Domovina 88: Ali bodo v šoli iz vaše hčere naredili sina (Predogled)

Temne 

skrivnosti 

Vile Koman 

Janša naj 

posluša 

Gorenaka 

Zastave pred 

parlamentom 

namesto v Planici 

Poštnina plačana pri pošti 

1351 Brezovica pri Ljubljani 

Ali bodo v šoli iz vaše hčere naredili sina 

88 

3,60 € 

9. 3. 2023

Oddaje Iskreni 

o partnerskih odnosih: 

• Zrel človek se vedno vpraša, 

kaj bo v odnos prinesel, in ne, kaj bo dobil 

• Kako postati najboljši ljubimec? 

• Poročeni smo z »dražilom« 

• Razmerje 80:20 – pravilo, ki obrne 

vajin zakon v pravo smer 

• Preprosta skrivnost za boljši zakon 

VABLJENI K OGLEDU! 

GOSTI: 

- dr. Andrej Perko 

- Luka in Mirjam 

Mavrič, voditelja 

tečaja »Ljubezen 

in spoštovanje« 

VIDEO ODDAJE 

ISKRENI 

ENA NAROČNINA, OGROMNO ZANIMIVIH IN KORISTNIH VSEBIN 

Poučne in zanimive oddaje Iskreni prinašajo odgovore na številne vsakodnevne izzive s področij 

medsebojnih odnosov, vzgoje, sobivanja različnih generacij, odnosa med starši in najstniki ter 

pomena gibanja za otroke. Na voljo so samo digitalnim naročnikom portalov 

Iskreni.net in Domovina.je ter naročnikom tednika Domovina, ki poleg izobraževalnih 

video oddaj dostopajo tudi do drugih ekskluzivnih naročniških 

vsebin, kot so zaklenjeni članki, komentarji in druge oddaje na obeh portalih. 

PRIDRUŽITE SE NAROČNIKOM ISKRENI TUDI VI! SPLAČA SE. 

T: 064 135 136 

E: info@iskreni.net 

https://www.iskreni.net/ 

tag/oddaje-iskreniplus/ 

www.iskreni.net/trgovina/ 

iskreni-narocnina/ 

ZA KRISTJANA NI TELEVIZIJE BREZ EXODUS TV! 

ZA KRISTJANA NI TELEVIZIJE BREZ EXODUS TV! 

vsak dan ob 20.00 uri 

POSTNA RAZMIŠLJANJA 

sobota 20.15 uri 

ZA SKUPNO DOBRO 

30 let Slov. škof. konference 

v službi evangelija in človeka 

ponedeljek 20.15 uri 

ZA SKUPNO DOBRO 

Spreobrnjenje prostozidarja 

Sergeja Abad-Gallardo 

do Velike noči imamo na Exodus TV 

15 minutna postna razmišljanja. V tem 

tednu vas vabimo, da prisluhnete mislim 

priljubljenega patra Karla Gržana. 

četrtek 21.10 uri 

ZEMLJA 

dokumentarni film

88 | 9. MAREC 2023 

MOJA BESEDA 

3 

Mavrični totalitarizem in moški na kolenih 

Piše: TINO MAMIĆ, 

odgovorni urednik 

tednika Domovina 

Pred leti sem v prešernih 

dneh takoj po rojstvu 

enega od otrok, predzadnjega, 

se mi zdi, pred 

zlatarno srečal znanega politika. 

Levičarja od mladih nog, člana 

SD. Uglajenega in kulturnega. 

Takega, kot ga danes med njegovo 

politično elito iščeš z lučjo pri 

belem dnevu. 

Vedel je, da je moja draga 

rodila, ker sem v svoji takratni 

do neba segajoči nečimrnosti 

to objavil kar na Twitterju. In 

mi je čestital. 

Beseda je dala besedo in v 

smehu je navrgel: »Vi jih rojevajte, mi jih bomo 

pa vzgajali.« Hecal se je. »Oni« namreč nimajo 

toliko otrok kot mi. Če jih sploh imajo. 

Na to opazko sem se še večkrat spomnil. Pomislil 

sem, da se je politik morebiti tudi zarekel, ker 

je, kot se reče, v vsaki šali pol resnice. In v tem, da 

nam socialisti po socialistično vzgajajo otroke, je 

resnice veliko, ne samo pol. V tem so resnično mojstri. 

Boljši od učiteljev v katoliških šolah, v katerih 

se brez težav in pritiskov šolajo tudi transspolniki. 

Na Fakulteti za družbene vede (FDV), valilnici 

slovenske politične in medijske elite, 

pa večina kristjanov presneto dobro premisli, 

komu bo razkrila svojo veroizpoved. Sam poznam 

kar nekaj kristjanov, ki jih je fakulteta 

»spreobrnila« v politično 

zagrete socialistične novinarje. 

Razumem tudi, 

zakaj so tiho in se političnih 

debat povsem izogibajo. 

Moji sošolci in sošolke 

na FDV so to počeli zaradi 

ocen in kariere. Na FDV 

namreč lažje prideš do 

uspešnega zaključka, če si 

rdeč. Če nisi, pa moraš biti v 

ključnih trenutkih tiho kot miška. 

Po eni strani v katoliških šolah učitelji ne 

smejo odsloviti učencev, ki kažejo protikrščansko 

držo. Po drugi strani pa v državne 

šole prodira ideologija, ki vsem otrokom vsiljuje 

povsem nove poglede na znanost in našo 

civilizacijo. LGBT ideologija, ki ženskam jemlje 

celo njihova stranišča, svoboščino, za katero se 

je žensko gibanje borilo desetletja, je v svojem 

bistvu nasilna. Agresivna. 

Obenem pa še totalitaristična, saj hoče, da vsi 

ljudje enako mislimo in da je vse pod nadzorom. 

Rdečega, rjavega in črnega totalitarizma ni več, 

»Vi jih rojevajte, mi jih 

bomo pa vzgajali.« 

skozi vrata demokracije pa vdira 

novi, mavrični totalitarizem. 

Če ti krasni novi svet ni všeč, 

ni dobro, da to poveš glasno. Ne 

izplača se. Včasih pa se uporništvo 

celo - plača. Tudi Zavod 

Iskreni je že pred desetletjem 

doživljal pritiske LGBT aktivistov 

na njegove sponzorje, naj 

prekinejo sponzoriranje. 

Če prideš pred parlament in 

poveš, da so po tvojem mnenju 

pokojnine prenizke, te oblastniki 

in mediji obtožijo, da si politično 

opredeljen (kot da v ustavi nimamo 

zapisane svobode političnega 

izražanja). Tisti, ki so dobri dve leti redno protestirali 

pred parlamentom, ti rečejo, da pretiravaš. 

Vodstvo nestrankarske upokojenske organizacije 

pa vseh 20 tisoč ljudi označi za člane vojaškega 

krila nacionalsocialistične stranke (SA) Adolfa 

Hitlerja. Tako imenovane rjavosrajčnike. 

Zato so mnogi raje tiho. A Bog ne daj, da svoj 

molk – pokažeš. Tihi molilci, ki prebirajo jagode 

rožnega venca pred kliniko za splave, so deležni 

kritik levičarskih aktivistov in celo oblasti. Klečeči 

moški na hrvaških trgih, ki na prvo soboto 

zjutraj molijo rožni venec, doživljajo verbalne 

napade domačih politikov. Zdaj pa so zmotili 

celo slovenske »osmomarčevke«. So se dekleta 

iz neomarksističnega krožka, ki se je samooklical 

za inštitut, morebiti ustrašila, da bodo začeli 

na kolenih moliti tudi 

slovenski moški? 

POST SCRIPTUM 

Domovina pa ne bo tiho. 

Novinar je v službi javnosti 

in piše v javnem interesu. 

To sicer nekatere bralce 

jezi. Ene moti, če objavimo 

kaj kritičnega o Cerkvi, drugi 

so jezni, če smo kritični do Janše in/ali Tonina. 

Zato nas nekateri označujejo za levičarje, drugi 

za »janševce«, tretji za »novoslovence«, četrti za 

liberalce. Kdor želi poročanje, ki ne bo kritično do 

napak levice, ima na voljo celo plejado takih medijev 

tudi brez Domovine. Kdor želi poročanje, ki 

ne bo kritično do napak škofov, ima na voljo celo 

vrsto takih medijev tudi brez Domovine. Kdor želi 

poročanje, ki ne bo kritično 

do napak Janše ali 

SDS, ima tudi veliko tovrstnih 

medijev. In tako 

dalje in tako dalje.

Poštnina plačana pri pošti 

1351 Brezovica pri Ljubljani 

VSEBINA 


4 

Moja beseda 

Družba — komentar 

Temne 

skrivnosti 

Vile Koman 

Janša naj 

posluša 

Gorenaka 

Zastave pred 

parlamentom 

namesto v Planici 

3 Tino Mamić: Mavrični totalitarizem 

in moški na kolenih 

38 Urban Šifrar: Molitev rožnega venca 

na zagrebškem Jelačićplacu 

je trn v peti Inštitutu 8. marec 

88 

3,60 € 

9. 3. 2023 

Ali bodo v šoli iz vaše hčere naredili sina 

TEDNIK DOMOVINA 

ŠT. 88, LETNIK 3, 9. marec 2023 

ISSN številka: 2784-4838 

Cena posameznega izvoda: 3,60 evra 

Uredništvo: 

CESTA V LOG 11, 

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI 

E: tednik@domovina.je 

T: 059 020 000 

Odgovorni urednik tednika: 

TINO MAMIĆ (tino@domovina.je) 

Izvršni urednik tednika: 

KLEMEN BAN 

Odgovorni urednik portala Domovina.je: 

ROK ČAKŠ 

Odgovorna urednica portala Iskreni.net: 

ANDREJA BARAT 

Uredniški odbor: 

ALEKS BIRSA JOGAN, 

LUKA SVETINA, URBAN ŠIFRAR 

Tehnično in foto uredništvo: 

TOMO STRLE 

Prelom in tisk: 

CITRUS D.O.O. 

Naklada: 7700 izvodov 

Foto naslovnice: 

BORIS OBLAK 

Naročnine: 

E: narocnine@domovina.je 

T: 059 020 001 

Izdaja: 

DOMOVINA D.O.O., CESTA V LOG 11, 

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI 

E: tednik@domovina.je 

Direktor: 

IGOR VOVK 

www.domovina.je 

@Domovina_je 

@domovinaJE 

Tednik izhaja ob četrtkih v slovenščini. 

6 Med(ijski) sosedi 

8 Pregled tedna 

10 Čivkarija 

Požareport — komentar 

23 Bojan Požar: Vesna Vuković 

se ima za drugega človeka države 

Šport — komentar 

24 Tomaž Kavčič: Po Planici, ki je bila 

le še za peščico: lesk zlatih medalj 

ne more izbrisati blamaže 

Aktualno — komentar 

26 Vid Sosič: Nepregledna množica ljudi 

pred parlamentom namesto v Planici 

Anketa — komentar 

34 Rok Čakš: Najuspešnejši politiki 

februarja: Logar nedotakljiv, 

Janša dela po priročniku levice 

Intervju 

20 Mirko Mayer: Golob ne more, 

noče ali ne zna več pojasniti stvari, 

zaradi katerih lahko celo pade 

Svobodno gospodarstvo 

— kolumna 

40 Milena Miklavčič: Kje bodo Golobovi 

vzeli, da bodo dali upokojencem: 

Vreča, ki jo praznijo, ni brez dna 

Družba — komentar 

42 Andreja Barat: 

Župnik kot ženitni posrednik 

Demokracija 

44 Teo Petrovič Presetnik: 

Demokracija je težka, zato je vprašanje, 

ali si jo sploh zaslužimo 

Pismo iz Furlanije — kolumna 

46 Tino Mamić: Maša na »playback« 

Evropa — komentar 

48 Teo Petrovič Presetnik: 

EU težave z rodnostjo rešuje 

s podeljevanjem državljanstev 

Beremo, gledamo, poslušamo 

50 Priporočila 

Intervju 

28 Valentin Areh: 

Ruska vojska me spominja na JLA


VSEBINA 

5 

Duhovnost 

51 Andraž Arko: Evangelij po Mateju 

Kolumna 

52 Andreja Barat: 

Ali se starši preveč ukvarjajo s šolo 

SHUTTERSTOCK 

Medgeneracijsko sožitje 

58 Mateja Škropec Šega: Starši, 

ki se ne pogovarjajo o dediščini, 

delajo veliko napako 

Sladko-slane brbončice 

60 Selma Bizjak: Polnjene tortilje za vse 

ljubitelje lahkih mehiških zavitkov 

62 Razvedrilo 

Slikovito — satira 

64 Gregor Čušin: Brez naslova 

– Jose de Almada Negreiros 

Politična poezija — humor 

65 Viktorij Musarjonovič Krivoustin: 

S Kegelbana 

Tazadnja — humor 

66 Svit Podgornik: 

Storitve v Nemčiji in Avstriji 

so tudi uradno slovansko dvojezične 

Tema tedna 

12 Peter Merše: Transspolnost postaja 

realnost slovenskih šol 

14 Gabriel Kavčič: V katoliški šoli so ga izključili, 

ker je trdil, da je Bog ustvaril le dva spola 

16 Pia Kos: Kako iz vaše hčere naredijo 

sina in ob tem še dobro zaslužijo 

18 Pia Kos: Družbena omrežja 

širijo transspolnost med mladimi 


32 Vid Sosič: 

Temne skrivnosti Vile Koman 


36 Rok Čakš: Janez Janša bi moral 

poslušati Vinka Gorenaka 

Intervju 

54 Elizabeta Tomac: »Največ, 

kar so mi dali starši, so delovne 

navade in samostojnost«

MED(IJSKI) SOSEDI 

6 


HRANA CENEJŠA 

Indeks cen hrane, ki ga vodi Organizacija 

Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo 

(FAO), je februarja znašal 129,8, kar 

je 0,6 odstotka manj kot januarja. Z zadnjim 

padcem je indeks za 18,7 odstotka nižji 

od vrha, ki ga je dosegel marca lani. Gre 

za odraz občutnih pocenitev rastlinskih 

olj in mlečnih izdelkov, in sicer skupaj z 

nekoliko nižjimi cenami žita in mesa, kar 

je več kot nadomestilo strmo rast cen 

sladkorja, piše spletni portal Slovenec. 

Po treh zaporednih mesecih padanja 

pa so se nekoliko zvišale mednarodne 

cene pšenice (za 0,3 odstotka), kar je 

posledica zaskrbljenosti zaradi sušnih 

razmer na ključnih proizvodnih območjih 

v Združenih državah Amerike in 

povečanega povpraševanja v Avstraliji. 

Podražila se je tudi koruza, vendar prav 

tako samo za desetinko odstotka. V Argentini 

se razmere slabšajo, kar prinaša 

zamude pri sajenju, poleg tega pa ostaja 

velik izvoz v Brazilijo. 

Rastlinska olja so bila februarja cenejša 

za 3,2 odstotka, s čimer so cene 

dosegle najnižjo raven od začetka leta 

2021. Cene palmovega olja so prejšnji 

mesec zabeležile že tretji mesečni padec 

zapored, in sicer predvsem zaradi manjšega 

povpraševanja. Indeks cen mleka in 

mlečnih izdelkov pa je februarja padel za 

2,7 odstotkov. Na to so vplivale nižje cene 

vseh mlečnih izdelkov, padec pa je najbolj 

opazen pri maslu in posnetem mleku v 

prahu, še piše Slovenec. 

Cene mesa so se februarja spustile le za 

desetinko odstotka in tako ostale za 1,7 

odstotkov pod vrednostjo izpred leta 

dni. Vseeno pa je to bil že osmi zaporedni 

mesečni padec, saj svetovna ponudba trenutno 

presega povpraševanje ne glede na 

izbruhe ptičje gripe v več vodilnih državah 

proizvajalkah. Sladkor pa se je podražil za 

kar 6,9 odstotkov in tako dosegel najvišjo 

raven od februarja 2017. 

