik … Z več slikami in objavami 

pa so posledično dobili več všečkov 

in komentarjev … in več dopamina. 

Začaran krog. »Izkoriščali smo šibko 

točko človeške psihe. Izumitelji smo to 

razumeli, a smo kljub temu to storili,« 

je še priznal. 

MANIPULACIJA VEDENJA 

Azra Raskin (39), soustanovitelj Centra 

za človeško tehnologijo, izumitelj 

in oblikovalec mnogih aplikacij, je povedal, 

da lahko spremembo našega 

vedenja – uporabo pametnih telefonov 

– primerjamo z znanim poskusom 

sklede za juho. »Če se skleda nenehno 

polni, ne da bi to opazili, ljudje pojejo 

veliko več juhe. Nikoli se ne zavejo, da 

je dovolj,« je poudaril. Ravno to nezavedanje, 

kdaj je dovolj, je Azra izkoristil, 

da je za pametni telefon iznašel 

način, ki posnema nenehno polnjenje 

juhe – podrsavanje brez konca. »Prej 

si moral listati strani, zdaj pa samo v 

neskončnost podrsavaš. Če možgani 

nimajo časa, da bi sledili lastnim impulzom, 

se ljudje ne ustavijo, ampak 

podrsavajo naprej. Nismo se zavedali, 

da uporabljamo tehniko oblikovanja, 

ki je tako učinkovita, da zasvoji ljudi,« 

je še pojasnil. Ko ga je novinarka vprašala, 

ali se zaradi svojega »izuma« čuti 

krivega, je povedal, da ja. 

ČAS NA TESTIRANJU 

Azra je prav tako povedal, da podjetja 

ob različnih urah na uporabnikih 

preizkušajo različne gumbe, dokler ne 

najdejo popolne oblike in barve, ki bi 

jih čim bolj spodbujala k podrsavanju. 

»Naj bo malo modrikast ali rdečkast? 

Za vsakim ozadjem na našem telefonu 

tiči na tisoče inženirjev, ki nas poskušajo 

čim bolj zasvojiti. To so drobne 

zvijače, ki ljudi pripravijo, da aplikacijo 

odpirajo pogosteje,« ni ovinkaril. 

RDEČA BARVA 

Ena izmed zvijač je tudi rdeči gumb, ki 

nam prikazuje, da smo prejeli novo obvestilo. 

Sandy Paralikas, nekdanji operativni 

vodja pri Facebooku, je povedal, 

da rdečo barvo v tej tehnološki panogi 

uporabljajo zato, da pritegnejo pozornost 

ljudi. »Ta barva naredi vtis, da gre 

za nekaj pomembnega. Učinkuje na del 

možganov, na katerega druge barve 

ne učinkujejo,« je obrazložil. Azra Raskin 

zato uporablja alternativni zaslon: 

»Nočem, da mi zaslon nekako ugrabi 

um. Zato je moj črno-bel, da mi malo 

zmanjša količino dopamina. Tako se 

lahko bolje obvladam.« 

ZASVOJENOST 

»Če pametni telefon na naš dopaminski 

sistem vpliva tako, kot se po našem 

mnenju dogaja pri kockanju, bi 

to pomenilo, da oboje povzroča enako 

zasvojenost kot mamila«, je povedala 

prof. Catharine Winstanley z Univerze 

Britanske Kolumbije. »Odzivamo 

se zelo podobno kot zasvojenec, ko ne 

dobi naslednjega odmerka. Zdi se ti, 

da ti nekaj manjka, in možgani izločajo 

enake hormone kot pri spopadu ali 

begu. Odtegnitveni znaki so enaki kot 

pri katerikoli drugi zasvojenosti,« je še 

pojasnila. In kako vemo, kdaj je nekdo 

zasvojen s pametnim telefonom? Prof. 

Nancy Cheever s Kalifornijske univerze 

odgovarja: »Če morate med vožnjo 

pogledati na telefon ali če ga jemljete v 

posteljo, ste morda zasvojeni.«

INTERVJU 

54 


Oče in hči, ki sta skupaj 

izdelala križev pot 

Rezal in barval sem v vsakem trenutku prostega časa, največ ob večerih 

pod domačim nadstreškom, v hladnejših dneh pa sva sestavljala vitraž. 

– Ob samem križevem potu sva z Vanjo razmišljala predvsem o naših družinah 

ter Jezusu, ki se daruje za vse nas tudi danes. – Le redki križevi poti imajo petnajsto 

postajo, zato sva križevemu potu dodala sliko, ki pa nima številke petnajst, 

temveč znak omega, ki pomeni vstajenje. 

PETRA SKOK 

ANŽE SKOK 

Janez Škrlj in njegova hči Vanja Boštjančič 

sta se pred štirinajstimi leti odločila, da 

skupaj izdelata križev pot. To je bil prvi 

tovrsten projekt, ki ju je povezal tudi v 

želji, da bi prispevala k še lepši in bogatejši 

cerkvi v domači vasi. Danes stoji v cerkvi na 

Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici. Vsaka 

postaja je izdelana iz približno 70 koščkov 

barvnega stekla in 100 koščkov predvsem 

orehovega lesa. Postaje imajo vgrajene 

kamenčke iz romarskih krajev v Sloveniji in 

tujini: Strunjana, Svete gore, Višarij, Brezij, 

Trsata, Brestanice, Kureščka, Gospe Svete, 

Kompostele, Palestine, Lurda, Zasavske Svete 

gore, Zaplaza, Ptujske Gore, Medjugorja 

in Nove Štifte. 

Janezu Škrlju smo posredovali nekaj 

vprašanj o delu in pomenu križevega 

pota, ki sta ga izdelala s hčerjo. 

Križev pot sta izdelovala 

dolgih štirinajst let. Kako je 

potekalo delo? 

Sam zelo rad ustvarjam z lesom, najpogosteje 

lesene kravate, katerih model 

sem tudi zaščitil. Hči občasno riše, a 

bolj za svoje veselje, svoj dom in družino, 

ko ji čas dopušča. Izdelava tega 

križevega pota je bila za oba nova izkušnja, 

preizkus vztrajnosti in potrpežljivosti. 

Sprva je bilo treba narisati 

Križi, ki jih vidimo 

na vitražih, so si med 

seboj različni, s čimer 

sva hotela poudariti, 

da tudi v naših družinah 

obstajajo številni križi 

in tegobe. 

načrt. Najprej sem nabavil les, kasneje 

steklo. Barvno steklo sem kupil tudi na 

Češkem, ponj sem se odpeljal celo na 

Slovaško, saj pri nas ni bilo mogoče dobiti 

vsega. Nato je bilo treba vseh 1500 

kosov lesa izrezati. Veliko je bilo merjenja, 

brušenja in sestavljanja. Hiša je bila 

polna škatel z različnimi deli, veliko je 

bilo tudi prahu in ropotanja. Rezal in 

barval sem v vsakem trenutku prostega 

časa, največ ob večerih pod domačim 

nadstreškom, v hladnejših dneh pa 

sva sestavljala vitraž. Kar nekaj kosov 

stekla je v procesu izdelovanja vitraža 

počilo ali jih je bilo treba ponovno izrezati, 

da so se lahko združili v celoto. 