KJE SO NOVI 

POLITIČNI VODITELJI 

Enrico Fermi je leta 1950 postavil t. i. 

Fermijev paradoks. Nobelov nagrajenec 

je domneval, da glede na starost vesolja 

in število zvezd obstaja veliko zunajzemeljskih 

civilizacij, in se vprašal, zakaj 

ne vidimo znakov njihovega obstoja. 

Podobno vprašanje lahko postavimo 

za slovensko politično galaksijo, piše 

spletni Portal plus. Anonimni kolumnist 

Andrej Capobianco meni, da je sposobnih 

Slovenk in Slovencev dovolj, da bi v 

zadnjem desetletju lahko zasijala kakšna 

nova politična zvezda. Zakaj se na vodilnih 

položajih na levici pojavljajo samo breztežni 

meteoriti, medtem ko se na desnici 

vse vrti okoli Janše? So predsednica 

republike Nataša Pirc Musar, predsednik 

vlade Robert Golob in predsedniški kandidat 

Anže Logar nove zvezde ali kometi? 

Slovenija je majhna država in kot taka ni 

zmožna nenehno proizvajati vrhunskih 

kadrov na vseh področjih – vsaj na ravni 

novih vodji ne. To ne pomeni, da na obeh 

straneh političnega spektra ni sposobnih 

politikov. V devetdesetih letih je bilo veliko 

prvokategornikov, kot so Jože Pučnik, 

Lojze Peterle (73), Dimitrij Rupel (76), Ivan 

Oman, France Bučar, Janez Drnovšek, 

Milan Kučan (81), Janez Janša (64) in Borut 

Pahor (64). Verjetno tudi zato, ker je bila 

osamosvojitev prelomni trenutek v slovenski 

zgodovini in je terjala angažma vseh 

intelektualnih sil, piše Portal plus. 

Tudi kasneje so občasno na politično sceno 

vstopali, bolj ali manj uspešno, nekateri 

nepolitiki, ki so veljali za težkokategornike, 

na primer Andrej Bajuk, Danilo Türk (71), 

Mitja Gaspari (71) in Barbara Brezigar (69). 

Nekateri drugi so se na najvišji ravni izkazali 

za meteorite, npr. Tone Rop (62), Gregor 

Golobič (59), Pavel Gantar (73), brata 

Podobnik, Dejan Židan (55), Igor Lukšič (61) 

in Ljudmila Novak (63). Med strankarskimi 

veljaki in vodilnimi političnimi akterji imamo 

tako po mnenju kolumnista trenutno 

tri kategorije politikov: rdeče velikane, 

supernove in protozvezde. 

MAGNA KLIČE 

PO OVADBAH 

Poseg v prostor, kjer stoji Magnina lakirnica, 

je nepovraten. »Sto hektarjev najboljših 

kmetijskih zemljišč pa je za vedno izgubljenih,« 

so se glasili naslovi medijev potem, 

ko je sedanji župan Marko Soršak leta 

2017 najlepše kmetijske površine poklonil 

avstrijski lakirnici Magna. Povsem neprimerna 

umestitev Magnine tovarne v prostor 

je botrovala slabi volji potem, ko so takratni 

predsednik vlade Miro Cerar (59), minister za 

delo Zdravko Počivalšek (65) in župan občine 

Hoče - Slivnica Marko Soršak (43) trgovali z 

najrodovitnejšimi zemljišči domačinov, piše 

spletni portal E-maribor. Zanimivost projekta 

Magne pa je bila prav v tem, da se države 

z neprimerno več kmetijske zemlje pozidav 

branijo, pri nas pa se je tovarnam brez 

premisleka dovolilo, da zidajo na najboljših 

kmetijskih zemljiščih in vodovarstvenih 

območjih ter jih tako trajno uničijo. 

Magna je sicer za tovarno porabila približno 

68,2 milijona evrov, od Slovenije pa je prejela 

18,6 milijonov evrov državnih spodbud. 

Ker je bila gradnja prve faze objekta večinoma 

končana v letu 2018, so v Magni načrtovali, 

da bodo proizvodnjo zagnali v začetku 

leta 2019. Zaposlili so okoli 140 delavcev. 

Vloga za okoljevarstveno dovoljenje za 

drugo fazo je bila vložena na Agencijo RS 

za okolje v letu 2018, pozitivno mnenje 

pa je bilo izdano novembra 2021. Magnina 

vloga se je nanašala na gradnjo dveh 

glavnih objektov, proizvodnjo karoserij in 

sestavljalnico vozil. Z obstoječo lakirnico 

bi tako vzpostavili celovito proizvodnjo 

avtomobilov, v kateri bi delo v drugi od treh 

načrtovanih faz projekta lahko dobilo do 

tisoč ljudi. Pot od obljub do realizacije je 

dolga, pa tudi ljudje v pravljice, ki so jih 

servirali Cerar, Počivalšek in Soršak niso 

verjeli, saj je bilo že od začetka projekta 

jasno, da je Magna zgrajena na vodovarstvenem 

območju in da sta obe okoljevarstveni 

dovoljenji izdani protizakonito. Zdaj 

se avstrijski konglomerat očitno umika, 

Soršak pa bi vseeno moral odgovarjati, 

menijo na spletnem portalu E-maribor.

88 | 9. MAREC 2023 FOTO TEDNA 

7 

Bor Slana/STA 

Podnebni aktivisti vdrli na stadion 

Protestniki so po shodu »Mladi za podnebno pravičnost« 

vdrli na zasebno zemljišče, bežigrajski stadion, in na njem posadili drevesa. 

Nasprotovali so kapitalu, ki po njihovo prevzema Ljubljano. 

Policisti so popisali 48 aktivistov, med njimi dve mladoletni osebi.

PREGLED TEDNA 

8 


Končne odločitve o prepovedi avtomobilskih motorjev na bencinski in dizelski pogon zaradi pomislekov 

Italije in Nemčije v Bruslju še ne bo. 

AVTOV NA BENCIN (ŠE) 

NE BODO PREPOVEDALI 

Države članice Evropske unije so se 

odločile, da preložijo dokončno odločitev 

o prepovedi vozil z motorji na notranje 

zgorevanje po letu 2035, je sporočilo 

švedsko predsedstvo. Razloga za preložitev 

sicer niso navedli, čeprav sta Svet 

Evropske unije in Evropski parlament 

načelni dogovor o tej uredbi dosegla že 

konec oktobra lani. Uredba določa cilj 

55-odstotnega zmanjšanja emisij CO2 za 

nove avtomobile in 50-odstotnega zmanjšanja 

emisij za nove kombije do leta 2030 

v primerjavi z ravnmi iz leta 2021. Popolna 

prepoved motorjev na notranje zgorevanje 

po letu 2035 pa je glavni cilj EU. 

Kot poroča bruseljski spletni portal Euractiv, 

so nekatere članice po glasovanju 

v parlamentu spremenile svoje stališče. 

Med njimi je Italija, ki trdi, da bo ta 

zakonodaja škodovala tako proizvajalcem 

kot potrošnikom. Nemčija pa svoj 

glas za pogojuje z zahtevo, da Evropska 

komisija pripravi predlog, v skladu s 

katerim bo mogoče v novih vozilih z 

motorji na notranje zgorevanje tudi po 

letu 2035 uporabljati sintetična goriva, 

pridobljena s pomočjo obnovljivih virov 

energije. Zakonodaji nasprotujeta tudi 

Poljska in Belgija. 

SHUTTERSTOCK SHUTTERSTOCK 

TRUMP: 

III. SVETOVNA VOJNA 

Ob zaključku letne Konference za konservativno 

politično akcijo (CPAC), ki je potekala 

v Marylandu, je nekdanji ameriški 

predsednik Donald Trump (76) v svojem 

govoru dejal, da je edini predsedniški 

kandidat, ki lahko prepreči tretjo svetovno 

vojno. Da so imeli republikansko 

stranko, ki so ji vladali čudaki, neokonservativci, 

globalisti, fanatiki in bedaki 

– je bil kritičen do svojega političnega 

pola – demokratsko stran pa je obtožil 

vojnega hujskaštva. 

Javnomnenjske ankete Donaldu Trumpu zaenkrat 

dobro kažejo glede njegove namere o povratku 

v Belo hišo. 

Trump obljublja, da bodo dokončali, kar 

so začeli, po ocenah političnih poznavalcev 

pa ima dobre možnosti, da se na 

prihodnjih volitvah zopet zavihti na čelo 

države. Na konferenci, ki so jo številni 

morebitni republikanski kandidati za 

predsednika preskočili, je nastopil tudi 

bivši brazilski predsednik Jair Bolsonaro 

(67), ki je velik Trumpov podpornik – 

in obratno. 

VRNITEV PROGRAMSKEGA 

SVETA RTVS 

Programski svet Radiotelevizije Slovenije 

(RTVS) se je v ponedeljek sestal prvič po 

objavi ustavne odločbe, ki je začasno 

zadržala izvrševanje dela novele zakona 

o RTVS, ki se nanaša denimo na konstituiranje 

novega sveta zavoda. Na podlagi 

odločbe člani programskega sveta 

opravljajo delo skladno s pristojnostmi, 

ki so jih imeli do uveljavitve novele, je 

dejal predsednik programskega sveta 

Peter Gregorčič (42). Pri tem znotraj teh 

pristojnosti opravljajo le tekoče posle, ki 

omogočajo nemoteno delovanje RTV in 

zagotavljajo izpolnjevanje profesionalnih 

standardov na področju izvajanja radijske 

in televizijske dejavnosti. 

Sicer pa je Komisija za preprečevanje 

korupcije (KPK) sporočila, da pri obravnavi 

prijave zoper organizatorje referendumske 

kampanje, generalnega direktorja RTV 

Slovenija Andreja Graha Whatmougha 

(38), predsednika programskega sveta 

Petra Gregorčiča, člana programskega 

sveta Janeza Juhanta (75) in člana nadzornega 

sveta Aleksandra Kotnika, ni potrdila 

dejanskega nasprotja interesov. 

NUJNA SEJE O KANALU C0 

Poslanska skupina SDS zahteva sklic nujne 

skupne seje parlamentarnih odborov 

za notranje zadeve in za infrastrukturo, 

na kateri bi obravnavali problematiko 

ukrepanja za zaščito pitne vode na 

območju ljubljanskega vodonosnika ter 

zlorabo moči in uporabo nasilja pri tem. 

Prepričani so, da bi moralo ministrstvo 

za naravne vire in prostor gradnjo 

kanala C0 zadržati. Po njihovem mnenju 

je obravnava te teme nujna, saj naj bi 

številni občani Mestne občine Ljubljana


PREGLED TEDNA 

9 

nasprotovali izgradnji kanala C0, ker ta 

ogroža pitno vodo, občina pa poleg tega 

nima ustreznih dovoljenj za gradnjo na 

njihovih zemljiščih. 

Kanalizacijski kanal C0 je sicer v zaključni 

fazi izgradnje, med Brodom in 

Klečami ostajata nezgrajena še dobra dva 

kilometra cevi z zaščitnimi kinetami. Pred 

dvema tednoma je na tem delu prišlo do 

fizičnega obračuna med enim izmed varnostnikov, 

ki ni bil oblečen v uniformo, in 

lastniki zemljišč ter njihovimi podporniki, 

ki so poskušali podreti varovalno ograjo, 

potem ko so njihovi geodeti izmerili, da 

MOL cev gradi po zemljišču, kjer sploh nikoli 

ni zaprosil za gradbeno dovoljenje, o 

čemer smo podrobneje poročali v prejšnji 

številki Domovine. 

MANJ KAJENJA V ITALIJI 

V Italiji se napoveduje prepoved kajenja 

na številnih lokacijah na prostem. Po 

poročanju dnevnika La Stampa si kadilci 

cigarete, tudi elektronske, ne bodo 

smeli privoščiti na terasah lokalov ter 

na avtobusnih in železniških postajah. 

Ob prisotnosti nosečnic in otrok pa bo 

kajenje prepovedano tudi v parkih, globa 

za kršitelje pa bo znašala 275 evrov. V 

skladu z osnutki odlokov naj bi prepoved 

veljala za zunanje prostore barov, razen 

tam, kjer bi lastniki del terase namenili 

le za kadilce. Prepoved prihaja 20 let po 

prepovedi kajenja v notranjosti lokalov in 

v zaprtih javnih prostorih. 

VRTIČKARJI 

PREMAGALI PEČEČNIKA 

Višje sodišče je potrdilo odločitev prvostopenjskega 

sodišča, da se parcela z vrtovi 

ob Plečnikovem stadionu prisodi etažnim 

lastnikom naselja Fond. Prebivalci blokov 

zdaj upajo, da bo odločitev sodišča 

vplivala na reševanje stadiona, in sicer na 

način, da se ga obnovi v izvirni, Plečnikovi 

obliki, ter vrne v uporabo. 

Spomnimo se: Stanovalci Fondovih 

blokov so vrsto let bili pravno bitko s 

podjetjem Bežigrajski športni park športni 

marketing, ki vodi projekt prenove 

stadiona in katerega lastnik je poslovnež 

Joc Pečečnik (53). Mestna občina Ljubljana 

skupaj s podjetji OKS in GSA nastopa 

kot eden izmed družbenikov. Sosedje 

stadiona so poudarjali, da ne nasprotujejo 

prenovi stadiona, ne strinjajo pa 

se s predvideno projektno zasnovo, ki 

po njihovih stališčih premočno posega 

v samo Plečnikovo zapuščino in jo kot 

tako močno spreminja. Na parceli z vrtovi 

je bila namreč predvidena gradnja treh 

poslovnih objektov. 

VEČ O TEM 

PREBERITE NA SPLETU 

PREDLOGI NSI ZA SPOMINE 

NA OSAMOSVOJITEV 

Potem, ko v Novi Sloveniji niso uspeli z 

interpelacijo zoper ministrico za kulturo 

Asto Vrečko (39), so namesto tega v 

parlamentarni postopek vložili predlog 

priporočil vladi, saj si, kot so zapisali, 

vprašanje vrednot slovenske osamosvojitve 

zasluži poglobljeno razpravo. S 

priporočili želijo odpreti širšo razpravo 

o tem, kako krepiti spomin na ključno 

dogajanje v slovenski zgodovini. Janez 

Janša (64) je v Planici izjavil, da bo SDS te 

predloge podprla. 

Sicer pa se opozicijski pingpong nadaljuje. 

Spomnimo se, do vložitve interpelacije 

prvotno ni prišlo, ker je stranka 

SDS podpise pogojevala s podpisi NSi-ja 

k interpelaciji vlade. Na koncu v največji 

opozicijski stranki vsebine interpelacije 

Novi Sloveniji sploh niso poslali. Podpise 

za ustanovitev preiskovalne komisije o 

poslovanju družbe Gen-I – kar postaja vse 

bolj vroča tema – pa pogojuje NSi, in sicer 

s tem, da poslanci SDS zasedejo mesta v 

nadzornih komisijah državnega zbora. 

VEČ O TEM 


EVFORIJA PO ZMAGI 

ZAJCA V PLANICI 

Potem, ko je Timi Zajc (22) v Planici postal 

svetovni prvak v smučarskih skokih, se je 

z zmago postavil ob bok Franciju Petku 

(1991) in Roku Benkoviču (2005) ter postal 

tretji Slovenec z zlato medaljo na svetovnem 

prvenstvu. Po 137 metrov dolgem 

drugem skoku je namreč za dobrih deset 

točk premagal drugouvrščenega Rjojuja 

Kobajašija. Dan pozneje so svetovni prvaki 

Slovenci postali še na moški ekipni tekmi. 