Prva je bila narisana in dokončana postaja, 

na kateri Jezus sreča svojo mater. 

Z ženo sva se pogosto tudi odpeljala v 

romarska središča po kamenčke, ki so 

vgrajeni v križev pot. Nekaj so jih prinesli 

tudi prijatelji in znanci. 

Vitraž poleg zgodovinskih 

prizorov nosi tudi skrita simbolna 

sporočila. Kaj nam sporoča? 

Ob samem križevem potu sva z Vanjo 

razmišljala predvsem o naših družinah 

ter Jezusu, ki se daruje za vse nas tudi 

danes. Vsak vitraž križevega pota je 

postavljen v notranjost lesenega ohišja 

– stavbe, pred katero sta stopnišče in 

prepad. Postaje so prispodoba Kristusovega 

trpljenja v današnjih družinah. 

V izdelavo sva vpletla kar nekaj simbolike. 

Vemo, da Jezus tolaži jeruzalemske 

žene z besedami: »Ne jočite nad 

menoj, ampak nad svojim zarodom.« 

Spraševala sva se, ali je Jezus ob teh besedah 

mislil tudi na slovenske žene in 

današnji rod. Matere sva zato oblekla v 

barve slovenske zastave. 

Na vitražih križevega pota je upodobljenih 

tudi veliko zidov iz kamenja, 

ki ponazarjajo obzidja in stene domov, 

v katere se včasih preveč zapiramo. 

Križi, ki jih vidimo na vitražih, so si

| 89 | 16. MAREC 2023 INTERVJU 

55 

Petra Skok 

Verni pa verjamemo, 

da je človek poleg 

materije tudi duša, 

ki je kot trdi disk in črna 

skrinjica – neuničljiva 

in zapisana za življenje 

v drugi obliki. 

med seboj različni, s čimer sva hotela 

poudariti, da tudi v naših družinah 

obstajajo številni križi in tegobe. Dva 

križa pa sta si nekoliko podobna, ker 

smo si v posameznih težavah tudi podobni 

ali pa so težave ponavljajoče se 

(odvisnost od alkohola, računalniških 

iger in podobno). V vseh podobah je 

hčerka skušala zamrzniti Jezusovo bolečino, 

ki se v izrazu njegovega obraza 

vedno prepleta z ljubeznijo, tudi ko ga 

udarjamo z bičem, pljuvamo in v njegovo 

roko zabijamo žeblje. V razmišljanju 

ob postajah se lahko vsak vpraša, kolikokrat 

si mi umijemo roke ob krivičnih 

obsodbah nedolžnih, godrnjamo ob težavah 

ali jih celo prevalimo na druge? 

Pomagamo tudi mi bližnjim, brezdomcem 

in invalidom? Komu smo mi nazadnje 

obrisali potni obraz? Obiskujemo 

bolnike, ki so obležali? Kdaj držimo 

v rokah kladivo? 

Zakaj petnajsta postaja? 

To ni povsem običajno. 

Res je. Le redki križevi 

poti imajo petnajsto postajo. 

Križevemu potu sva 

dodala dodatno sliko, ki 

pa nima številke petnajst, 

temveč znak omega. To je 

vstajenje. Nekateri še vedno 

menijo, da smo ljudje 

le materija, narejena iz 

atomov, in to po čudnem naključju. 

Verni pa verjamemo, da je človek poleg 

materije tudi duša, ki je kot trdi disk in 

črna skrinjica – neuničljiva in zapisana 

za življenje v drugi obliki. Vstajenje je 

za kristjane upanje in veselje. Vse, kar 

je ali ni, pade, če ni vstajenja. To je pot 

KRIŽEV POT 

I. postaja: Jezus, bil si nedolžen, 

pa se te obsodili. Usmili se nas, ko 

smo opravljani ali opravljamo. 

II. postaja: Jezus, na rame si vzel 

svoj križ. Pomagaj nam nositi 

križe življenja. 

III. postaja: Jezus, prvič si padel pod 

križem. Usmili se tistih, ki padajo 

v zakonski zvestobi in čistosti. 

IV. postaja: Jezus, srečal si svojo 

mater. Prosimo te, blagoslovi naše 

mame. 

V. postaja: Jezus, sprejel si pomoč 

Simona iz Cirene. Odpri nam oči, 

srca in roke za pomoč drugim. 

VI. postaja: Jezus, Veronika ti je obrisala 

utrujeni obraz. Blagoslovi vse, 

ki drugim poklicno ali prostovoljno 

lajšajo stiske. 

VII. postaja: Jezus, drugič si padel pod 

križem. Usmili se tistih, ki padajo 

v poštenosti. 

VIII. postaja: Jezus, potolažil si jeruzalemske 

žene. Potolaži duše tistih, 

ki ne vidijo smisla življenja. 

IX. postaja: Jezus, tretjič si padel pod 

v novo življenje. Veselimo se lahko, 

če smo v življenju hodili vsaj malo po 

Kristusovi poti, ki je trpel in bil križan, 

da bi nas odrešil iz sveta teme ali objema 

negativne energije. 

Vstali Kristus nudi iztegnjeno roko 

in nas sprašuje, ali jo bomo sprejeli, da 

bi zaživeli novo življenje. V Jezusu ne 

vidimo niti kančka zamere niti kapljice 

jeze. Odpuščanje drugim prinaša mir. 

Družinske rane se bodo zacelile, ko 

usmerimo pogled k vstalemu Kristusu. 

Takrat v srce pride zlata svetloba. 

križem. Usmili se duhovnikov, ki 

niso zmogli ostati na tvoji poti. 

X. postaja: Jezus, slekli so te. Usmili 

se tistih, ki ne zmorejo urejati 

svojih strasti. 

XI. postaja: Jezus, pribili so te 

na križ. Usmili se nas, kadar človeku 

ob sebi ne damo priložnosti 

za poboljšanje. 

XII. postaja: Jezus, umrl si na križu. 

Bodi z nami v naši smrtni uri. 

XIII. postaja: Jezus, mrtvega so te položili 

v materino naročje. Usmili 

se vseh žalujočih. 

XIV. postaja: Jezus, pokopali so te v 

grob. Pomagaj nam, da se bomo 

dostojno poslovili od naših rajnih. 

Ω: Jezus, vstal si od mrtvih in premagal 

smrt. Hvala, ker si nas odrešil 

in nam daješ večno življenje. 

Molimo te, Kristus, in te hvalimo, 

ker si s svojim križem svet odrešil.

OSEBNA RAST 

56 


Če bomo starši iskreno iskali smisel, 

bodo otroci lažje šli skozi življenje 

MATEJA 

KROPEC ŠEGA 

Naši otroci gredo skozi mnoge faze; preko prvih faz jih starši nesemo, 

nato vodimo za roko in nazadnje jih spremljamo samo še s pogledom. 