VEČ O TEM 


Zlata moška skakalna reprezentanca v Planici je na tribune privabila tudi večje število gledalcev kot 

v preteklih dneh svetovnega prvenstva. 

Anže Malovrh/STA

ČIVKARIJA 

10 


Uroš Urbanija @UrosUrbanija 

Zanima me, kaj bi pisali, če bi se RTV Slovenija odločila 

prenašati sobotno prireditev Nove24TV. Ker 

gre za komercialno prireditev, bo za dober denar 

verjetno interes tudi na komercialni TV. 

Večer @vecer 

Bob leta 2022: "TV Slovenija podelitve noče 

prenašati, zanimanje za vstopnice pa je zelo 

veliko. In še so na voljo!" 

Čivk tedna 

Tomaž Štih @Libertarec 

Jaz pa bi ga interpeliral za tole frizuro. Pa ne 

morete tako, no ... 

Bojan Požar @BojanPozar 

Skratka, če nasilno vdreš na tuje zasebno zemljišče 

(npr. v hišo ali stanovanje), te policija ne sme niti 

popisati, lastnik pa niti slučajno ovaditi? 

Ula Podojstrsek @lisicamica 

Moj oče živi zakopan v snegu in ledu. Upravlja malo 

smučišče. Po treh mesecih spanja v strojnici je prišel 

domov, objel ženo, obul superge Luke Dončića, 

nastavil TV na košarko in – zasmrčal. Materi se je 

tako zasmilil, da je pospravila ločitvene papirje. Že 

tridesetič. 

Exploring Slovenia @ExploringSlo 

Spektakularni pogledi z najvišjega vrha Karavank, 

Stola. 

Aljoša Dragaš @AljosaDragas 

Pretekli teden so minila tri leta od pričetka epidemije 

(pandemije), zato nikar ne pozabimo, kdo je 

bil v prvih vrstah in nas rešil pred pogubo. Pogumno 

srce.

88 | 9. MAREC 2023 KARIKATURA 

11 

Darko Mršić @DarkoMrso 

Mehki ć ne more biti simbol izbrisanih oz. prebrisanih. 

Nihče ni bil izbrisan zaradi mehkega ć. Ogabna 

manipulacija. Eden od prebrisanih je leta 1991 prostovoljno 

zapustil Slovenijo. Avgusta 1992 je v BIH 

izropal hišo mojih starih staršev. 

Legebeceda 

Rok Viškovič @Rok_Viskovic 

Tina Šutej se bori za naslov evropske atletske prvakinje, 

na RTV pa planiški studio. Zelo nespoštljivo 

do kraljice športov. Resda smo postali svetovni prvaki, 

ampak za odzive bo čas tudi pozneje, evropski 

prvaki na dvoranskem atletskem evropskem 

prvenstvu pa smo bili do zdaj enkrat. Pred 21 leti. 

Aleksander Hribovšek @AleksHribovsek 

Ljudje z dobrimi nameni dajejo obljube, ljudje z 

dobrim značajem pa se jih držijo. 

BORIS OBLAK 

Marijan Smode @msmode20 

Za vse, ki me sprašujete: "Seveda obstaja CD Moja 

domovina. Če vas zanima, se obrnite na društvo 

trbonjskadolina@gmail.com." 

Žiga Turk @ZigaTurk 

Še nikoli se ni tako jasno pokazalo kot v primeru 

ukrajinske vojne, kako izven vseh evropskih 

civilizacijskih okvirjev je postavljen vrednostni 

kompas tiste Slovenije, ki ima tukaj čast in oblast 

od leta 1945. 

Vladimir Smrtnik @SmrtnikVladimir 

Zgodovinski dan za koroške Slovence: Franc Jožef 

Smrtnik je prvi neodvisni predstavnik narodne 

skupnosti v deželnem zboru. Zahvala gre Gerhardu 

Köferju, ki je to s svojim gibanjem Team Kärnten – 

Koroška omogočil. Se veselimo! 

Katarina Jenko @KatarinaJenko 

Danes sem poskusila iz Dravelj do glavne avtobusne 

postaje v pol ure spraviti mlado dekle iz Beograda. 

Ni šlo drugače, kot da se "šverca" na busu. Jaz 

brez dobroimetja na Urbani, nikjer urbanomata, 

ona brez urbane. Taksi bi rabil ravno toliko časa kot 

avtobus. Ljubljana je raj za tujce.

TEMA TEDNA 

12 

Komentar 


Transspolnost postaja 

realnost slovenskih šol 

PETER MERŠE 

Zgodb učencev in dijakov, ki spreminjajo spol, zgodb deklet, 

ki si šport in sanitarije delijo z biološkimi fanti, zgodb ljudi, 

ki so suspendirani zaradi izražanja svojega mnenja in zgodb staršev, 

ki so se uprli hormonski kastraciji svojih otrok in se zato znašli 

pred sodiščem, smo običajno vajeni z Zahoda. Med njimi prednjačijo 

predvsem Kanada, nekatere zvezne države ZDA in Velika Britanija. 

A 

tudi Slovenija v praksi za temi 

»zgledi« iz tujine ne zaostaja 

toliko, kot bi si marsikdo mislil. 

Želje po spremembi spola 

in z njimi povezane dileme vse bolj 

postajajo realnost slovenskih srednjih, 

pa tudi že osnovnih šol. 

Hitrejše napredovanje ideologije 

LGBT je do nedavnega zavirala zakonska 

ureditev ter jasno izražena referendumska 

volja ljudi na kar dveh (oziroma 

treh, če upoštevamo še tistega iz 

leta 2001) družinskih referendumih. S 

spremembo družinskega zakonika in z 

nastopom vlade Roberta Goloba pa so 

transspolni aktivisti dobili nov veter v 

jadra tudi pri nas. 

Število ljudi v Sloveniji, ki si želijo 

spremeniti spol, je v zadnjih letih v porastu. 

Med letoma 1991 in 2005 je bilo 

uradno zabeleženih 9 sprememb spola, 

manj kot ena na leto. Med letoma 

2005 in 2009 jih je bilo zabeleženih 

Bolj kot na spremembi 

spola bi bilo v takšnih 

primerih delati na 

sprejemanju svojega 

telesa, ki je v času 

pubertete v intenzivnem 

razvoju, kar za mnoge 

učence in dijake 

predstavlja stres. 

7, že leta 2012 pa je pokojni kirurg dr. 

Franc Planinšek v intervjuju navedel, 

da v povprečju opravi štiri operacije 

spremembe spola na leto. Med letoma 

2014 in 2017 so v Ljubljani obravnavi 

60 primerov ljudi s težavami s spolno 

identiteto, vendar vsi niso nadaljevali 

v spremembo spola. 

A število tistih, ki bi danes radi spremenili 

spol, je bistveno višje. Samo na 

dveh katoliških gimnazijah so po naših 

podatkih imeli v zadnjih dveh letih tri 

dekleta, ki so želela spremeniti spol, na 

drugih šolah pa naj bi bilo takšnih primerov 

še bistveno več. Svetovalne službe 

na večini šol se sicer na naša poizvedovanja 

večinoma (še) niso odzvale. 

(NE)OBIČAJNE 

MLADOSTNIŠKE TEŽAVE 

Ne le v srednjih, primeri želja po naslavljanju 

z zaimki in imeni, drugačnimi 

od dejanskega spola posameznika, 

se pojavljajo tudi že v osnovnih šolah. 

Zgodbo nam je zaupala svetovalna 

delavka ene izmed slovenskih javnih 

osnovnih šol. 

»Imeli smo primer učenke, ki se je 

iskala in je želela, da jo kličemo s fantovskim 

imenom. Starši so jo pri tem 

podpirali, prav tako terapevtka, h kateri 

je hodila.« Ker v tem primeru ni bilo 

uradne odločbe o spremembi spola, so 

v šoli učenko še vedno naslavljali z ženskim 

imenom, prav tako je uporabljala 

ženske sanitarije. Kot nam je povedala 

svetovalna delavka, je učenka to dokaj 

dobro sprejela, z nekaj nejevolje tudi 

njena mama. 

Se je pa učenka sicer soočala tudi z 

več drugimi problemi, med drugim tudi 

z občutkom, da imajo starši njenega 

brata rajši od nje. »Bolj kot na spremembi 

spola bi bilo v takšnih primerih delati 

na sprejemanju svojega telesa, ki je v 

času pubertete v intenzivnem razvoju, 

kar za mnoge učence in dijake predstavlja 

stres,« opozori socialna delavka, ki 

ocenjuje, da je v danem primeru šlo bolj 

za preizkušanje meja in iskanje, kot pa 

za primer spolne disforije. 

Čeprav je bil omenjeni primer 

na šoli, kjer deluje naša sogovornica, 

prvi tak primer, pa opozarja, da 

se podobni primeri pojavljajo tudi 

na okoliških šolah, pogosto pa so v


TEMA TEDNA 

Komentar 

13 

ozadju povsem drugi vzroki, ki pa jih 

je treba poiskati in nasloviti. 

ADMINISTRATIVNA 

SPREMEMBA SPOLA 

Na uradno priznani spol in ime so se pri 

ravnanju naslonili tudi v primeru obeh 

gimnazij, s katerih smo uspeli pridobiti 

informacije. Obe dijakinji, ki sta želeli, 

da ju naslavljajo z moškim imenom, sta 

še naprej uporabljali ženske sanitarije, 

sobe na ekskurzijah sta delili z dekleti, 

prav tako športno vzgojo. Dokler 

namreč sprememba ni bila uradna, na 

šolah niso želeli spreminjati odnosa 

do dijakinj. So ga pa, ko je ena dijakinja 

uradno spremenila spol. 

Postopek za to v Sloveniji zaenkrat 

še vedno poteka prek zdravstvene stroke, 

saj posameznik, ki v uradnih dokumentih 

želi spremeniti svoj spol, za 

to potrebuje zdravniško potrdilo. Tega 

sicer lahko pridobi tudi brez kirurške 

preobrazbe, ob predpostavki, da obstaja 

dokumentirano življenje in obravnava 

v želenem spolu. Sprememba spola v 

dokumentih je ob soglasju staršev možna 

tudi za mladoletne. 

Zdravniško potrdilo v Sloveniji izdaja 

konzilij, ki deluje v okviru Centra 

Kako bodo ravnale šole, ko se bodo pojavili 

pritiski, da bi biološko moški učenci in dijaki 

uporabljali ženske sanitarije in garderobe? 

(Fotografija je ilustrativna.) 

SHUTTERSTOCK 

za mentalno zdravje v Ljubljani, zanj 

pa je potrebna psihiatrična obravnava. 

V praksi sicer, sodeč po dokumentih, 

ki smo jih pridobili iz Ambulante za 

spolno zdravje v Ljubljani, sledijo 

doktrini z Zahoda, uporabljajo identično 

terminologijo (npr. »potrditev 

spola« namesto sprememba spola). 

Aktivno sodelujejo tudi s transspolnimi 

organizacijami, kot sta Legebitra 

in TransAkcija. 

A tudi varovalka zdravniškega potrdila 

in časa za premislek, saj proces 

uradne spremembe spola oz. »potrditve 

želenega spola« traja običajno vsaj 

eno leto, celotna tranzicija pa več let, 

utegne kmalu izginiti. 

Tedaj opozicijska stranka Levica je 

že leta 2017 predlagala spremembo zakonodaje, 

prek katere bi uradno spremembo 

spola izvajali kar na podlagi 

izjave posameznika o njegovem spolu. 

Takšno prakso že pozna več držav Zahoda, 

neuradno pa naj bi prizadevanja 

v to smer nadaljevali tudi v aktualni 

vladajoči koaliciji, kjer naj bi skušali tematiko 

tudi aktivneje vsiliti v šole prek 

spremembe šolskih programov. Predlog 

spremembe zakonodaje v to smer je 

tedaj podprla tudi predstojnica ambulante 

za spolno zdravje dr. Irena Rahne 

Otorepec, ki je odgovorna tudi za izdajo 

zdravniških potrdil za administrativno 

spremembo spola. 

V STISKI TUDI OKOLICA 

Primeri spremembe spola pa prinašajo 

širše družbene posledice. Stiske predstavljajo 

tudi pri sošolcih, saj ne vedo, 

kako naj se v takšnih primerih obnašajo. 

Po eni strani jim je jasno, da gre 

za dekle, in ne za fanta, zato jo težko 

naslavljajo z moškim imenom in zaimki, 

po drugi strani pa bi radi ugodili 

želji sošolke oz. prijateljice oz. bi se radi 

izognili konfliktom, na kar opozarja 

tako svetovalna delavka, s katero smo 

govorili, kot tudi več dijakov, ki imajo 

trans-spolne sošolce. 

Bojijo se tudi situacije, ko se bodo 

pojavili pritiski, da bi biološko moški 

dijaki uporabljali ženske sanitarije in 

garderobe. Slednjih primerov sogovorniki 

zaenkrat še niso doživeli. Trenutna 

ureditev tudi svetovalnim službam 

Če živiš v zmedeni 

družbi, z zmedenimi 

starši … se v iskanju 

lastne identitete 

v puberteti hitro 

zmedeš in znajdeš 

na drugi strani. 

še omogoča, da pomagajo razreševati 

probleme, ki jih ti učenci in dijaki imajo 

v ozadju. Če so le ti pomoč pripravljeni 

sprejeti, opozarja terapevt dr. Andrej 

Perko, ki ga porast posameznikov, ki bi 

radi spremenili spol, ne preseneča. 

ZMEDENA DRUŽBA, 

ZMEDENA IDENTITETA 

»Če živiš v zmedeni družbi, z zmedenimi 

starši, ob propagandi, ki ti 

govori, da je to nekaj normalnega, se 

v iskanju lastne identitete v puberteti 

hitro zmedeš in znajdeš na drugi 

strani, čeprav za to nimaš nobene 

predispozicije v genih,« ugotavlja 

Perko, ki opozarja, da je danes to v 

veliki meri tudi posledica izražanja 

pripadnosti določeni skupini, izražanja 

različnosti, čemur je družba 

silno naklonjena in mlade v to usmerja. 

Majhen delež teh je, kot opozarja, 

sicer res gensko pogojen, saj so 

se posamezniki s takšnimi nagnjenji 

pojavljali skozi vso zgodovino. 

Vendar je takšnih le peščica, večina pa 

kasneje ugotovi, da so naredili »hudo 

neumnost in spremembo spola kasneje 

obžalujejo.« Pomoč tem otrokom in mladostnikom 

tako ni »potrjevanje njihove 

identitete« pač pa jasno postavljene 

vrednote pri vzgoji, ki pomagajo k vzpostavitvi 

zdrave identitete. Mladostniki, 

ki še nimajo izdelane identitete, se hitro 

zlijejo s tem, kar promovira družba 

okoli njih. »Naša družba pa gre proti 

razumu in proti naravi. To niso ›heci‹. 

To se nam že maščuje in ti ljudje že plačujejo 

ceno za to, samo da se o tem še 

ne govori,« pogovor zaključi Perko.

TEMA TEDNA 

14 

Komentar 


V katoliški šoli so ga izključili, ker je 

trdil, da je Bog ustvaril le dva spola 

GABRIEL 

KAVČIČ 

Februarja so v Kanadi aretirali dijaka katoliške srednje šole svetega 

Jožefa, ker se je prikazal pri pouku kljub temu, da so ga novembra 

začasno suspendirali. Ta vzgojni ukrep ga je doletel zaradi protesta 

proti šolskemu pravilniku o transspolnih osebah in ker naj bi jih 

s svojim obnašanjem preganjal. Vmes je bil sicer že izpuščen, 

vendar do konca šolskega leta ne sme obiskovati pouka. 

Januarja, ko naj bi se začasni suspenz 

iztekel, je svet šole ponovno 

izdal vzgojni ukrep, tokrat izključitev 

vse do konca šolskega leta. Kljub 

temu je dijak 7. februarja prišel k pouku 

in bil zato aretiran. Iz medijev je razbrati 

predvsem dva razloga za njegovo izključitev: 

najprej že omenjeni protest proti 

šolskemu pravilniku glede uporabe sanitarij 

s strani transspolnih oseb v šoli. 

Omenjena katoliška srednja šola namreč 

dovoljuje fantom, ki se identificirajo 

kot transspolna dekleta, da uporabljajo 

sanitarije, namenjene dekletom, 

in obratno. 

Drugi razlog pa naj bi bil ta, da Josh 

Alexander še naprej javno izraža svoje 

(versko) prepričanje, namreč, da je Bog 

ustvaril le dva spola. Dijakov odvetnik 

James Kitchen ob tem navaja, da je šola 

njegovo stranko obtožila ustrahovanja 

transspolnih učencev, pri čemer pa 

trdi, da to nikakor ni res, saj da njegova 

Josh Alexander je sliko svoje aretacija objavil na Twitterju. 

stranka drugih dijakov ni in ne bo iskala, 

jih žalila ali se iz njih norčevala, javno – 

tako na šoli kot na internetu – pa izraža 

svoje odklonilno mnenje do prilagojenih 

šolskih pravilnikov in vztraja pri svojem 

mnenju o obstoju zgolj dveh spolov. 

Alexander, sicer baptist po veroizpovedi, 

je pojasnil, da so ga po začetku 

obiskovanja katoliške šole sošolke »zelo 

hitro obvestile, da moški učenci uporabljajo 

ženska stranišča; to je bilo vprašanje, 

ki se je pojavilo v razredni razpravi, 

in izkoristil sem to priložnost, da sem 

povedal svoje mnenje, kot ga je lahko 

povedal vsak drug učenec, in navedel 

sem nekaj besed iz Svetega pisma ter dejal, 

da obstajata samo dva spola. In ker 

so v razredu tudi transspolni učenci, se 

je to očitno štelo za ustrahovanje.« Šola 

mu je po njegovih besedah sporočila, 

da bi njegova prisotnost lahko »škodovala 

telesnemu in duševnemu počutju« 

transspolnih dijakov. 

TWITTER 

Z odvetnikom je zadevo sedaj vložil 

na sodišče v prepričanju, da gre za 

versko diskriminacijo, saj da je v razredu 

izrazil svoja verska prepričanja in da 

ni nikogar nadlegoval ali ustrahoval. 

»Oni izražajo svoja prepričanja in jaz 

izražam svoja. Moja očitno niso v skladu 

z občim mnenjem,« je povzel svojo 

plat zgodbe. Ob tem njegov odvetnik ni 

preveč optimističen, saj da sta tako 

verska svoboda kot svoboda izražanja 

v Kanadi v zatonu. 

VERSKA SVOBODA 

Najprej je treba poudariti, da je brez 

odziva šole – ki pa pravi, da konkretnih 

situacij dijakov ne more javno komentirati 

– težko razbrati, kaj vse se je 

dogajalo. Morda vse ni tako črno-belo, 

kot se zdi na prvi pogled, in je vendarle 

šlo tudi za medvrstniško nasilje. Je pa 

v vsakem primeru porazno, da se mora 

nekdo, ki se ne strinja z določeno ideologijo, 

pri tem sklicevati na svojo vero. Ko 

gre za vprašanje menjav spola, namreč 

ne moremo sklepati in se zanašati na 

argumente te vrste – ki so nedvomno 

pravilni, ker si vera in razum ne moreta 

biti v pravem nasprotju – ampak je treba 

pogledati na realnost stvari in uporabljati 

osnovne argumente, ki se jih učimo 

pri biologiji. Dva spola ne obstajata, ker 

nekdo tako veruje, ampak zato, ker je to 

osnovno biološko dejstvo, ne glede na 

kasnejše interpretacije, ki nam jih danes 

omogoča zahodna kultura. 

RESNICA 

Zaplete pa se pri odnosu med čustvi in 

resnico; med dojemanjem stvarnosti 

in dejanskostjo; med subjektivnim in


TEMA TEDNA 

Komentar 

15 

FACEBOOK 

Dva spola ne obstajata, 

ker nekdo tako veruje, 

ampak zato, 

ker je to osnovno 

biološko dejstvo, 

ne glede na kasnejše 

interpretacije, 

ki nam jih danes 

omogoča zahodna 

kultura. 

Z odvetnikom je zadevo sedaj vložil na sodišče v prepričanju, da gre za versko diskriminacijo, saj da je v razredu izrazil svoja verska prepričanja in da ni nikogar 

nadlegoval ali ustrahoval. Josh je vse o tem objavil na spletnih omrežjih. 

objektivnim pogledom na stvarnost. 

V iskanju ravnotežja med tema dvema 

poloma v današnji zahodni kulturi brez 

izjeme zmaga prvi, subjektivni, osebni 

pol. Vedno zmaga osebni pogled na 

resničnost in temu se je podredila tudi 

država in dobršen del strokovnih služb. 

Zato pa danes pri vprašanju spola ne 

govorimo več o (psihičnih) težavah, o 

posebnostih nekoga, ki jih je treba razrešiti 

itn., ampak gremo vedno bolj v 

smer »potrjevanja«, pri čemer prednjači 

prav Kanada: »Terapevti za potrjevanje 

spola«, kot se jim reče, praktično brez 

izjeme potrjujejo spremembe spola pri 

svojih klientih in jih s tem potrjujejo 

tudi v njihovem pogledu na svet, namesto 

da bi poskušali gledati resničnost 

in pri tem reševati skrite probleme, ki do 

motnje identitete sploh pripeljejo. 

Zaradi tega je treba Kanado in podobne 

države spremljati z vso zaskrbljenostjo 

in poskrbeti, da se pri nas ne 

začne dogajati kaj podobnega: Če niti 

katoliške ustanove ne zaščitijo otrok, 

ampak jih potrjujejo v njihovi zmedenosti, 

potem imamo sistem, ki otrok ne 

vzgaja, ampak pritrjuje njihovim (pogosto 

čisto razumljivim) motnjam identitete. 

To je sistem, ki torej potrjuje, ne 

da bi resnično pomagal, generacije otrok 

pa vstopajo vanj prav zdaj. 

KATOLIŠKO ŠOLSTVO 

Nelagodje torej zbuja tudi podatek, da 

se vse skupaj dogaja na »katoliški« šoli. 

Pri tem je sicer treba biti previden, saj so 

javne ustanove v večini držav zahodnega 

sveta v vedno večjih škripcih, kako izvajati 

javni program in pri tem ohranjati 

svojo identiteto. Razni zakoni kot »Equality 

act« (ZDA), »Legge Zan« (Italija) in 

podobni močno omejujejo delo tistih, ki 

se s katero izmed ideološko prisiljenih 

predpostavk mainstream sveta ne strinjajo, 

zato se zelo zatika delo katoliških 

Zahodni svet briše mejo med normalnim 

in patološkim oziroma, še več, patološkemu 

daje prednost pred običajnim, 

normalnim. Posledice te politike bodo 

katastrofalne. Namesto, da bi stremeli 

k vedno bolj urejenim odnosom, ustvarjamo 

kaos. Nekje v eni izmed grških dram 

piše : quod deus perdere vult, dementat 

prius. Kogar hoče Bog pogubiti, mu 

najprej vzame pamet. 

Na isto temo, v Španiji je bil , ne dolgo 

tega, en profesor biologije suspendiran 

zaradi trditve, da sta samo dva spola. 

Siromak je zdaj brez službe. 

Friderik 

Komentarji bralcev 

pedagoških in zdravstvenih ustanov. Na 

mestu je vprašanje, kje se bo čez nekaj 

let v tem oziru znašla Slovenija s peščico 

katoliških šol in ustanov. Bi se pa na 

katoliški šoli v konkretnem kanadskem 

primeru verjetno marsikaj dalo storiti 

drugače, če bi se hotelo. Se bo pač treba 

navaditi, da vse, kar nosi naziv »katoliški«, 

ne ustreza nujno temu izrazu, ampak 

je zgolj ostanek nekega drugega časa, 

v katerem je Katoliška cerkev brezskrbno 

opravljala svoje pristne pastoralne dejavnosti 

tudi v javnem življenju. 

Odličen dokaz za zbeganost v navidezno 

katoliških okoljih. Eden od takih norosti je 

ustvarjanje pogleda v postsocialistični družbi, 

da mora teološka fakulteta tekmovati z 

norimo Čačinovičevimi pogledi na družbo. 

Mihec 

Vse civilizacije doslej so pripovedovale o 

sreči, ki izhaja iz dvo(s)polnosti in so imele 

motnjo na tem področju za nesrečo. 

Naša pa je pozabila, zakaj sta dva spola 

in je rodovitnost zamenjala s proizvodnjo. 

Samo upamo lahko, da nam bo 

prizaneseno s proizvodnjo ljudi po vzoru 

Huxsleyevega Krasnega novega sveta. 

Jože Kurinčič

TEMA TEDNA 

16 

Komentar 


Kako iz vaše hčere naredijo sina 

in ob tem še dobro zaslužijo 

PIA KOS 

Oktobra 2022 so starši v zvezni državi Indiana izgubili skrbništvo 

nad svojim 17-letnim sinom, ki se je začel identificirati kot dekle. 

Starši niso želeli potrjevati njegove nove identitete. Včasih se otrokova 

»transspolna« identiteta sprevrže v bitko med ločenima staršema. 

naslavljanje 

spola je na nekaterih 

univerzah v ZDA 

»Napačno« 

legitimen razlog za 

preklic delovne pogodbe profesorjev, 

po kanadski zakonodaji pa ga imajo 

za diskriminacijo v okviru zločina iz 

sovraštva, saj naj bi bil spol po trditvi 

Komisije za človekove pravice v Ontariu 

»potencialno eden od najpomembnejših 

dejavnikov osebne identitete«. 

WPATH, največja mednarodna organizacija 

in avtoriteta za zdravstveno 

obravnavo transspolnih oseb, je lani iz 

zdravstvenih smernic odstranila starostne 

omejitve. Mladostniki vse več 

časa preživijo na družbenih omrežjih, 

tam pa je vse več LGBT vplivnežev in 

vsebin, povezanih z LGBT. 

DOBER POSEL 

Podporniki ideologije spola so že 

leta 2020 odkrito pisali o dobičkonosnosti 

zdravstvene trans industrije. 

Po navedbah The Daily Caller 

je industrija spremembe spola otrok 

ogromna in v porastu, bolnišnicam 

in specializiranim ustanovam 

pa naj bi prinašala velike dobičke. 

Med letoma 2017 in 2019 naj bi 

v okviru transspolnega zdravstva 

med mladoletnimi v ZDA vsaj 56 

oseb prestalo posege na genitalijah, 

vsaj 776 mladoletnim deklicam pa so 

odstranili prsi. 

Dr. Stanley Goldfarb je za The 

Daily Caller ocenil vlogo finančne 

motivacije pri vpeljavi tovrstne zdravstvene 

oskrbe: »Bolnišnice in zdravniki 

ustvarjajo znatne dobičke iz zavarovalnine 

ali od samoplačnikov, ko 

v protokole tranzicije vstopijo otroci.« 

Večina otrok, 

ki izkuša spolno 

disforijo, svoje težave 

s spolom preraste brez 

zdravstvenih posegov. 

Kaj vse v dobi ideologije spola grozi 

mladoletnim osebam? 

KAJ JE »ŽALJIVO« 

Kot smo pisali že na portalu Domovina.je, 

so založniki iz del otroškega 

pisatelja Roalda Dahla odstranili 

»žaljive« vsebine in besede, kot je na 

primer »debel«. 

Po drugi strani pa se v zadnjih 

letih uveljavljajo tako imenovane 

»bralne urice s kraljico preobleke« 

(ang. drag qeen), na katerih moški, 

našemljeni v karikature žensk (v 

okviru pogosto erotične umetnosti 

s plesnimi nastopi), otrokom v šolah 

in drugod berejo zgodbe in jih drugače 

zabavajo. Včasih pa se nastopov 

kraljic preobleke skupaj z otroki udeležujejo 

tudi liberalni starši, in sicer 

prostovoljno, izven šolskega okolja. 

V Združenem kraljestvu so v Srednji 

šoli kraljice Elizabete II. konec februarja 

prekinili spolno vzgojo, saj naj 

bi kraljica preobleke učencem povedala, 

da obstaja 73 spolov, ter jih »travmatizirala« 

z opisi posegov za spremembo 

spola, poroča The Daily Mail. 

Liberalni mediji so nekatere sveže 

republikanske zakonske predloge v 

ZDA, ki želijo omejiti določene LGBT 

trende povezane z otroki, obravnavali 

kot napad na transspolne osebe, 

čeprav je šlo zgolj za reakcijo na stvari, 

kot so denimo otrokom dostopne knjige 

v knjižnicah in pri spolni vzgoji, ki 

vsebujejo problematične vsebine. 

Druga točka spora je na primer dejstvo, 

da je ponekod v ZDA učiteljem 

dovoljeno prikrivanje otrokove (trans) 

spolne identitete staršem.


TEMA TEDNA 

Komentar 

17 

ZDRAVSTVENA OSKRBA 

V večini zahodnih držav se otroka, ki 

izraža težave s spolno identiteto, napoti 

na pedopsihiatrično obravnavo 

in k specializiranim terapevtom. Po 

strokovni presoji gre lahko k endokrinologu, 

ki mu predpiše zaviralce hormonov 

oziroma pubertete, da se lahko 

kasneje odloči za bolj drastične intervencije, 

kot so operacije ali hormoni, 

kar pa lahko povzroči dolgoročne posledice 

na posameznikovih reproduktivnih 

organih, kardiovaskularnem 

sistemu in kosteh. 

Aktivisti zaviralce pubertete označujejo 

za popolnoma reverzibilno 

»terapijo«, a tudi ta prinaša tveganja. 

Švedske zdravstvene avtoritete so glede 

na raziskave presodile, da tveganja 

krepko presegajo koristi. Zabeležili so 

hude stranske učinke, kot so osteoporoza, 

poškodba jeter, izrazito povečanje 

telesne teže in depresija. Kljub 

temu se na starše »transspolnih« otrok 

pritiska, da dovolijo terapijo, in se 

Postopki 

za obravnavo 

»transspolnih« 

najstnikov 

so kemična kastracija. 

Začenjajo se pojavljati osebe, ki so si po spremembi spola v mladih letih glede spolne identitete premislile, 

danes pa se soočajo s trajnimi posledicami svojih odločitev. 

SHUTTERSTOCK 

jim postavlja ultimat, v smislu: »Želite 

mrtvo hčer ali živega sina?« 

V nekaterih državah veljajo strožji 

standardi, spet drugje, denimo v nekaterih 

zveznih državah v ZDA in provincah 

v Kanadi, pa omogočajo precej 

lažjo in hitrejšo »tranzicijo« otrokovega 

spola, kar naj bi bil po mnenju aktivistov 

kazalec ravni človekovih pravic. 

Konec januarja je dr. Rittakerttu Kaltiala, 

psihiatrinja in ena največjih strokovnjakinj 

za pediatrično medicino spola 

na Finskem, za liberalni finski časopis 

Helsingin Sanomat povedala, da večina 

otrok, ki izkuša spolno disforijo, svoje težave 

s spolom preraste brez zdravstvenih 

posegov. Ker se starše v odobritev posegov 

pogosto prepričuje z grožnjo otrokovega 

samomora, je razložila, da si otroci 

v primeru odklonitve zaviralcev hormonov 

ne bodo vzeli življenja. 

Nekatere države se glede ideologije 

spola radikalizirajo. Španija je nedavno 

omogočila zakonsko spremembo spola 

na osebnem dokumentu brez kakršnihkoli 

omejitev za vse, ki so starejši od 16 let. 