A pride mejnik, od koder je spremstvo prisotno samo še v duhu, v obliki 

blagoslavljanja na daleč in v obliki molitve. Vzgajamo predvsem s tem, 

kako živimo, kdo smo, kaj uresničujemo in kakšna pričakovanja gojimo 

do mladega človeka. 

Otrokom moramo dati vedeti, da pričakujemo, da 

bodo razvili svoje potenciale, sicer lahko oviramo 

možnost za njihov razvoj. Seveda pa jim 

mora biti jasno tudi, da jim bomo v podporo. 

PREMOSTLJIVE TEŽAVE 

Svet, v katerem živimo, je čuden splet zlaganega, navideznega, 

izmuzljivega, negotovega in pogosto nemoralnega. 

Starši smo zatorej še toliko bolj dolžni skrbeti za 

svojo trdnost. Pogosto smo edini trdni branik, na katerega 

se otroci vse do odraslosti lahko oprejo. Občutki 

nemoči so domači vsem odraslim, otroci pa se bodo 

z njimi srečevali še veliko pogosteje. Če želimo v tem 

svetu preživeti, nujno potrebujemo upanje in smisel. V 

iskanju smisla ni konca poti, ni cilja, smisel ni dosežek. 

Razkriva se korak za korakom, medtem ko živimo, pridobivamo 

izkušnje, padamo, se pobiramo. 

Ne dosežemo ga na silo. Smisel je nekaj, po čemer hrepenimo, 

kar je vgrajeno v bistvo skrivnosti, zakaj smo se sploh 

rodili na ta svet. Zajema lekcije, ki se jih moramo naučiti, talente, 

ki jih moramo razviti, in ljudi, s katerimi si vzajemno 

pomagamo izpolniti poslanstvo. V naravi vse, kar nima 

smisla, slej ko prej propade. Če smisla ne najdemo znotraj 

sebe, to ustvarja nemir, stisko in praznino. Iskanje miru in 

smisla terja čas in potrpežljivost. Smisla življenja ti ne more 

pokazati nihče drug. Skrit je v človekovi duši in najdeš ter 

izpolniš ga lahko le sam. Vse težave postanejo premostljive, 

če se zavedamo, da ima naše življenje smisel. 

POMOČ STARŠEV 

Če bomo starši sami na tem področju ves čas dejavni, 

bomo z zgledom lahko izjemno vplivali na svoje otroke 

ne glede na njihovo starost. Pri iskanju rešitev in napotkov 

za iskanje življenjskega smisla ne moremo mimo 

Viktorja Frankla, avstrijskega juda, psihiatra, ki je svoj 

nauk črpal iz osebne preizkušnje preživetja v nacističnem 

taborišču. Kot prvo, vedno izberimo upanje. Okoliščin 

pogosto ne moremo spremeniti, lahko pa izberemo 

svoj odnos do situacije in vedno lahko spremenimo sebe. 

Vsako jutro se vprašajmo, zakaj smo danes tukaj. Tudi 

otroke naučimo, da se pogosto sprašujejo, zakaj so, kjer 

so, kaj je njihova naloga. 

SHUTTERSTOCK 

Vedno izberimo upanje. 

Okoliščin pogosto ne 

moremo spremeniti, 

lahko pa izberemo 

svoj odnos do situacije 

in vedno lahko 

spremenimo sebe.

| 89 | 16. MAREC 2023 OSEBNA RAST 

57 

Naučimo se jokati. Ne, ni mišljeno, 

da se spremenimo v cmere. Solze so lahko 

tudi steber notranje moči in poguma. 

Sebe in otroke vedno znova opozarjajmo, 

da nekaj ni pravilno samo zato, ker 

to pač vsi počnejo. Včasih je treba in je 

prav narediti kaj, s čimer se skoraj nihče 

ne strinja. Za hojo po tej poti sta potrebna 

izjemen pogum in notranja moč. 

Povežimo se s svojim čutenjem. Notranji 

glas vesti pogosto daje vse odgovore. 

Sprašujmo tudi otroke, in to ne z vprašanjem: 

»Kaj pa ti misliš?« Sprašujmo 

jih: »Kaj pa ti v zvezi s tem čutiš?«. Dneve 

izpolnimo z dobrotljivostjo. Drobna dejanja 

dobrote življenje izjemno polnijo 

s pomenom. Ne vrtimo se okoli svojega 

popka. Bolj kot človek pozabi nase in se 

preda nekemu cilju ali drugi osebi, bolj 

raste kot človek. 

Razvijajmo empatijo. Bolečine drugih 

ne moremo oceniti z našimi občutki. 

Sočustvujmo z drugimi, tudi če se 

nam njihova tragedija ne zdi tako tragična. 

Najbolj se spreminjaš tedaj, ko je 

življenje težko. Ne iščimo bližnjic. Do 

osebnega »dopolnjeno je« se mora zgoditi 

prav vse. 

Vzgajamo predvsem 

s tem, kako živimo, 

kar smo, kaj 

uresničujemo in kakšna 

pričakovanja gojimo 

do mladega človeka. 

SMISEL ŽIVLJENJA 

Kateri so torej znaki, da smo našli smisel 

življenja? Če si našel smisel življenja, 

ga občutiš kot brezmejno morje možnosti. 

Naj starost ne bo izgovor. Vedno 

se da veseliti ter iskati in poskušati nove 

stvari. Kakšen zgled svetu so takšni starostniki! 

Idealno bi bilo, da bi vsak dan 

ob prebujanju komaj čakati, kaj ti bo prinesel 

in pokazati nov dan. Koliko naših 

juter je takšnih? Vsak dan je darilo, ki 

ga prejmemo navsezgodaj zjutraj. Samo 

odviti ga moramo. sega na tem svetu je 

dovolj za vse in tudi ti imaš pravico do 

svojih želja. V nas je moč, da gremo po 

poti, ki si jo srčno želimo. 

Če se imaš rad, občutiš pristno srečo. 

Ko se zjutraj pogledaš v ogledalo, si 

povej kaj milega, lepega in ljubečega. 

Ko greš zvečer spat, se zahvali vsaki 

celici, ki te je tako čudovito podpirala 

in peljala skozi dan. Povej tudi svojim 

ljubim, da jih imaš rad. Spoznaj in izražaj 

le to, kar zares si. Kakšna samozavest 

veje iz ljudi, ki ne nosijo maske. 

Vsaka napaka, ki si jo v življenju naredil, 

te je nečesa naučila. Izkušenejši in 

spretnejši kot si, lažje zaupaš, da hodiš 

po pravi poti. Smisel vpliva na naše 

duševno zdravje. Mnoge psihične težave 

so rešljive z iskanjem nečesa, kar 

daje življenju vrednost. Pomembno je, 

da vemo, da počnemo nekaj, kar v sebi 

nosi vrednost za nas ali druge. Če sledimo 

smislu svojega življenja, nam to 

pomaga dosegati ravnovesje in postavljati 

prioritete. Ko ima naše življenje 

namen in vrednost, se čutimo zadovoljne, 

hvaležne in izpolnjene.