Dr. Johanna Olson-Kennedy, vodja 

spolne klinike v pediatrični bolnišnici v 

Los Angelesu, je odstranitev prsi pri najstnicah 

označila za neproblematično: 

»Če si zaželiš prsi v poznejšem obdobju 

svojega življenja, jih lahko dobiš.« 

NA STRANI RAZUMA 

A v ZDA so se poleg republikanske »protiuteži« 

vzpostavile tudi progresivne 

organizacije, ki so uperjene proti aspektom 

ideologije spola, ki napadajo pravice 

žensk ali otrok. Združenje »Gays 

Against Groomers« (Geji proti ljudem, 

ki navezujejo stike z otroki z namenom 

spolne zlorabe) je na primer skupnost 

istospolno usmerjenih posameznikov, 

ki nasprotujejo indoktrinaciji, seksualizaciji 

in medikalizaciji (izmišljevanje 

novih bolezni, zdravljenje nebolezni) 

otrok pod pretvezo LGBTQIA+. 

Po hitri rasti zanimanja mladoletnih 

za tovrstne posege so se na Švedskem 

začele pojavljati osebe, ki so si po 

posegih premislile glede spolne identitete, 

danes pa se soočajo s trajnimi 

posledicami svojih odločitev. Švedski 

pediatrični endokrinolog Ricard 

Nergårdh je za nacionalni medij pred 

kratkim dejal, da meni, da so postopki 

za obravnavo »transspolnih« najstnikov 

kemična kastracija. 

Tudi nevroznanstvenica in seksologinja 

dr. Debra Soh je v oddaji Dr. 

Phil opozorila na tveganja in neustreznost 

sodobne zdravstvene obravnave 

transspolnih otrok. 

Dr. Phil Levine, psihiater in strokovnjak 

za transspolnost, je na Zdravstveni 

komisiji Floride pričal, da so bili stroki 

za duševno zdravje »oprani možgani«. 

Zakaj se torej medicinska tranzicija 

še vedno vsiljuje otrokom in njihovim 

staršem?

TEMA TEDNA 

18 

Komentar 


Družbena omrežja širijo 

transspolnost med mladimi 

PIA KOS 

»Vedno bolj se uveljavlja ideja, da imamo vsi neki podzavestni spol, 

drugim povsem neznan, mi sami pa ga moramo samo odkriti. 

Če so pred desetletji želeli postopoma, preko raznih zakonodaj ali preko 

učno-vzgojnega sistema spremeniti mišljenje glede razumevanja spola, 

je to v zadnjih letih bliskovito uspelo družbenim omrežjem.« 

Tako je ideologijo spola na 

družbenih omrežjih povzela 

teologinja, ki je magistrirala iz 

družine in zakona Mojca Belcl 

Magdič. Ivan Illich, avstrijsko-ameriški 

filozof in rimokatoliški duhovnik, 

je že leta 1975 v svoji kritiki moderne 

medicine vpeljal pojem iatrogeneze, 

obolenja, povzročenega 

in vzdrževanega s strani 

zdravniške diagnoze ali 

obravnave. Bi danes kot 

primer navedel tudi zdravstveno 

prakso na področju 

transspolnosti? Drugo 

plat predstavlja sociogeneza 

ali »družbena nalezljivost«, 

ki po besedah mag. 

Mojce Belcl Magdič opisuje 

»širjenje vedênja, odnosov 

in vpliva skozi množice 

od enega člana do drugega«. 

Po navedbah The Washington 

Post izpred dveh 

let naj bi se že šestina odrasle 

generacije Z (rojeni 

20 % 

1997–2002) identificirala 

kot LGBT. Iz zgodovine 15 % 

poznamo več primerov 

»družbene nalezljivosti«; 

že konec 20. stoletja je bila 

to anoreksija. V zadnjem 

desetletju pa se jih je, domnevno 

zaradi družbenih 

omrežij, zvrstilo kar nekaj. 

10 % 

5 % 

0 % 

SAMODIAGNOZA 

IN DIAGNOZA 

Predlani so med najstnicami 

opazili porast 

»družbeno nalezljivega« 

psevdo-Tourettovega sindroma 

oziroma nekakšnih »Tiktok tikov«. 

Ti tiki naj bi bili posledica prekomernega 

ogledovanja takih vsebin 

na omrežju Tiktok. Najstniki se na 

družbenih omrežjih na podlagi duševnih 

motenj združujejo v nekakšne 

subkulture in se celo samodiagnosticirajo, 

kot so poročali na CBS News in 

Delež prebivalcev ZDA, 

ki se leta 2022 

identificira kot LGBT: 

7,2 % 

Vir: Gallup 

Rolling Stone. Zdravnik, ki je na Redditu 

komentiral skrbi v zvezi s tem, je 

pojav poimenoval »Dr. Tiktok«. Kljub 

številnim primerom tega pojava pa 

progresivni ideologi menijo, da to za 

transspolnost ne drži. Žvižgačka iz 

pediatričnega transspolnega centra, 

Jamie Reed, je v prispevku za The 

7,2 odstotka odraslih Američanov 

se identificira kot LGBT 

Delež odraslih Američanov, 

ki se identificirajo kot LGBT, po letu rojstva 

generacija Z 

(1997 - 2004) 

generacija »baby boom« 

(1946 - 1964) 

milenijci 

(1981 - 1996) 

generacija X 

(1965 - 1980) 

tradicionalisti 

(pred 1946) 

2017 

2014 2020 2022


TEMA TEDNA 

Komentar 19 

Free Press navedla izrazit porast števila 

»transspolnih« mladostnikov – a 

v centru vpliva kulture in vrstnikov 

nikakor niso bili pripravljeni priznati 

kot možnega vzroka. 

Opozorila različnih strokovnjakov 

o poskoku števila deklic, ki se identificirajo 

kot transspolne, so sprva naletela 

na gluha ušesa – toda danes so 

se države, ki so bile na tem področju 

radikalnejše, npr. Švedska, na podlagi 

teh številk že odločile, da naredijo 

korak nazaj. Čeprav zagovorniki LGBT 

porast transspolnosti pojasnjujejo z 

večjo družbeno odprtostjo, številke te 

trditve postavljajo pod vprašaj: najstniki 

po navedbah The New York Times 

predstavljajo kar 43 % transspolnega 

prebivalstva v ZDA. Belcl Magdičeva 

pozna številne primere iz tujine, kjer 

naj bi mladi prve informacije o tem dobili 

od vrstnikov iz razreda ali z raznih 

spletnih forumov. Ker danes veliko 

časa preživijo na družbenih omrežjih, 

ocenjuje, da le-ta na področju ideologije 

spola predstavljajo največjo grožnjo 

odraščajočemu otroku. 

Kot pravi, je v Veliki Britaniji in v 

ZDA nalezljivost transspolnosti med 

mladimi postala očitna: na britanski 

kliniki za spol naj bi v letih 2009 in 2010 

obravnavali 40 fantov in 32 deklet, v letih 

2018 in 2019 pa kar 624 fantov (15,6- 

krat več) in 1740 deklet (54,4-krat več). V 

letih 2021 in 2022 se je število pacientov 

povečalo na preko 5000. 

Dodaja, da pozna številne zgodbe 

iz ZDA, VB in Kanade, kjer so se mladi 

z občutki odtujenosti od biološkega 

telesa pred obiskom specialista diagnosticirali 

kar sami in da »do nekake 

resne psihološke obravnave, kjer bi 

mladoletnega povprašali še o drugih 

okoliščinah, bolezenskih stanjih in 

težavah niti ni bilo«. 

ZAKONODAJA 

SE PRILAGAJA 

Nevroznanstvenik in seksolog dr. James 

Cantor je o samodiagnozi otrok na 

Twitterju zapisal: »Na žalost si mnogo 

strokovnjakov nekritično zapiše bolnikovo 

samodiagnozo in si celo čestita, 

ker ›posluša otroka‹.« 

Študentka psihiatrije in raziskovalka 

spola Eliza Mondegreen je na 

Družbena omrežja 

na področju ideologije 

spola predstavljajo 

največjo grožnjo 

odraščajočemu otroku. 

svojem blogu navedla, da gre v nekaterih 

primerih transspolnih deklic 

tudi za prenos motnje hranjenja na 

ideološko sprejemljivo (transspolno) 

identiteto: »Raziskave kažejo na skoraj 

popolno povezavo med medijsko 

izpostavljenostjo in motnjami hranjenja 

/…/. Nekaj podobnega vidimo 

tudi pri medijski obravnavi transspolnih 

tem in napotitvah na pediatrične 

spolne klinike /…/.« 

Zaradi tega, kar ameriška psihologinja 

Lisa Diamond imenuje »hitro 

nastajajoča spolna disforija«, so pričeli 

v Združenem kraljestvu in v ZDA 

tudi ukrepati. »Gre za najstnike, ki do 

12., 13. leta niso nikoli imeli težav s 

spolno identiteto, v nekaj tednih ali 

mesecih pa bi si radi spremenili spol. 

Pa ne samo oni. V razredu še preostala 

V Sloveniji huda družbena nalezljivost 

še ni vidna, prav tako ni tako skokovitega 

porasta transspolnosti med mladimi, so pa 

pogosto zelo nekritični do ideologije spola, 

ker so že v štartu (v šoli) dobili polovične, 

nezadostne in včasih celo zelo pristranske 

informacije glede spola in spolne identitete. 

Obenem so slišali, da je drugačno mnenje že 

samo po sebi diskriminatorno. 

Zaenkrat je to pri nas še precej regulirano. 

Je pa že mogoče, da mladoletni vstopijo 

v proces spremembe spola. Pedopsihiatrinja 

s soglasjem konzilija lahko mladoletnim 

osebam predpiše zaviralce pubertete. 

Hormonska terapija pa se odobri samo 

polnoletnim osebam. Mladoletni si lahko 

Komentar 

Slovenija se spreminja 

Mojca Belcl Magdič 

tretjina deklet,« pojasnjuje Mojca Belcl 

Magdič. Čeprav smo ponekod priča 

korakom nazaj, so ti v primerjavi z že 

uveljavljenimi radikalnimi praksami 

precej majhni: v ZDA zaviralce hormonov 

za transspolne otroke predpisujejo 

že pri 8 letih, odstranitve prsi 

pa tudi pri 12-letnicah. »Grozovito je, 

da ni nobenih podatkov o vplivu ali 

varnosti zaviralcev pubertete, zlasti 

pri mlajših od 12 let. Prav tako nihče 

ne ve, koliko otrok prejema ta zdravila,« 

opozarja. 

V ameriški zvezni državi Tennessee 

sta nedavno stopila v veljavo zakona, 

ki prepovedujeta nastope kraljic preobleke 

(ang. drag queen) pred otroki 

ter hormonsko in kirurško »potrjevanje 

spola« mladoletnikov. Komentator 

in novinar Matt Walsh, ki deluje na 

portalu The Daily Wire, je na razpravi 

v zvezi s slednjim zakonom na vprašanje, 

kako je usposobljen za razpravo o 

tem – glede na to, da ni zdravnik – povedal: 

»Kar me za to usposablja, je, da 

sem človeško bitje z možgani, z zdravim 

razumom in da imam dušo. Zato 

mislim, da je kemična kastracija otrok 

resnično slaba ideja.« Nasprotnike 

zakona je vprašal: »Mislite, da lahko 

16-letnik dejansko pristane na to, da 

mu odstranijo dele telesa?« 

tudi pravno spremenijo spol (potrebujejo 

mnenje pedopsihiatra), vendar morata oba 

starša za to dati soglasje. 

Če bo naslednji korak v uradnih dokumentih 

sprejetje tretjega ali nevtralnega 

spola, potem se nam slabo piše. To bo osnova 

oziroma dodaten razlog za odpiranje 

klinik za spol, kjer bo veliko tveganje, da 

se bo z mladimi delalo v podobnem stilu 

kot v prej omenjenih državah: prejemanje 

neustrezne oskrbe (šibka diagnoza ali 

samodiagnoza, slabo informiranje glede 

postopkov »zdravljenja«, prehitra napotitev 

na prejemanje zaviralcev pubertete in 

kasneje hormonov ipd.).

INTERVJU 


20 

MIRKO MAYER, UREDNIK PLANET TV 

Golob ne more, 

noče ali ne zna več pojasniti stvari, 

zaradi katerih lahko celo pade 

Mediji vedno odražajo trenutne razmere v družbi in tudi ekipa Tarče se zaveda, da se 

splošna družbena klima v državi po volitvah obrača proti vladi in njenemu predsedniku. 

– Golob je napravil strateško napako, saj je z neudeležbo v oddaji povedal največ 

o tem, v kako veliki zadregi je. – 95 odstotkov vseh političnih afer je razkritih iz političnih 

motivov, pogosto zaradi nezadovoljnih ljudi v lastni stranki. – Afera bo dobila 

epilog, ko se centri moči naposled odločijo, da je z Robertom Golobom konec, tudi kar 

se tiče njegovega povratka v energetiko. 

LUKA SVETINA 

JAKA KRENKER/DOMOVINA 

Mirko Mayer iz Kranja (38) je nekdanji 

novinar in voditelj oddaje Svet na Kanalu A, 

ki je leta 2014 prestopil na novo televizijo 

Planet TV, kjer od leta 2019 opravlja vlogo 

odgovornega urednika informativnega 

programa. Pod njegovim vodenjem je bila 

televizija večkrat tarča poskusov političnih 

pritiskov s strani aktualne oblasti, očitke o 

poslušnosti vladi Marjana Šarca in tudi Janeza 

Janše pa je vsakokrat zanikal. Planet TV 

je bil prvi medij, ki je pred državnozborskimi 

volitvami lani aprila v javnost lansiral afero 

o Golobovih balkanskih poslih, ki so jo v drugih 

osrednjih medijih ignorirali skoraj leto 

dni in ki postaja stvar novinarske preiskave 

šele v zadnjih tednih. Mayer, tokratni gost 

v oddaji Vroča tema, je spregovoril o tem, 

kako se bo verjetno ta zgodba nadaljevala. 

Dejstvo, da je isti 

direktor v Ljubljani 

kot skrbni lastnik 

pregledal tiste 

posle, ki jih je sam 

vodil v Srbiji, je res 

smešno. Ne moreš 

slovenske javnosti 

prepričati, da nisi 

ničesar ugotovil. 

Zdi se, da nekega velikega poka po 

oddaji Tarča na TVS ni bilo, Bernard 

Nežmah je dejal, da ni bilo 

nekega spoznanja – kdo je kriv za 

nakazila in kakšen bo zdaj epilog. 

Kako pa se zdelo vam? 

Izbor same teme, glede na to, da je od 

poročanja naše televizije minilo že devet 

mesecev, je bil do neke mere presenetljiv. 

Zakaj pa jaz mislim, da je ta 

tema zdaj prišla na vrsto? Mediji vedno 

najbolj odražajo trenutne razmere 

v družbi in mislim, da se je tudi ekipa 

Tarče zavedala, da se splošna družbe-

88 | 9. MAREC 2023 INTERVJU 

21 

na klima v državi po omenjenih volitvah 

obrača proti aktualni vladi in njenemu 

predsedniku vlade, zato je bilo 

dano neko jasno sporočilo, da Robert 

Golob ni nezamenljiv. Drugič, da okrog 

njega ni tabu tem, pa tudi to, da jih ne 

bo mogel zreducirati na nivo medijskih 

spinov. Občutek imam, da je bila oddaja 

narejena korektno, ni bila narejena 

zato, da bi nekoga zaščitila. Bistveno pa 

je to, da na takšne pogovorne oddaje še 

najbolj vpliva izbira gostov … 

In tukaj so imeli precejšnje 

težave … 

Seveda, in tukaj je pošteno od mene, 

ker se tudi sam s tem poslom ukvarjam, 

da povem, da je na takšno tekmo 

izjemno nehvaležno dobiti goste, sploh 

pa točno tiste, okrog katerih se tema 

vrti. Bom sam naštel nekaj primerov, 

kakšnih gostov bi si želel sam: Igorja 

Bavčarja, ki je bil pred dvajsetimi leti 

zraven ob poslovnih začetkih Roberta 

Goloba in zato veliko ve, pa šefa Elesa 

Aleksandra Mervarja, ki spet veliko 

ve. Takšni insajderji ne bodo prišli na 

takšno oddajo. Od štirih gostov je bilo 

edino logično ime aktualnega šefa 

GEN-I-ja, Maksa Helbla. Vsi drugi so 

bili v neki strogi defenzivni drži, Klaudijo 

Stroligo do urada za preprečevanje 

pranja denarja, ki ga je sam nekoč 

vodil, druga dva pa si na tem istem 

energetskem trgu režeta kruh, zato se 

človek seveda vpraša, kaj je motiviralo 

njihove komentarje. 

Ko govoriva o predsedniku inštituta 

Ifimes, Zijadu Bečiroviću, so 

nekateri novinarji veliko pisali o 

tem, da naj bi bil vezni člen med 

Berišajem in GEN-I-jem, če citiramo 

npr. Luka Perša ali 

Bojana Požarja … 

Gospod, ki vodi Ifimes, je znan po 

tem, da je že dolga leta eden od ključnih 

igralcev na področju slovenske 

energetike, nemogoče bi bilo, da se 

njegove poti v tem času ne bi večkrat 

križale s potmi Roberta Goloba. Bil je 

tudi fotografiran na dogodkih, ki jih 

je sponzoriral GEN-I, oziroma GEN 

Energija. Težko je torej dobiti gosta 

na takšno temo, dobiš pa tiste, ki 

so motivirani, da bi temo zapeljali v 

neko določeno smer. 

Težko je dobiti gosta 

na takšno temo, dobiš 

le tiste, ki so motivirani, 

da bi temo zapeljali 

v neko določeno smer. 

Kaj pa premier Robert Golob? 

Marsikdo je privzdignil obrvi, ko 

ga je isti večer videl v oddaji 24ur, 

rekoč, zakaj pa ni prišel v Tarčo? 

Z mojega nekoliko strokovnega vidika 

trdim, da je bila to slaba izbira. Če 

gledam še malce z vidika hudičevega 

advokata, pa lahko rečem, da kdor mu 

je svetoval, naj ignorira oddajo Tarča 

v »prime time-u« na nacionalni televiziji, 

kjer se govori o resni aferi, ker 

teh nakazil nikoli ni nihče zanikal, in 

naj se odloči za oddajo, kjer bo govoril 

o reformah in všečnih stvareh, pa tega 

v resnici sploh še ni na vladni agendi, 

dobro ve, da Golob vsebinsko ne more 

in ne zna pojasniti stvari, zaradi katerih 

pa lahko na neki točki potencialno 

celo pade kot predsednik te vlade. Preveč 

očitno je bilo, da tisti večer na 24ur 

ni bil konsistenten. Če je ostal doma za 

Tarčo, bi bilo bolje, da bi ostal doma kar 

v celoti. To je strateška napaka, s katero 

je povedal več o tem, v kako veliki zadregi 

je pravzaprav zaradi balkanskih 

poslov, kot bi si sam želel. 

Kakšne zaključke pa so gledalke in 

gledalci lahko odnesli iz oddaje Tarča? 

Zdajšnji šef GEN-I-ja je trdil, da niso 

mogli vedeti vsega, kar se je dogajalo v 

srbski podružnici, ampak poznavalci 

ocenjujejo, da se v času Roberta Goloba 

zagotovo nič ni moglo zgoditi mimo 

velikega šefa … 

Rekel bom tako. Več kot si pred oddajo 

vedel o podrobnostih te afere, bolj 

si lahko oddajo bral med vrsticami, v 

tem kontekstu pa je zagotovo najbolj 

zanimiv nastop novega šefa GEN-I-ja, 

gospoda Helbla, kajti mislim, da se je na 

nekih mestih zagovoril bolj, kot je bilo to 

načrtovano. Namreč, med drugim je govoril 

o internih zadevah, kot je dejstvo, 

da gospod Berišaj ni bil plačan po sklenjenih 

poslih, ampak za posredovanje 

občutljivih insajderskih informacij, že 

nekaj minut pozneje pa je nasprotoval 

samemu sebi v drugem odgovoru, ko 

je dejal, da je Berišaj honorar prejemal 

na podlagi sklenjenih poslov. To seveda 

vedno kaže na laganje, zavajanje in 

prikrivanje. Dejstvo, da je isti direktor 

v Ljubljani kot skrbni lastnik pregledal 

iste posle, ki jih je sam vodil v Srbiji, pa 

je smešno. Ne moreš slovenske javnosti 

prepričati, da tudi nisi ničesar ugotovil. 

Še bolj smešno je, da naj bi imel isti 

direktor – govorimo o gospodu Igorju 

Koprivnikarju – omejen vpogled v posle 

srbske podružnice v Beogradu, glede na 

to, da je hkrati tudi vodil to podružnico 

v Beogradu. Skozi takšne nesmisle je 

javnost lahko izvedela več, kot bi si morda 

mislili pred to oddajo. 

Je zgodba v osrednjih medijih 

vendarle zaključena? 

Kar bi to zgodbo znova lahko odprlo, je 

neka odločitev centrov moči v ozadju, 

da je z Robertom Golobom kot predsednikom 

vlade konec, še več, da tudi 

njegovega povratka na najvplivnejša 

mesta v slovenski državni energetiki, 

celo privatni energetiki, ni več. Zdi se 

mi pa malo verjetno, da bi videli nek 

dokončno razplet te afere že v tem 

mandatu, kar bi pomenilo karierno 

obglavljenje predsednika vlade. Bolj 

verjetno se mi zdi, da bi se še pred zaključkom 

tega mandata vrnil v svoj stari 

sektor, morda z še boljšimi pogoji, kot 

jih je imel, preden ga je zapustil, predpogoj 

pa je seveda zaključena privatizacija 

tega stebra GEN-I, ki pa je še vedno 

nezaključen projekt in bo po ocenah 

insajderjev trajal vsaj še leto dni. 

Ampak nekateri novinarji 

raziskujejo naprej. Luka Perš je 

prejel več tisoč evrov nakazil 

za svoje preiskovanje, direktor 

Nove24TV Boris Tomašič se je 

odpravil v Prištino. Nekomu je 

v velikem interesu, da se zgodba 

raziskuje naprej? 

Ena izmed zadev, ki je bila v Tarči 

preveč izpostavljena, je motiv, zakaj 

oz. zaradi kakšnih interesov je bil ta 

posel pred devetimi meseci na Planet 

TV razkrit. To je namreč popolnoma 

nepomembno, 95 odstotkov vseh političnih 

afer je vedno razkritih iz političnih 

motivov, bodisi zaradi neza-

INTERVJU 

22 


dovoljnih ljudi v lastni stranki 

bodisi zaradi potez tekmecev. O teh 

motivih se ni potrebno spraševati, 

vedno namreč obstajajo. Tisto, kar pa 

je pomembno, je dejstvo, da podružnica 

neke velike korporacije na področju 

energetike nima v tujini niti logotipa 

niti jasno izpisane hišne številke. To 

pač niso običajne poslovne prakse. Na 

to pa še vedno nista odgovorila niti 

gospod Helbl niti gospod Golob. 

Ali kot odgovorni urednik 

informativnega programa 

Planet TV lahko rečete, da je bilo 

razkritje te afere tik pred 

volitvami naključje? 

Nekomu je bilo v interesu, da je del dokumentacije, 

ki o tem obstaja, dostavil 

na Planet TV, vse ostalo pa je bila naša 

popolna in avtonomna novinarka presoja, 

ali je ta informacija v interesu 

javnosti. Ja, bila je. In to je tudi vse, kar 

lahko rečem. Na takšen način se zgodijo 

vse velike politične afere. Watergate 

v ZDA je odjeknila zaradi zelo jasnih 

političnih motivov. Zakaj mi v Sloveniji 

vedno želimo ugibati o tem, ali neka 

zgodba nima političnih motivov? Vedno 

jih ima. 

Deležni ste bili tudi političnih pritiskov. 

Gospod Berišaj je vašega 

novinarja, ki je pripravil prispevek 

na to temo, celo tožil. Kako je 

zdaj s tem? 

Berišaj je našega novinarja tožil zaradi 

razžalitve oz. krnitve dobrega imena, 

torej šlo je za pravne prakse, ki so 

nam v Sloveniji dobro poznane. Za to 

kazensko tožbo se je odločil celo na 

slovenskih sodiščih, izgubil pa je tako 

na prvi kot na drugi stopnji, tako da je 

to pravnomočno zaključena zadeva, 

kosovski premier Kurti pa je še tik preden 

se je ta sodni proces odvil v intervjuju 

za časopis Delo izjavil, da upa, 

da bo v tem primeru pravici zadoščeno. 

Danes lahko še enkrat povem, da 

se je Kurtijeva želja izpolnila, pravici 

je bilo zadoščeno. 

Bo Planet TV zgodbo raziskoval 

naprej, glede na to, da vam je sodišče 

na nek način prikimalo, da 

je zgodba v javnem interesu? 

Jaz ta hip možnost nadaljevanja zgodbe 

vidim ob predpostavki, da dobimo še 

preostanek dokumenta, ki ga ta hip nimamo 

in po mojih informacijah obsega 

15 do 16 strani, mi pa smo dobili le posamezne 

izseke in utemeljeno razlago 

našega vira, ki je popolnoma kredibilen 

in mu lahko verjamemo … V slovenski 

energetiki obstajajo ljudje, ki se jim ne 

pod levimi ne pod desnimi vladami nikoli 

ne zgodi nič hudega, ostanejo na 

položaju, ohranijo svoj status, plače in 

podobno. Če nekdo od njih drži ta papir 

pri sebi zaradi lastne varnosti in kariere, 

da si, po domače povedano, z njim 

krije hrbet, potem je tudi to razumljivo. 

Vzporedno ste peljali 

še eno zgodbo, in sicer 

o nakazilih GEN-I-ja na 

račun Vesne Vuković, 

tedaj vodilne novinarke 

na spletnem portalu Necenzurirano, 

zdaj generalne 

sekretarke Gibanja 

Svoboda, v višini prek 100 

tisoč evrov. Ta zgodba je 

zdaj potihnila, čeprav je 

bilo rečeno, da bo zadevo 

pojasnila v 14 dneh … 

Bom ciničen in dejal, da je to v 

zgodovini slovenske politike 

največkrat prestavljenih 14 

dni. To vprašanje ne bi smelo 

biti naslovljeno samo name, 

vam pa zagotavljam, da bomo 

mi to zgodbo ponovno odprli 

Tisti slavni polet 

predsednice Državnega 

zbora, Urške Klakočar 

Zupančič, s falconom 

na Dunaj ima še eno 

dimenzijo trošenja 

proračunskih sredstev, 

več pa vam ta hip še ne 

bi povedal, ker smo sredi 

novinarske preiskave. 

in o njej poročali ter pisali. Morda vam 

namignem še eno zgodbo, ki prihaja in 

je morda tudi podobna tej. Tisti slavni 

polet predsednice Državnega zbora, 

Urške Klakočar Zupančič, s falconom 

na Dunaj ima še eno dimenzijo trošenja 

proračunskih sredstev, več pa vam ta 

hip še ne bi povedal, ker smo še sredi 

novinarske preiskave. Lahko vam samo 

še povem, da stroški poleta iz Ljubljane 

na Dunaj na koncert in nazaj niso glavni 

moralni problem te zgodbe. 

Se vse to medijsko poročanje 

kakorkoli pozna Robertu Golobu 

in njegovi Svobodi na javnomnenjskih 

anketah? Zdi se, da ste 

mu lani pred volitvami z razkrivanjem 

afer samo še utrdili pot k 

volilni zmagi … 

Se strinjam, da je takrat lahko prišlo do 

kontra efekta, zdaj pa se zadeva definitivno 

obrača. Zakaj? Zaradi drugih odprtih 

front Roberta Goloba in te vlade, 

ki so neuspešno naslovljene: kaos v slovenskem 

zdravstvu kljub rednim medijskim 

nastopom premierja in zdravstvenega 

ministra ni bil nikdar večji, 

fiasko z Ustavnim sodiščem in reševanjem 

kadrovske problematike na RTV, 

fiasko s 600 evri dodatka za sodnike in 

tožilce, spet ena bleščeča obljuba, ki v 

praksi nikoli ni bila uresničljiva. In potem 

so za konec še privatizacija GEN-I- 

-ja in balkanski posli tisto, kar ljudem 

dodatno odpira oči, kaj so aprila pred 

desetimi meseci dejansko izvolili.

88 | 9. MAREC 2023 POŽAREPORT 

Komentar 

23 

Vesna Vuković 

se ima za drugega človeka države 

BOJAN POŽAR 

Spletke in spopadi na dvoru Roberta Goloba (64) se nadaljujejo 

z drugim delom zgodbe, saj iz Gibanja Svoboda prihajajo zanimive 

informacije o tem, kako je zamenjava notranje ministrice Tatjane 

Bobnar (53) v resnici zatresla poslansko skupino Svobode, ki šteje 

kar 41 članov. Sedem poslancev je namreč zahtevalo dodatna pojasnila, 

kaj se dogaja in zakaj nenadoma tak spopad s predsednikom vlade. 

Zamenjava ministrice za notranje 

zadeve Tatjane Bobnar je 

prva afera, ki je zatresla enainštiridesetčlansko 

poslansko 

skupino Golobove stranke. Takrat je 

šest ali sedem poslancev zahtevalo dodatna 

pojasnila, kaj se dogaja, zakaj 

nenadoma tak spopad med Bobnarjevo 

in Robertom Golobom, vendar je to kasneje 

potihnilo. A šlo je za poskus Gregorja 

Golobiča (59), da zamaje poslansko 

skupino Gibanja Svoboda, pravijo viri 

iz Golobove stranke. Na strani Socialnih 

demokratov pa so Robert Golob in 

njegov krog za aktivno sodelovanje pri 

aferi Bobnar obtožili Aleksandra Jevška 

(61), ministra za kohezijo in regionalni 

razvoj ter nekdanjega direktorja kriminalistične 

policije. Med Robertom Golobom 

in Tanjo Fajon (51) je obstajal celo 

dogovor, da pride Jevšek na poslansko 

skupino Gibanja Svoboda pojasnit stvari, 

vendar do tega ni prišlo. 

POSLANSKA SKUPINA 

Toda po aferi Bobnar je vodenje poslanske 

skupine dejansko prevzela 

Mimogrede, Vesna 

Vuković ni več samo 

Golobova »Jovanka 

Broz«, saj sedaj že sama 

razlaga naokoli, da je 

drugi človek države, 

misleč, da je takoj 

za Golobom. 

Namig odstavitve 

ministrice Stojmenove 

Duh - članek v Delu. 

nova generalna sekretarka Gibanja 

Svoboda, Vesna Vuković, ki zdaj 

poslance Gibanja Svoboda »vodi s trdo 

roko« – resda bolj od daleč, s sedeža 

Golobove stranke na Bleiweisovi 10, po 

telefonu. Borut Sajovic (62), formalni 

vodja poslanske skupine, pa je vodja 

samo formalno. On dobiva in posluša 

navodila od Vukovićeve, ki tudi nekatere 

druge poslance Gibanja Svoboda 

kontaktira neposredno. Sicer pa naši 

viri iz stranke potrjujejo že napisane 

navedbe, da je Vesna Vuković med najodgovornejšimi 

za afero Bobnar, saj je 

prav ona Goloba nastrojila proti Bobnarjevi. 