KOLUMNA 

58 


Če je tvoja žena zanič voznica, 

si na koncu, seveda, kriv ti 

Velikokrat slišimo, da so ženske slabe voznice, da so nerodne, 

nespretne, neiznajdljive, da ne znajo parkirati, potegniti in še in še bi 

lahko naštevali. Kdo se pritožuje čez žensko vožnjo? Moški, seveda. 

ANDREJA BARAT 

V 

redu, recimo, da se strinjamo, 

čeprav statistični podatki 

tega ne kažejo. Ženske povzročijo 

manj prometnih nesreč, 

predvsem ker ne vozijo pijane in 

ker ne divjajo. Ampak namen tega pisanja 

ni dokazovanje, da imate statistično 

manj možnosti, da boste imeli prometno 

nesrečo, če boste prisedli v avto 

k ženski, kot če boste sovoznik moškemu. 

Namen tega pisanja je odpreti 

oči vsem tistim, ki se pritožujejo nad 

žensko ali »babjo« vožnjo. 

TI SI KRIV 

Za to, da je tvoja žena slaba, nespretna 

in okorna šoferka, si kriv ti, dragi mož. S 

tvojim zabavljanjem čez njeno vožnjo vse 

samo še poslabšuješ. Kaj bi storil dober 

mož, ki želi, da je njegova žena uspešna, 

varna in samozavestna voznica? Prvi pogoj 

je, da je tudi sam takšen voznik. Tu se 

veliko zgodb že zaključi, ker tudi moški 

sam ni zelo dober šofer. Je pač predvsem 

nergač, ki s pritoževanjem nad drugimi 

gradi svojo samopodobo. 

Če je mož dober voznik, je odgovoren 

za to, da njegova žena ni. Sliši se 

precej bogokletna trditev, ampak ni. Če 

je mož dober voznik in ljubeč mož, bo 

storil vse, kar je v njegovi moči, da bo 

njegova žena postala mirna in samozavestna 

voznica, in sicer predvsem 

tako, da ji ne bo s svojim stalnim pritoževanjem, 

nerganjem in posmehovanjem 

zbijal šoferske samozavesti. Ker jo 

ima rad, bo sistematično delal na tem, 

da ji bo pomagal premagati strahove in 

ovire, ki jih ima do vožnje. 

SHUTTERSTOCK 

KAKO BO POMAGAL 

Naučil jo bo parkirati. Ker si želi, da se 

njegova žena, ko gre v mesto, počuti 

sproščeno in samozavestno ter nenazadnje 

tudi, da varno prevaža njegove 

otroke, bo vztrajal in jo spodbujal, da 

se nauči odlično parkirati. Tu ne gre 

za posebno umetnost, temveč samo za 

malo ocene prostora in tehnično obvladovanje 

avtomobila. Če je prisoten 

strah, bo na domačem dvorišču zarisal 

dve črti in z njo vadil. V nedeljo popoldne 

jo bo peljal na prazno parkirišče 

trgovine, vzel s seboj dve gajbici in z 

njo vadil. Bočno parkiranje, vzvratno, 

naprej … Če ne gre v prvo, bo šlo v 

osemnajsto. Gotovo pa o šlo prej, kot 

boste vi na pravi način zložili posodo v 

pomivalni stroj. Naslednji korak je parkiranje 

v realni situaciji. Naprej z vami, 

kmalu pa bo parkirala 

sama, in to z 

lahkoto. 

Spodbujal jo bo 

k vožnji. Ko bosta 

šla na pot, jo bo 

spodbujal, naj ona 

vozi, da se znebi 

strahu. Ko bosta v 

novem mestu, ji bo 

ponudil volan, saj 

se klin izbija s klinom, 

strah in negotovost 

pa z novimi 

pozitivnimi izkušnjami. Vzdržal 

se bo vsakršnega nerganja. Nerganje 

koristi izključno moškemu egu in ničemur 

drugemu. Vaša žena bo zaradi 

njega le še slabša voznica, vi pa še slabši 

mož. Z žensko, ki jo ljubite in ste jo 

izbrali za žensko svojega življenja, ravnajte 

s spoštovanjem in prijaznostjo. 

Obilno vam bo poplačala. 

Dvignil ji bo samozavest. »Ti to 

zmoreš! Ne, ni možnosti, da boš neka 

lesena klada za volanom. Naučila se 

boš, ponavljala, dokler ne boš sproščena, 

samozavestna in zadovoljna voznica. 

Če parkiraš narobe, popravi, nič 

hudega. Če zaviješ narobe, se obrneš, 

vsakemu se zgodi. Če se narobe razvrstiš, 

bova naredila še en krog, ne skrbi. 

Dobro ti gre. Kar mirno in pogumno. 

Tukaj je dobra vidljivost, prehiti ga. 

Cesta je prazna, lahko greš hitreje. Odlično, 

prav dobro mi je, ko ti voziš. Pelji, 

prosim, ti, opraviti moram nekaj telefonskih 

klicev. 

VAŠA HČI 

Če je vaša žena slaba voznica, njen oče 

ni dobro opravil svoje naloge. Ni ji dal 

poguma, spodbude in samozavesti. 

Ne ponovite njegove napake pri svojih 

hčerah. Voziti avto in voziti ga samozavestno, 

je svoboda. Kar vprašajte tretjo 

generacijo. Kakšno kvaliteto življenja 

imajo tisti, ki so aktivni vozniki, in 

kakšno tisti, ki niso. Vi imate največji 

vpliv na svojo hčerko, vi ji dajete krila. 

Če bo od vas slišala, da ženske vozijo 

zanič in da je njena mama bolj za sesalec 

kot za volan, ji dajete zelo slabo 

popotnico. V glavnem, dragi moški, 

ne pritožujte se nad svojimi ženskami, 

ampak jih naučite voziti. Če jih seveda 

ni že oče ali se niso naučile same.

| 89 | 16. MAREC 2023 KOLUMNA 

„Ne kompliciraj!“ 

59 

ANA ANGELA 

KUMER 

Prosim, ne govorite mi, naj ne kompliciram, posebej, ko gre 

za materinstvo. S temi na videz nedolžnimi besedami sporočate, 

da moj problem ni pomemben. S tem pa ne le, da mi ne koristite, 

temveč me tudi razvrednotite kot človeka. 

Moj otrok je moja najpomembnejša 

skrb. Je moj vir 

veselja in upanja. Kdaj in 

za koga bom skrbela, če ne 

zanj? Morda ste že vzgojili svoje otroke 

in se je vse izšlo, čeprav takrat vzgoji 

niste posvečali tolikšne pozornosti. 

Morda so določeni pristopi delovali 

pri vaši družini, vendar to ne pomeni, 

da bodo iste metode delovale tudi 

pri meni in mojih otrocih. Obstajajo 

načini, kako pristopiti k izzivom starševstva, 

ki bodo bolj ustrezali meni in 

mojim vrednotam. Morda samo želim 

poskusiti drugače in tudi to je povsem 

dobro. Morda pa res kompliciram. 

Ko sprejmem prvo ponujeno rešitev 

zgolj zato, da bom ustrezala nekim 

pričakovanjem in ne bom »komplicirala«, 

se v resnici oropam možnosti raziskovanja. 

Odkrivanje širokega spektra 

vseh možnosti, ki so mi na razpolago, 

me bogati in ne osiromaši. Ne želim se 

prikrajšati za pomembna spoznanja in 

osebnostno rast, ki se med tem procesom 

zgodijo. Pa naj bo to povezano z 

izbiro avtosedeža, oblačil, načina poroda, 

dojenja, črpanja, spanja, uvajanja 

v hrano, različniih vzgojnih pristopov 

ali kateregakoli drugega področja ki mi 

je trenutno v izziv. 

TEMELJIT RAZMISLEK 

Moj mož meni, da »kompliciram«, če se 

po njegovi presoji predolgo odločam, 

katere čevlje bom izbrala. »Ni važno, 

samo obuj si nekaj, da končno odidemo,« 

mi pogosto nejevoljno odgovori. 

Ne razume, koliko neprijetnih občutkov 

si bom prihranila, če si vzamem čas in 

izberem najprimernejši par čevljev. Če si 

bom vzela nekaj trenutkov več in dobro 

premislila, se bom počutila dobro, zadovoljno, 

predvsem pa pomirjeno. Mar ni 

to pomembno? Seveda pa so v življenju 

Namesto obsojanja 

je boljše preprosto 

vprašati: »Zakaj ti to 

toliko pomeni?« Takšno 

vprašanje človeku vlije 

dostojanstvo in razjasni 

marsikatero dilemo. 

še veliko pomembnejše stvari od tega, 

kaj bom danes obula, in povsem normalno 

je, da nam je zanje mar. 

Vsaka nosečnica ali mamica, ki se 

z materinstvom sooča prvič, vsaj malo 

»komplicira«. To je normalno. V njej tli 

močna želja, da bi bila popolna mama, 

kakršno bi si morda želela tudi sama. 

Od tu črpa moč, da iz dneva v dan kar 

najbolje skrbi za svojega otroka in družino. 

Prvič se sooča z občutki nemoči, 

ko otrok trmari ali joče, a ne razume, 

zakaj. Vse skupaj v njej vzbuja močne 

čustvene odzive. Dela je ogromno, časa 

pa vedno premalo, da bi postorila vse 

potrebno. Običajno ji poleg vsega naštetega 

primanjkuje tudi spanja, kar vse 

skupaj še poslabša. Vse bi rada naredila 

tako, da bo prav: da se bo otrok zdravo 

prehranjeval, da se bo dovolj gibal, da 

bo urejen, da bo poskrbljeno za njegov 

čustveni, vedenjski in intelektualni 

razvoj ter da bodo vsi družinski člani 

zadovoljni. Vse to terja ogromno energije. 

V želji, da bi bila najboljša mama, 

je včasih zahtevna ne le do sebe, ampak 

tudi do drugih. Te bitke morda res ni 

mogoče zmagati, vendar se mame skoznjo 

kalimo in rastemo. Spoznavamo, 

kaj nam je res pomembno, in se učimo 

spuščati vse tisto, kar nam ni. 

LASTNA IZKUŠNJA 

Da starševstvo postane prijetnejše in se 

družinska dinamika umiri, je včasih res 

potrebna samo poenostavitev. Toda ko 

nekoga označimo za »komplikatorja«, je 

to žaljivo, pogostokrat pa celo krivično, 

saj nimamo vpogleda v njegove potrebe, 

stiske in dileme. Namesto obsojanja ga 

je boljše preprosto vprašati: »Zakaj ti 

to toliko pomeni?« Takšno vprašanje 

človeku vlije dostojanstvo in razjasni 

marsikatero dilemo. Preko lastne izkušnje 

pa se učimo, kaj je za nas resnično 

pomembno in kaj ne. Kaj se dogaja, ko 

na videz kompliciram? V resnici gre za 

srčno skrb, povezano z nečim, kar mi 

je dragoceno. Takrat znotraj mene potekajo 

pomembni procesi, s katerimi 

oblikujem sistem vrednot in stališč ter 

krepim samozavest. Kaj je pomembnejše 

od tega, da na svoji materinski poti 

rasem v osebo, ki ima trdne temelje in 

sledi ter zaupa svojim globokim vzgibom, 

vrednotam, vesti in pridobljenemu 

vedenju? Le tako lahko razumem, 

zakaj ravnam tako, kot ravnam. Le tako 

sem lahko mama, ki predstavlja steber 

in zatočišče za svojo družino. 

»Ne kompliciraj« je na videz neškodljiv 

stavek, ki želi na enostaven 

način rešiti marsikateri problem. Toda 

z njegovo nepremišljeno uporabo spregledamo 

pomen dileme in osebo, ki 

stoji za njim. Zato osebe, ki se na svoji 

poti išče, ne označimo za »komplikatorja«, 

ampak ji raje prisluhnimo. »Vidim, 

da je to zate pomembno, kako te 

lahko podprem?« je vprašanje, ki deluje 

kot balzam in po katerem hrepenimo 

vsi, ki se soočamo z izzivi. Mlade mamice 

še posebej.

SLADKO-SLANE BRBONČICE 

60 


Žametna špinačna juha 

SELMA BIZJAK 

Ko je govora o špinači, nas večina najprej pomisli na lik Popaja 

iz znane istoimenske risanke ter na visoko vsebnost železa. 

In slednje drži, saj ga špinača na 100 g vsebuje več kot 3 mg, 

kar predstavlja petino priporočenega dnevnega vnosa. 

Špinačo lahko uživamo tako surovo kot kuhano. Njena sezona je vse 

od oktobra do maja, vedno pa jo v trgovini dobimo tudi zamrznjeno. 

Iz špinače lahko pripravimo različne jedi, od predjedi, juh, prilog, 

prikuh … Tokrat sem iz špinače skuhala okusno žametno juho.

89 | 16. MAREC 2023 SLADKO-SLANE BRBONČICE 

61 

ŽAMETNA 

ŠPINAČNA JUHA 

Za dve osebi potrebujemo: 

• 1 liter vode, 

• 1 manjšo čebulo, 

• 2 krompirja, 

• 1 korenček, 

• 200 g špinače (sveže ali zamrznjene), 

• olje, 

• sol, 

• mešanico jušnih začimb, 

• grški jogurt, 

• grisine. 

PRIPRAVA: 

1. Čebulo olupimo in drobno 

nasekljamo. 

2. Krompir olupimo in ga 

narežemo na manjše kose. 