Mimogrede, Vesna Vuković 

ni več samo Golobova »Jovanka Broz«, 

saj sedaj že sama razlaga naokoli, da je 

drugi človek države, misleč, da je takoj 

za Golobom. 

ZAMENJAVE 

Pri osamitvi Roberta Goloba je Vukovićeva 

želela zamenjati tudi Petro Škofic 

(56), državno sekretarko in vodjo Golobovega 

kabineta na Gregorčičevi, kar se 

je najintenzivneje dogajalo novembra 

lani, toda Škofičeva je potem pri Golobu 

dobila status nezamenljive.Zato pa 

se, tako pravijo različni viri iz Golobove 

stranke, pripravlja zamenjava ministrice 

za digitalno preobrazbo, Emilije 

Stojmenove Duh (37). Zunanji znaki te 

operacije pa so zadnje tedne redne objave 

proti ministrici na Delu in še kje. 

Znotraj Gibanja Svoboda je tako 

med drugim slišati, da je ministrica 

evidentno nesposobna in da tako ali 

tako vsi vemo, da je del ministrstva 

preselila v Maribor samo zato, ker se 

njej in Petri Greiner (44), že tretji predstavnici 

tega ministrstva za odnose 

z javnostmi, ne ljubi vsak dan voziti 

iz Maribora v Ljubljano.

ŠPORT 


24 Komentar 

Po Planici, ki je bila 

le še za peščico: lesk zlatih medalj 

ne more izbrisati blamaže 

TOMAŽ KAVČIČ 

Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju Planica 2023 

je za konec postreglo z izjemno kuliso in s tako pričakovanimi 

zlatimi medaljami, ki so vidno odvalile breme z moške skakalne ekipe. 

Veličasten zaključek prvenstva je vendarle odtajal Slovence in sprožil 

skakalno evforijo, ki je glede na rezultate logična in tudi pravilna. 

Šampionski zadnji vikend je uspel 

prikriti katastrofalno sliko 

dogajanja preteklih dveh tednov, 

zaradi katerih ostaja dejstvo, 

da je bilo svetovno prvenstvo vse 

prej kot uspešno in zagotovo ni zgled 

organiziranju podobnih tekmovanj 

najvišjega ranga. 

Lesk zlate Zajčeve posamične in ekipne 

medalje je glede na vse, kar se je – 

oziroma še bolje, kar se ni – dogajalo v 

Planici, po športni plati velik obliž na 

rane. Slab začetek, dober konec, bi lahko 

rekli za nastope slovenskih tekmovalcev 

na tem svetovnem prvenstvu. Če 

v nordijski kombinaciji in v smučarskih 

tekih nismo mogli pričakovati izjemnih 

rezultatov, pa je bilo pri naših skakalkah 

in skakalcih vendarle drugače. 

Začelo se je precej slabo. Najprej 

so brez medalje ostala naša dekleta na 

manjši skakalnici, tako na posamični kot 

ekipni tekmi, nato se je vse skupaj ponovilo 

še pri skakalcih. Slovenija je nato dosegla 

bronasto medaljo v najmanj cenjenem 

tekmovanju – skokih mešanih ekip, 

čeprav je treba priznati, da so bili apetiti 

večji. Skakalke so se zbrale in še enkrat 

poskusile na večji napravi, a spet neuspešno. 

Potem pa je prišel zlati zadnji vikend, 

ki je najprej na sam vrh izstrelil Timija 

Zajca (22), v soboto pa še osmoljence 

ostalih skakalnih tekem, ki so priskakali 

zlato medaljo v ekipnem tekmovanju. 

Odvalilo se je veliko breme, ki ga je trenerska 

ekipa nosila zaradi pričakovanja 

javnosti na domačem prvenstvu. 

Na tviterju so nekateri vse skupaj 

hudomušno povezali z odstopom Ljuba 

Jasniča (76), ki je bil pred leti eden 

izmed akterjev afere s Timijem Zajcem 

v glavni vlogi. 

Medalj je bilo dovolj, 

gledalcev premalo. 

www.planica.si

88 | 9. MAREC 2023 ŠPORT 

Komentar 

25 

Namesto Planice je množica z zastavami preplavila trg pred parlamentom. 

PODOBA 

Sobotni praznik si je končno ogledalo 

primerno število gledalcev, kot smo jih 

po navadi vajeni v Planici. Konec dober, 

vse dobro. V primeru Planice 2023 to 

zagotovo ne drži. 

Organizatorji se bodo v naslednjih 

tednih morali soočiti s posledicami 

blamaže, ki so si jo s prvenstvom privoščili. 

Planica, ki velja za pojem smučarskih 

skokov tako doma kot po svetu, je 

– z izjemo same organizacije tekmovanja 

in zadnjih dveh tekmovalnih dni – 

v svet pošiljala sliko, kakršne si takšna 

blagovna znamka ne bi smela privoščiti. 

Tuji navijači so opozarjali, da sicer 

vse poteka na visokem nivoju, a da ni 

vzdušja in predvsem slovenskih navijačev. 

Tekmovanje si je skupaj ogledalo 

manj kot 60 tisoč ljudi. Če se spomnimo 

vehementnih napovedi o 150–200 

tisoč navijačih, lahko od sramu le povesimo 

poglede in sklonimo glave. 

Planica 2023 ni predstavljala le svojega 

nordijskega centra, ampak konec 

koncev vso Slovenijo, ki se je za organizacijo 

trudila s štirimi kandidaturami, 

zadnja pa je bila vendarle uspešna. 

Tomo Strle/CITRUS 

Potem ko smo jo dobili, pa smo v svet 

poslali klavrno podobo. 

Povsem neprimerno je bilo tudi komuniciranje 

organizatorjev, ko je postalo 

jasno, da množic v Planico ne bo. 

Kot izgovore so naštevali epidemijo 

kovida, vojno v Ukrajini, nogometno 

svetovno prvenstvo, slabe nastope 

nemških športnikov … 

Ob vseh teh smešnih izgovorih 

oziroma slabem pristopu h kriznemu 

komuniciranju, se sprašujem, kako je 

mogoče, da so že jeseni videli odpovedi 

večjih skupin skandinavskih in nemških 

navijačev, a se pri tem niso vprašali, 

ali niso nemara zgrešili in bi bilo 

Planica je v svet 

pošiljala sliko, kakršne 

si takšna blagovna 

znamka ne bi smela 

privoščiti. 

smiselno znižati cene vstopnic in okrepiti 

oglaševanje. 

A očitno so se ob napovedih iz tujine 

zanašali na množice slovenskih navijačev, 

ki bodo pridrle v Planico, tudi 

če bo cena za ogled tekem na tribunah 

dvakrat višja kot pred štirimi leti na prvenstvu 

v Seefeldu. »Kot da gre za turnir 

v golfu in ne v nordijskem smučanju. 

V času, ko kupna moč pada po vseh 

Evropi,« je v oddaji Tarča slikovito dejal 

dr. Matej Lahovnik. 

Ni čudno, da je med slovenskimi 

navijači, ki jim organizatorji že tako 

niso želeli približati tekmovanja (oglaševanje 

je bilo praktično namenjeno le 

tujcem), sledil pogrom. »Imejte sami 

tekmovanje za tiste z globokimi denarnicami,« 

je bilo mogoče prebrati v številnih 

objavah na družbenih omrežjih. 

Posledično so jih po grbi dobili tako 

odgovorni za fiasko (organizatorji ter 

gostinci in hotelirji, ki so navili cene), 

kot nič krivi in ničesar dolžni tekmovalci, 

gostinci in turistični ponudniki, 

ki so ohranili normalne cene. Ko se v 

javnosti začne pogrom, gre na račun 

vseh. Da bo absurdnost popolna, pa so 

zaradi tega profitirali predvsem v Beljaku 

in Trbižu, kjer so pametno delali 

ravno obratno od zgoraj naštetega. 

OGLEDALO 

Le upamo lahko, da se bodo organizatorji 

velikih in tudi malo manjših prireditev 

pri nas naučili, da je slovenski 

navijač morda manj kupno sposoben 

od tujcev, a za prireditve na naših tleh 

nepogrešljiv. Z njim se je treba ukvarjati 

ter doumeti, da ni samoumevno, da 

bo nekam prišel le zato, ker dogodek 

nosi pomembno ime ali ker se dogaja 

na za Slovence pomembnem kraju. 

Časi nekdanje Jugoslavije, ko smo 

bili oklicani za smučarje in smo z vseh 

strani poslušali, da smo v tem dobri, 

so že zdavnaj minili, kar nenazadnje 

kažejo uspehi košarkarske in nogometne 

reprezentance. Krilatica, da smo 

Slovenci veliki športni navdušenci, 

pa je tudi iz trte izvita. V dvorane, na 

stadione in na športne prireditve nas, 

izvzemši polete v Planici, privabijo 

predvsem uspehi. Pomanjkanje pripadnosti 

je pač težava, ki nam sledi 

praktično na vsakem (ne samo športnem) 

koraku.

AKTUALNO 

26 

Komentar 


Nepregledna množica ljudi pred 

parlamentom namesto v Planici 

VID SOSIČ 

Medtem ko so tribune na tekmi skakalk na veliki skakalnici v Planici 

bolj ali manj samevale, Peter Prevc jo je ob padcu na treningu odnesel 

z udarci in lažjim pretresom možganov, se je množica kakih 20 tisoč 

upokojencev v sredo sešla pred parlamentom in od predsednika vlade 

Roberta Goloba (56) zahtevala, naj jim prisluhne. 

Na drugem shodu, ki je potekal 

točno mesec dni po prvem, 

je bila udeležba opazno večja. 

Po oceni organizatorja, ki 

je običajno večja od realne, naj bi znašala 

kar 31.000 ljudi. Ne glede na dejansko 

število pa smo tako masovnim 

protestom v Sloveniji priča zelo redko. 

Osnovno sporočilo in zahteve so ostali 

isti kot na prvem shodu. Ob draginji, ki 

je močno prizadela upokojence z nizkimi 

pokojninami, zahtevajo zvišanje za 

20 odstotkov pri najnižjih pokojninah 

ter 15 odstotkov pri srednjih. Povabljeni, 

med njimi premier Robert Golob in 

minister za socialo Luka Mesec (35), se 

na shodu niso pojavili. 

DOMOLJUBJE IN ZAHTEVE 

To je izpostavil organizator Pavel Rupar 

(62) na sicer domoljubnem začetku. 

Opozoril je tudi na medijsko manipulacijo 

javne televizije, ki upokojencem 

»namesto kritičnega pogleda v Tarči 

nameni poniževanje, diskreditacijo in 

daje glas in prednost ljudem, ki so proti 

nam«, medtem ko upokojenci dobijo 

ob več kot 10 % inflaciji »sramotna 5,2 

procenta zvišanja pokojnine«. Poleg 

glavne zahteve o takojšnjem povišanju 

pokojnin je Rupar naštel še usklajevanje 

z inflacijo na dva meseca, pokojnino, 

ki znaša 75 % povprečne neto plače, 

vpis 13. pokojnine v ustavo, obvezen 

letni dohodek 750 evrov, izbirno 100 % 

vdovsko pokojnino ter, kar je povzdignilo 

najglasnejše vzklike odobravanja, 

plačano dopolnilno zavarovanje za 

upokojence z majhnimi pokojninami 

in zlasti, naj plačevanje RTV-prispevka 

prevzame država. Od zadnjega srečanja 

pred mesecem se na vse te zahteve 

odgovorni niso odzvali, medtem ko se 

Društvo 1. oktober je nastalo za izvajanje aktivnosti v prid upokojencem, 

za katere bi sicer morala skrbeti vlada. V prvi vrsti gre za zagotavljanje 

dostojnih pokojnin ter oblikovanje trdnega in neodvisnega pokojninskega 

sklada in pa posebno varstvo ranljivih skupin. 

poskušajo podeljevati dodatki za sodnike 

v višini 600 evrov in podobni absurdi, 

je omenjal Rupar. 

Med drugim je spregovoril tudi 

veteran vojne za Slovenijo Suad Muslimović, 

ki se je kljub tujemu poreklu 

ob lepi slovenščini opredelil za človeka 

s »slovenskim srcem« in pozval 

vse stranke, da enotno za vselej rešijo 

izčrpavanje pokojninske blagajne. 

»Zahtevamo le, kar smo zaslužili in 

dajali v pokojninsko blagajno, ki je 

naša,« je povedal. Spomnili so se tudi 

na vse upokojence, ki niso bili zraven 

zaradi zdravstvenih težav ali ostalih 

preprek in za njih na kratko zmolili. 


Pozdravili so tudi mlajše podpornike. 

Večkrat je bilo povedano, da jih strankarska 

opredelitev ter delitev na leve 

in desne ne zanima. Organizatorji so 

še izrecno poudarili, da ne pričakujejo 

odstopa vlade, saj je oblast šele prevzela 

in ima še kaj za narediti. Izrazili 

so še željo po enotnosti naroda. 

DRUŠTVO 1. OKTOBER 

Igor Črnoga je predstavil novoustanovljeno 

društvo 1. oktober (kot njegov 

podpredsednik in odgovorni za statut), 

ki je bilo napovedano v zadnjih 

dneh in so ga snovali od zadnjega protesta. 

Društvo je v fazi registracije. Ta-


AKTUALNO 

Komentar 

27 

Večkrat je bilo povedano, 

da jih strankarska 

opredelitev ter delitev 

na leve in desne ne 

zanima. Izrazili so 

pričakovanje, da je 

politika glede skrbi za 

upokojence enotna. 

koj po tem bodo sprejemali včlanjenja 

vseh, ki to želijo. Društvo je nastalo za 

izvajanje aktivnosti v prid upokojencem, 

za katere bi sicer morala skrbeti 

vlada. V prvi vrsti gre za zagotavljanje 

dostojnih pokojnin ter oblikovanje 

trdnega in neodvisnega pokojninskega 

sklada in pa posebno varstvo ranljivih 

skupin. Predstavniki društva 

se nameravajo pogajati z vlado. Ker 

vladni postopki trajajo predolgo, bodo 

zakonodajo spisali sami in se izognili 

dosedanji ignoranci vlade vse od 

povolilnega obdobja naprej, ko so na 

visokoleteče obljube o najnižji pokojnini 

1000 evrov ipd. kaj hitro pozabili. 

Napovedali so tudi podporo ostalim 

izigranim skupinam, kot so gasilci in 

medicinske sestre, če bo to potrebno. 

Glede optimistične, a negotove nadaljnje 

poti je Črnoga omenil že dosežena 

uspeha, umik nezakonitega dodatka 

sodnikom in tožilcem ter novo 

pobudo za dodatno uskladitev pokojnin. 

Vendar je povedal, da to še ni dovolj. 

Društvo se šele rojeva in imajo še 

veliko za izbojevati. Pričakujejo korektno 

poročanje medijev. Slednji so sicer 

o novem društvu poročali bežno, Črnoga 

in njegov govor pa po poročanju 

dveh glavnih televizijskih hiš na njihovih 

portalih ni bil omenjen. 

GLAS UPOKOJENCEV 

Med protestniki, ki smo jih spraševali 

o njihovih razlogih za protest, so mnenja 

podobna. Med njimi so izigrani, ki 

z nizko pokojnino brez pomoči otrok 

ne pridejo čez mesec, pa tudi tisti, ki 

takšnim izražajo solidarnost. Eni od 

protestnic je med pogovorom šlo vidno 

na jok. Vzorec sogovornikov je 

premajhen, da bi bil reprezentativen, 

a se velika večina namerava včlaniti v 

novoustanovljeno društvo ali pa o tem 

razmišljajo. Vsi vprašani so tudi izrazili 

ogorčenje nad odrekom podpore Zveze 

upokojencev in njenega nasprotujočega 

javnega nastopa. Eden od sogovornikov 

je pripomnil, da to ob visokih 

pokojninah vodilnih v zvezi ni presenetljivo, 

saj je zanje dobro poskrbljeno. 