3. Korenček ostrgamo in ga 

narežemo na debelejše 

kolobarje. 

4. Pripravimo si špinačo. 

Uporabimo lahko svežo ali 

zamrznjeno. 

5. V lonec prilijemo malo 

oljčnega olja in na njem 

popražimo čebulo, da postane 

zlatorumene barve. 

6. Dodamo krompir in korenček 

ter oboje skupaj s čebulo še 

malo popražimo. 

7. Solimo. 

8. Zalijemo z vodo in pokrito 

kuhamo, dokler se krompir in 

korenček ne zmehčata. 

9. Takrat dodamo špinačo 

kuhamo in še nekaj minut. 

10. Nato dodamo še mešanico 

jušnih začimb. 

11. Vse skupaj obdelamo s 

paličnim mešalnikom, da 

dobimo juho žametnega 

videza. 

12. Špinačno juho razdelimo v 

globoke krožnike ali v jušne 

skodelice. 

13. V sredino juhe dodamo za 

jušno žlico grškega jogurta in 

posujemo z grobo zdrobljenimi 

grisini ali krutoni. 

Dober tek! 

Selma Bizjak, kulinarični blog Sladko Slane 

Brbončice www.sladkoslanebrboncice.si 

7 3 

9 

2 

4 

3 

4 

5 

7 

1 

2 

1 

6 

7 

4 

6 

7 

8 

1 4 

6 

3 

9 5 

2 

5 

1 2 9 

1 

5 

7 

3 

2 

7 

4 

8 

1 

REŠITVE str. 62-63: 

Rešitev dopolnjevanke: 

ENA LASTOVKA ŠE NE PRINESE POMLADI. 

Rešitev magičnega lika: PRESKOK, REKLAMA, EKVA- 

TOR, SLABOTA, KATOLIK, OMOTICA, KARAKAL. Rešitev 

križanke (vodoravno): okvirček, barvarna, srček, 

Er, ET, resje, sat, TO, digitalni, majica, dob, trim, Ivanič, 

Ga, Homeini, anketar, obednica, oaza, mi, Emavs, opoj, 

adresa, stampedo, Saar, letalo, teg, zanikrnež, ara, 

modras, AE, ide, Stol, silak, zid, alegorija, lok, krmar. 

Glavno geslo: Živeti bolje z manj tehnologije. 

4 8 6 9 2 7 1 5 3 

5 7 1 6 4 3 8 9 2 

9 3 2 1 5 8 4 7 6 

7 5 3 8 6 2 9 4 1 

6 1 8 4 9 5 3 2 7 

2 4 9 3 7 1 5 6 8 

8 2 7 5 1 4 6 3 9 

1 9 4 2 3 6 7 8 5 

3 6 5 7 8 9 2 1 4 

2 3 1 5 4 9 7 8 6 

5 7 6 2 1 8 4 9 3 

4 9 8 6 7 3 2 1 5 

6 1 2 9 8 4 3 5 7 

3 8 7 1 5 2 9 6 4 

9 4 5 3 6 7 1 2 8 

7 6 9 8 3 1 5 4 2 

1 5 3 4 2 6 8 7 9 

8 2 4 7 9 5 6 3 1

RAZVEDRILO 

62 


4 8 

7 6 

7 3 

3 

2 

9 

4 

4 

5 

7 

2 

4 

5 

1 

7 

2 

1 

6 

8 

4 6 

4 

7 

6 8 

7 

1 4 

1 

5 1 4 

8 6 3 2 

6 

3 1 2 9 

9 5 1 

3 5 

5 2 

2 7 

9 3 

7 

4 

8 

1 

MAGIČNI LIK 

Vodoravno in navpično: 

4 8 6 9 2 7 1 5 3 

1 ena od gimnastičnih disciplin 

2 javno opozarjanje na kaj, z namenom pridobiti kupca, 

propaganda 

5 7 1 6 4 3 8 9 2 

9 3 2 1 5 8 4 7 6 

7 5 3 8 6 2 9 4 1 

6 1 8 4 9 5 3 2 7 

2 4 9 3 7 1 5 6 8 

1 2 3 4 5 6 7 

8 2 7 5 1 4 6 3 9 

1 

1 9 4 2 3 6 7 8 5 

2 

3 6 5 7 8 9 2 1 4 

3 umišljen krog na zemeljski površini, ki deli zemljo na 

severno in južno polovico, ravnik 

4 moralno, značajsko negativna lastnost, šibkost (iz črk 

besede AOBLAST) 

5 pripadnik najbolj razširjene vere na svetu 

6 stanje nejasnega, nepopolnega zavedanja, zlasti z 

občutkom telesne slabosti 

7 ris z velikimi uhlji, ki živi v stepah in puščavah 

Afrike in Azije 

3 

4 

5 

DOPOLNJEVANKA 

2 3 1 5 4 9 7 8 6 

A D R _ _ _ _ I N 

5 7 6 S E V 2 _ _ 1 _ _ P 8 O L4 9 3 

P O P E _ _ _ R I C A 

4 9 8 6 7 3 2 1 5 

N E D O N O _ _ _ _ C 

6 1 2 9 8 4 3 5 7 

S _ _ _ _T E R K A 

3 8 7 Ž A 1 L B _ 5 _ _ 2 D A 9 6 4 

9 4 5 

P R 

3 

I _ _ 

6 

_ O Č 

7 

E K1 2 8 

Č O K O _ _ _ _ C A 

7 6 9 8 3 1 5 4 2 

Na vsako črtico vpišite pravo črko, tako da boste dobili 

znane besede. Vpisane črke po vrsti prepišite na spodnje 

1 5 3 4 2 6 8 7 9 

črtice, kjer boste prebrali slovenski pregovor. 

8 2 4 7 9 5 6 3 1 

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ . 

Dopolnjevanki in sudoku je sestavil Jože Petelin. 

6 

7 

Mr Conformista @cnfrmstA 

Dobil sem pismo, da nimam zdravnice. Od jeze sem 

strgal pismo. Zdaj tudi pisma nimam.


KRIŽANKA 

63 

SESTAVIL 

ANDREJ 

PRAZNIK 

MAJHEN 

OKVIR 

OBSEDE- 

NOST 

NEKDANJE TREBU- 

NASELJE ŠASTA 

V SEVERNI POSODA Z 

AFRIKI ROČAJEM 

2 

TRSKA 

VOJAŠKI 

IZSTRE- 

LEK 

4. IN 18. 

ČRKA 

ABECEDE 

JUNAK 

IZ ENEIDE 

ČETVERO- 

KOTEN 

KOM- 

PLEKS 

DELAVNI- 

CA ZA 

BARVANJE 

TEKSTILA 

14 

MAJHNO 

SRCE 

EVA 

TERČELJ 

TVORBA 

V PANJU 

OTROŠKA 

BOLEZEN 

GRMIČ. 

RASTLINA 

KANTON 

V J. ŠVICI 

TANJA 

17 

ODER 

MAJHNA 

TACA 

ERBIJ 

NEKDANJI 

ITALIJAN. 

KOVANEC 

OKONČINA 

ZA HOJO 

IN TEK 

11 

REKA 

V SRBIJI, 

PRITOK Z. 

MORAVE 

DOMOVINA 

VRSTA 

TELESNE 

REKRE- 

ACIJE 

NEKDANJI 

IRANSKI 

VERSKI 

VODITELJ 

JEDILNICA 

12. ČRKA 

GRŠKEGA 

ALFABETA 

PISEMSKI 

NASLOV 

REKA 

V FRANCIJI 

IN NEMČIJI 

DOMOVINA 

STRUPE- 

NA KAČA 

13. ALI 15. 

DAN ME- 

SECA PRI 

RIMLJANIH 

ZELO 

MOČEN 

ČLOVEK 

PRISPO- 

DOBA 

NEMŠKI 

PISATELJ 

MANN 

RASTLINA 

Z UŽITNIMI 

ČRNIMI 

JAGODAMI 

NAZIV 

ZLITINA VRHNJE 

BAKRA OBLAČILO 

IN CINKA, S KRATKI- 

MEDENINA MI ROKAVI 

6 

IGRALKA 

(NINA) 

ŠPANSKO 

Ž. IME 

19 25 

IZVAJALEC 

ANKETE 

MAŠNA 

KNJIGA 

UMAZAN 

ČLOVEK 

OPAT V 

CLUNYJU 

OKENCE V 

TABELAH 

IN OBRAZ- 

CIH 

SVETOPIS. 

KRAJ 

DRŽAVNA 

BLAGAJNA 

16 

NAJMANJ- 

ŠA CELINA 

20 

ZELENICA 

V PUŠČAVI 

27 

BEŽANJE 

PANIČNE 

MNOŽICE 

AVION 

NENADEN 

VOJAŠKI 

NAPAD 

EMA KOZIN 

VRSTA 

HRASTA 

15 

STARO- 

GRŠKI 

BASNO- 

PISEC 

SLIKAR 

KREGAR 

3 

GRENKO 

ANGLEŠ- 

KO SLAD- 

NO PIVO 

18 

GALIJ 

STENSKA 

PREVLEKA 

23 

DEL DVO- 

RANE ZA 

NASTO- 

PAJOČE 

STANJE 

UGODJA 

SOPROG 

5 4 

NATEGO- 

VANJE, 

VLEČENJE 

12 1 

VELIKA 

PAPIGA 

Z DOLGIM 

REPOM 

8 

ALBERT 

EINSTEIN 

GORA 

V KARA- 

VANKAH 

SREBRO 

STENA IZ 

ZIDAKOV 

ROBERT 

REDFORD 

VIOLINIST 

(IGOR) 

21 

TALENT 

GLAVNO 

GESLO 

7 

INDIJSKA 

DUHOVNA 

MEDITA- 

CIJA 

10 

24 

1 2 3 

4 5 6 7 8 9 

10 11 12 13 14 15 

22 26 16 17 18 19 20 21 

OROŽJE 

INDIJAN- 

CEV 

9 ČLOVEK, 

KI KRMARI 

ČOLN 

13 22 23 24 25 26 27

SLIKOVITO 

64 

Satira 


Obraz – Jyoti Bhatt 

GREGOR ČUŠIN 

Kaj boš rekel? 

Kaj? 

No, kaj se ti zdi? 

Kaj? 

Kakšen se ti zdi? 

A tale? 

Ja, tale? 

Aja? Kaj pa vem? Faca! 

Kakšna faca? 

No, mislim, da je kar faca. 

WIKIART 

Jyoti Bhatt, Obraz. 

A tale? 

Ja, tale. 

Pa saj sploh nima face. 

To že. Vidim, ja. Ampak faca je pa vseeno. 

Kako je lahko faca, če je pa nima. 

Daj, no, saj veš kaj mislim. 

Kako naj jaz vem, kaj ti misliš? A misliš, 

da ti vidim v glavo?! Če kaj misliš, 

mi moraš povedati, kaj misliš. 

Saj sem ti, pa ti ni všeč to, kar mislim! 

Oziroma, kar misliš, da jaz mislim. 

Ja, če pa misliš, da je tale faca! 

Saj je! 

Brez ksihta je! 

Ja. 

Brez obraza! 

Pa kaj?! 

Brezobrazen!!! 

No, tega pa ne moreš reči. 

Kaj, da ne. Če človek nima obraza, je 

brezobrazen. 

To že, ja, ampak ti nisi tega mislil. 

Kako pa ti veš, kaj sem jaz mislil?! A 

mi vidiš v … 

Daj, ne začenjaj spet, ker dober veš, 

kaj sem mislil! 

Ha, ha … Prav. Nič ne bom rekel. 

Tudi ni treba. Včasih je bolje, če si 

tiho. 

A, ne, tiho pa ne bom! Tip je brez ksihta 

in brez obraza! 

Ima pa glavo. 

Res je, priznam, to ima, mu pa nič ne 

koristi, ker je brez jajc! 

Kako brez jajc? 

Ja, a jih mogoče vidiš? 

To ne. 

No, vidiš. Jih tudi ne moreš, ne le, ker 

jih nima, ampak ker ga je ena sama glava. 

Ena sama pamet. En sam um. Enoumen 

je in pristaš enoumja. Pameten, da 

glava boli in peče. 

Ne vem, če ga boli ali peče, vidim pa v 

njegovo glavo. 

Ja in kaj vidiš? Jajca? 

Ne. Ptiča. 

Pfff. Daj no mir. Se pa strinjam, da je 

čuden tič. 

On je bolj tiček. In v njegovi glavi vidim 

ptiča. Pava. Morda bo ta znesel jajca 

in potem ne bo več brez! 

Priznam, da se tale tvoj tiček nosi kot 

pav, čeprav je čisto druge sorte tič, in 

da bi mu čisto privoščil jajca, a povej: a 

v njegovi glavi vidiš še kaj drugega? 

Ne, prav nič. 

Nič, a? 

Nič. Glava je prazna. 

Res je strašna faca!

89 | 16. MAREC 2023 POLITIČNA POEZIJA 

Humor 

65 

Halo, halo, saj pravo sem poklical 

številko, ki se javno mi ponuja? 

Vas kličem, ker zares je skrajna nuja, 

ne bom vas prosil, za nič ne bom žical. 

Halo, halo, zakaj le v prazno tuli? 

Nujno bi potreboval zdravnika, 

nekaj se v telesu mi premika, 

pa so rekli mi, da me le žuli. 

KLICATELJ N. 

HALO, HALO 

Halo, halo, zdaj končno se oglaša 

na drugi strani nekaj kot da čivka, 

se prvi hip zdi ptičica selivka, 

golobje čivkanje ki oponaša. 

Halo, halo, je končno melodija, 

to glasba je za naše potrpljenje, 

ki bojda olajšuje nam življenje, 

a čudno da tako na glas razbija. 

Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si 

Halo, halo, saj to je center tisti 

za nas, ki da smo neopredeljeni? 

To sam razumem kot nezaželeni, 

in vi nemara že kar kot nečisti. 

Halo, halo, nihče se mi ne javlja, 

pa rekli so, zdravnik da čaka name, 

v pripravljenosti da je stalni zame, 

a zdaj samo tu-tu se tu ponavlja. 

Halo, halo, človeški glas oglaša 

naposled se na drugi strani žice, 

priklical končno center sem za klice, 

je to resnično ta številka vaša? 

Halo, halo, kaj pravite? Peresa? 

Zdaj končno ste mi le odgovorili. 

Kaj pravite? Da to ni center v sili, 

dočakal sem zaslužena nebesa? 

SHUTTERSTOCK

TAZADNJA 

66 

Humor 


Vlada bo po novem 

nevladna organizacija 

Nevladne organizacije so v zadnjih letih pridobile na politični moči, njihovo pojavljanje 

v medijih pa je postalo vsakotedensko, če že ne vsakodnevno. Trenutna vlada je že 

od začetka kazala veliko posluha za nekatere nevladne organizacije, zdaj pa je presenetila 

ter tudi sama postala nevladna organizacija. 

SVIT PODGORNIK 

Mnogi so nad potezo vlade 

presenečeni, saj menijo, 

da je rahlo protislovna. 

Vendar pa premier očitke 

zavrača: »Ma, kje pa, mar nas niste videli 

na mnogih protestih? Bi bilo logično, 

da smo tam, če ne bi bili nevladna 

organizacija? Ne! Poleg tega pa smo, 

tako kot mnoge nevladne organizacije, 

financirani s strani vlade, tako da si 

nismo tako različni.« Na prihodnji seji 

državnega zbora bodo poslanci potrdili 

zakon, po katerem se bo vlada preimenovala 

v Inštitut 31. februar. Prav tako 

se bodo preimenovala ministrstva. 

Ministrstvo za obrambo bo postalo 

Kabinet za nemirni razvoj družbe, ministrstvo 

za notranje zadeve bo preimenovano 

v Damirjev kotiček, medtem 

ko bosta Ministrstvo za delo, družino, 

socialne zadeve in enake možnosti ter 

Ministrstvo za solidarno prihodnost 

svoji imeni ohranili, saj sta že dovolj 

odprti za interpretacije. 

SAMO JAMRA 

Kaj si od te poteze v vladi obetajo? »Hja, 

nevladne organizacije imajo vedno 

večjo podporo kot vlada. Povejte mi, pri 

kom niso priljubljeni Rdeči križ ali prostovoljna 

gasilska društva? Nasprotno 

pa se prav vsak spotakne ob naše delo. 

Poleg tega pa sploh ne moremo stavkati 

ali iti na protest!« je nezadovoljen Samo 

Vlada je že osvežila svojo spletno stran. 

DOMOVINA 

Jamra, ki bo dobil vlogo vodje Iniciative 

za sodelovanje in dobro voljo, kot se po 

preimenovanju imenuje služba za medresorsko 

usklajevanje. 

Inštitut 31. februarja je tako že 

napovedal svoj prvi protestni shod, v 

katerem bodo zahtevali višje prispevke 

za svojo nevladno organizacijo. 

Premier si je tudi že postavil ultimat, 

v katerem zahteva zvišanje plače, sicer 

bo stavkal tudi sam. Ministrstvo 

za kulturo, ki se je združilo z ministrstvom 

za izobraževanje in šport ter se 

po novem imenuje Sekcija za kolesarjenje 

in ostale oblike udejstvovanja, je 

zadolženo za izdelavo plakatov za protestni 

shod. Sami pravijo, da bodo njihovi 

izdelki gotovo med boljšimi, saj 

so v zadnjem mesecu imeli priložnost 

videti na tisoče različnih protestnih 

plakatov, prav tako pa točno vedo, kaj 

dela vlada narobe, ter poznajo celo nekaj 

napak, ki javnosti še niso znane. 

ZANEMARLJIV UČINEK 

Napoved stavke Inštituta 31. februar 

je opozicija že komentirala z besedami: 

»Saj do sedaj tako ali tako niso kaj 

dosti naredili – stavka se prav dosti ne 

bo poznala«. Opozicija se je odločila 

formirati svojo nevladno organizacijo, 

Inštitut 29. februar. »Ime nam odlično 

pristoji, saj smo zanimivi ravno vsaka 

štiri leta,« so pojasnili v obrazložitvi. 

Pri Tazadnji smo navdušeni nad 

vedno večjo mobilizacijo ljudstva, saj 

bodo glas končno dobili tudi tisti, ki 

so bili vsa leta zatirani s tem, da so 

bili na vodilnih položajih. Vam pa želimo 

srčnega in srečnega političnega 

udejstvovanja, kljub temu da niste del 

iniciative ali inštituta.

Gregor Čušin: 

CENA: 

12,90 € 

"Pilat, Baraba, Simon, Veronika, Kajfa, Peter. 

Liki, ki jih poznamo iz zgodb zadnjih dni in 

ur Jezusovega življenja, postanejo resnični. 

Postanejo osebe iz mesa in krvi, osebe 

z lastnimi boji, osebe, ki prepoznajo 

ljubezen. Osebe, ki prepoznajo Ljubezen. 

Čušinova ViTa dolorosa za vedno 

spremeni pogled na veliki petek. 

In na Veliko noč. In po tem, ko jo 

preberemo, nikoli več ne podvomimo 

v Ljubezen križa." 

- bralka Mojca 

Na voljo 

tudi v darilni 

embalaži 

KUPI V TRGOVINI 

ISKRENI 

T: 064 135 136 E: info@iskreni.net 

www.iskreni.net/trgovina/product/vita-dolorosa 

ZA KRISTJANA NI TELEVIZIJE BREZ EXODUS TV! 

ZA KRISTJANA NI TELEVIZIJE BREZ EXODUS TV! 

vsak dan ob 20.00 uri 

POSTNA RAZMIŠLJANJA 

sobota 20.15 uri 

ZA SKUPNO DOBRO 

30 let Slov. škof. konference 

v službi evangelija in človeka 

ponedeljek 20.15 uri 

ZA SKUPNO DOBRO 

Spreobrnjenje prostozidarja 

Sergeja Abad-Gallardo 

do Velike noči imamo na Exodus TV 

15 minutna postna razmišljanja. V tem 

tednu vas vabimo, da prisluhnete mislim 

priljubljenega patra Karla Gržana. 

četrtek 21.10 uri 

ZEMLJA 

dokumentarni film

KUPI V TRGOVINI 

ISKRENI 

CENA: 

29,95 € 

T: 064 135 136 

E: info@iskreni.net 

www.iskreni.net/trgovina/digitalni-minimalizem

Domovina 89: Kmečki upor zaradi Jankovićeve kanalizacije (Predogled)

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?