Kljub poziciji organizatorjev protesta, 

ki ne zahteva odstopa vlade, si 

številni protestniki želijo prav tega, saj 

se od vlade čutijo izigrane ali vsaj nezadovoljne 

tudi na drugih področjih. Nekateri 

se prvega shoda niso udeležili. 

Eden od sogovornikov nam je zaupal, 

da informacija o datumu in uri ni prišla 

do njega. Slabo poznavanje organizatorjev 

protesta sicer kaže na to, da ne 

Pavel Rupar (62), organizator 

protesta (spredaj v sredini). 


gre za posebno akcijo SDS, kot trdi vlada. 

Vsi se nameravajo prihodnjih protestov 

udeleževati še naprej. Naslednji 

bo čez približno en mesec. 

Komentar uredništva 

Jenullu in nekaterim 

medijem mora biti 

nerodno 

Neverjetna mobilizacija upokojencev, 

ki smo jo že drugič v mandatu Roberta 

Goloba videli pred parlamentom, 

kaže na to, da je vrenje med ljudstvom 

precej večje, kot bi sklepali iz poročil 

večinskih medijev. Tudi tokrat novic 

o protestu ne postavljajo v naslovno 

novico spletnih portalov, temveč nekam 

na rob, izogibajo pa se tudi objavi 

fotografij, ki bi pokazale število zbranih 

ljudi. Slednje je najbrž posledica 

zadrege, da so še nedavno intenzivno, 

na najboljših mestih in v najboljših 

terminih pokrivali vsak protest proti 

Janševi vladi, četudi je Jenull na ulico 

spravil morda nekaj deset kolesarjev. 

A novemu šefu vlade Golobu z medijskem 

osvetljevanjem resnice oziroma 

realnosti se očitno še nočejo zameriti 

– prav zdaj namreč potekata 2 procesa 

lobiranja: za ponoven prevzem RTV 

Slovenija ter za državno financiranje 

tiskanih medijev. 

A vrnimo se k množici Slovencev na 

Trgu republike, ki bi si enostavno morala 

zaslužiti pozornost premierja Goloba. 

Če jo je sam namenjal »Jenullovim 

protestnikom« in ob obisku protesta v 

kamere razlagal, kako je prišel poslušat, 

ga zdaj, ponovnemu povabilu navkljub, 

že drugič ni blizu. Prav tako izpred 

parlamenta nismo videli mahati Urške 

Klakočar Zupančič, kar sicer počne, ko 

se pred hramom demokracije zbirajo 

druge protestniške skupine. Ampak 

tako pač je: Tako kot imamo v Sloveniji 

prvorazredne in drugorazredne 

državljane, imamo tudi prvorazredne 

in drugorazredne protestnike. Čeprav 

je slednjih več, ne samo po definiciji 

razmerja med elito in običajnimi ljudmi, 

temveč tudi v realnosti, jih leva oblast 

ne bo povohala, kvečjemu jih bo etiketirala 

z »Janševimi podporniki«, kot da 

so to neka bitja, s katerimi človek ne bi 

smel imeti opravka. 

Naš sprehod med njimi kaže, da 

je takšno etiketiranje neupravičeno 

oziroma ne ustreza resnici.

INTERVJU 


28 

DR. VALENTIN AREH, VOJNI NOVINAR 

Ruska vojska me spominja na JLA 

Življenje v Ukrajini poteka relativno normalno, kot pač v vsaki državi, 

ki je v vojni. – Poraz ruskih čet spomladi 2022 pri Kijevu in Harkovu je Ukrajini 

omogočil, da je pridobila na času. – Moč ukrajinske vojske je v neverjetnem 

domoljubju in v visoki morali. Verjamejo, da se borijo za svobodo svoje domovine 

in da v takšni vojni ne morejo izgubiti. – Dejstvo je, da bo svetovna ureditev 

povsem drugačna, če Rusiji uspe zmagati v tej vojni. 

ROK FRELIH 

ADRIAN PREGELJ


INTERVJU 

29 

Valentin Areh (51) je leta 1997 na Filozofski 

fakulteti Univerze v Ljubljani diplomiral iz 

zgodovine in sociologije, nato magistriral 

iz socioloških vidikov ameriškega volilnega 

sistema. Doktoriral je iz managementa 

v državni upravi. Kot vojak je leta 1990 in 

1991 služil v JLA v samooklicani Kninski 

krajini, nato pa prebegnil in sodeloval v 

vojni za Slovenijo. Bil je vojni dopisnik 

na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, 

na Bližnjem vzhodu, Kosovu, v Čečeniji, 

Makedoniji, Afganistanu in Iraku. Leta 

2010 je s POP TV šel na TV Slovenija. Lani 

je bil v. d. direktorja TV Slovenija. Za svoje 

delo je dobil Meškovo priznanje. 

Več let se ukvarjate z medijskim 

pokrivanjem dogajanja na 

vojnih območjih. Kako bi vojno 

v Ukrajini primerjali s svojimi 

prejšnjimi izkušnjami? 

Vojno v Ukrajini je zelo težko primerjati 

s katero koli od vojn na Balkanu, v 

Čečeniji, Iraku ali Afganistanu. Prinaša 

neverjetno uničenje, ruske sile pa 

uničujejo na tisoče vasi in tudi velika 

mesta, večja od Maribora. Ta mesta 

so spremenjena v ruševine. Vsak dan 

rusko topništvo na kar 1000 km dolgi 

fronti na ukrajinsko stran izstreli 

neverjetnih 60.000 topniških granat 

kalibra 152 mm, tu so še minometne in 

tankovske granate ter na desetine raket. 

V enem mesecu Rusi porabijo kar 

pol milijona granat. Ta podatek pove 

vse o krutosti te vojne. 

Vzroki za vojno 

so jasni. Rusija zahteva, 

da je Ukrajina tako 

kot Belorusija podrejena 

Moskvi, večina 

Ukrajincev pa bi rada 

bila del Evrope. 

Posnetek zaslona RTV SLO 

Putin se ne želi odreči sanjam o vsaj delni obnovi sovjetskega imperija. 

Kako poteka vsakdanje življenje 

v napadeni državi? Je morala 

ljudstva še vedno visoka ali je napadalcem 

uspelo dodobra zmotiti 

način življenja? 

Življenje v Ukrajini poteka relativno 

normalno, kot pač v vsaki državi, ki 

je v vojni. Bližje smo fronti, bolj grozljivo 

je. Ukrajinci so trdoživi in ruski 

vojski ni uspelo zlomiti volje Ukrajincev 

do odpora. 

V slovenskem javnem diskurzu 

je pogosto moč zaslediti simpatije 

do Rusije, češ da jo je Zahod prisilil, 

da je »morala« napasti svojo 

sosedo, ker ji ni ostalo drugega. 

Kje vi vidite razloge za vojno? 

Vzroki za vojno so jasni. Rusija zahteva, 

da je Ukrajina tako kot Belorusija 

podrejena Moskvi, večina Ukrajincev 

pa bi rada bila del Evrope. In Putin se 

ne želi odreči sanjam o vsaj delni obnovi 

sovjetskega imperija. 

Priča smo bili precejšnjemu 

strahu pred rusko vojsko, a so se 

njihove poteze izkazale za neuspešne, 

predvsem na začetku. Kako 

ocenjujete potek ruskih operacij? 

Ruska invazija je bila od samega začetka 

zgrešena. Zaradi tega je bilo povsem 

zaman ubitih na tisoče ruskih vojakov. 

Poraz ruskih čet spomladi 2022 pri Kijevu 

in Harkovu je Ukrajini omogočil, 

da je pridobila na času, izvedla mobilizacijo 

in se začela oboroževati z zahodnim 

orožjem in strelivom. 

Rusi so po začetnih neuspehih 

večkrat spremenili prioritete, 

na začetku se je govorilo o 

popolni »denacifikaciji«, torej 

podreditvi Ukrajine, sedaj naj 

bi srednjeročno hoteli zasesti 

celotno Lugansko in Doneško 

oblast ter obdržati že okupirano 

ozemlje. Zakaj je do tega prišlo? 

Kako ocenjujete njihove realne 

vojaške zmožnosti, tudi v smislu 

paravojaških dejavnikov? 

Rusija ni bila pripravljena na dolgo 

vojno. Putin je verjel, da bo z zasedbo 

Kijeva zlomil Ukrajino v tednu dni in 

končal »posebno vojaško operacijo«. 

Ukrajinci so nato jeseni izvedli dve 

veliki protiofenzivi in Rusom iztrgali

INTERVJU 

30 


Posnetek zaslona RTV SLO 

Nova hladna vojna je že tu. 

kar polovico ozemlja, ki so ga okupirali 

od invazije naprej. Gre za ozemlje 

v velikosti dveh Slovenij in pol. To je 

bil ponižujoč udarec za rusko vojsko, 

ki se sooča z neverjetno velikimi izgubami. 

Te rešujejo tudi s čečenskimi 

ali Wagnerjevimi paravojaškimi enotami, 

toda tudi te zaradi velikanskih 

izgub ostajajo z vse manj mož in brez 

otipljivih rezultatov. 

Ukrajinska obramba je presegla 

vsa realna pričakovanja laičnih, 

pa tudi dela strokovnih opazovalcev. 

Kakšne poteze lahko od branilcev 

pričakujemo v prihodnje? 

Bodo sposobni odbiti pričakovano 

ofenzivo, če do nje pride? 

Moč Ukrajinske vojske je v neverjetnem 

patriotizmu in v visoki morali. 

Verjamejo, da se borijo za svobodo 

svoje domovine in da v takšni vojni 

ne morejo izgubiti, zlasti ob dejstvu, 

da večina ruskih vojakov v Ukrajini ni 

zato, ker bi tam želeli biti, ampak zato, 

ker so jih tam poslali pod prisilo. Kako 

se bodo v prihodnje odvijale bitke na 

bojišču, ni mogoče napovedovati. 

Je po vaše možno, da se vojna 

prelije čez meje Ukrajine, 

in v katerem primeru lahko pride 

do uporabe jedrskega orožja? 

Smo na pragu katastrofe? 

Težko odgovorim na to vprašanje. Mislim, 

da so možnosti za jedrsko vojno 

zelo majhne. Je mogoča širitev vojne? 

Ne poznam tega odgovora. 

Kako bi komentirali vse bolj 

očitno odvisnost Rusije 

od zunanjih dejavnikov, predvsem 

od Kitajske? Lahko rečemo, 

da Rusija ne spada več v prvo ligo 

svetovnih vojaških sil? 

Moč ali bolje rečeno nemoč ruske 

vojske v Ukrajini je šokantna. Ruska 

Mislim, da so možnosti 

za jedrsko vojno 

zelo majhne. 

vojska me spominja na JLA. Vsi so jo 

opevali kot eno najmočnejših armad, 

toda v pravi vojni je postala bleda senca 

vojske. Kljub temu ruske vojske nikakor 

ne gre podcenjevati. Kot v drugi 

svetovni vojni je njena prednost v številu 

mož. Ruski generali trdijo, da je vse 

v matematiki. Na določeno mesto pošljejo 

10.000 mož, da ga osvojijo. Če so 

vsi pobiti, pošljejo 20.000 mož. In tudi 

če vse te ubijete, jih pošiljajo toliko, da 

branilcem zmanjka streliva. Za njih 

življenje vojaka ne pomeni nič. 

Če sva že pri žrtvah in človeških 

življenjih: Imate mogoče podatke, 

kaj se dogaja na okupiranih 

ozemljih z ukrajinsko populacijo? 

Kakšne so realne posledice ruskih 

»referendumov« o priključitvi 

teh ozemelj? 

Na tisoče ljudi, ki so zbežali z okupiranih 

ozemelj Ukrajine, govori iste 

zgodbe. Ruska politična policija aretira 

vse sovražnike države, vse zavedne 

Ukrajince vržejo iz državnih služb in 

jih razglasijo za fašiste. Na tisoče ljudi 

so aretirali, številni so izginili in so 

jih odkrili v množičnih grobiščih. Kar 

900.000 ljudi so deportirali v Rusijo, 

na tisoče otrok ločili od staršev in jih 

dali v posvojitev ruskim staršem, otroci 

v šolah dobijo učiteljice iz Rusije in 

ruske učbenike. Podobno politiko smo 

lahko videli tudi v Sloveniji v času nacistične 

okupacije. 

Vojna v Ukrajini torej lahko 

na nek način predstavlja zgodovinsko 

prelomnico. Kakšne 

so lahko njene posledice 

za svetovno ureditev? 

Dejstvo je, da bo svetovna ureditev 

povsem drugačna, če Rusiji uspe zmagati 

v tej vojni. To bo pomenilo, da si 

vsaka močna država lahko podjarmi 

sosedo. Vrnili bi se stoletje nazaj. 

Lahko torej pričakujemo 

novo hladno vojno in s stopnjevanjem 

napetosti zaznamovano 

prihodnost sveta? 

Ne gre več za vprašanje, ali lahko pričakujemo 

novo hladno vojno. Nova 

hladna vojna je že tu. Poleg hladne 

vojne tudi prava vojna, v kateri je bilo 

v enem letu ubitih najmanj 250.000

88 | 9. MAREC 2023 INTERVJU 

31 

Ni jasno, 

kdo v Sloveniji 

ima korist 

od predlogov, 

da zahteva, 

naj se Ukrajino 

razoroži v korist 

ruske okupacije. 

ljudi. In tudi tokrat imamo nasproti 

demokratične države proti avtoritarnemu 

režimu. K sreči je Slovenija danes 

na strani demokratičnih držav. 

Tudi Ukrajina teži k temu, 

da bi se nam pridružila. Kakšna 

prihodnost se obeta Ukrajini 

na področju povezovanja z evroatlantskimi 

integracijami? 

Ruska invazija je Ukrajino dobesedno 

potisnila med članice EU in Nata. 

Ne sicer formalno, ampak dejansko je 

Ukrajina močno vpeta v evropsko unijo 

in de facto z vsem zahodnim orožjem 

skoraj že članica Nata. 

Do kdaj bo po vaše Zahod še pripravljen 

pomagati Ukrajini? 

Mislim, da podpora Zahoda ni vprašljiva, 

saj Zahod vojno razume kot ključnega 

pomena za varnost demokratične 

Evrope, kot smo jo doslej poznali. 

Da bi demokracija lahko zaživela, 

bo potrebno končanje vojne. 

Kakšne so možnosti za mirovna 

pogajanja?Obstaja možnost za 

premirje po korejskem scenariju, 

kjer vojne uradno ni konec, doseženo 

pa je trajno premirje? 

Obe strani sta si zdaj predaleč glede 

mirovnih pogajanj. Putin ponuja mir, 

v zameno pa Ukrajina mora priznati 

okupirana ozemlja kot del Rusije. 

Ukrajina na to nikakor ne pristaja. 

Zelenski ponuja Rusiji mir v zameno 

zahteva umik iz območij, ki so jih Rusi 

okupirali po začetku invazije. Moskva 

to odločno zavrača. Torej ni mogoče 

predvideti, kakšen bo končni scenarij. 

Ruska vojska me 

spominja na JLA. 

Vsi so jo opevali 

kot eno najmočnejših 

armad, toda v pravi 

vojni je postala bleda 

senca vojske. 

Nemoč ruske vojske v Ukrajini je šokantna. 

Dotakniva se še vloge Slovenije 

v vojni. Prejšnja vlada je Ukrajini 

zagotovila brezpogojno podporo, 

podobno retoriko uporablja tudi 

sedanja. Kako bi ocenili držo 

Slovenije, kaj z njo sporočamo? 

Slovenija aktivno podpira Ukrajino, 

tako humanitarno kot tudi vojaško. 

Zanimive pa so pobude nekateri politikov 

in intelektualcev, ki javno zahtevajo 

od slovenske vlade in držav Zahoda, 

naj ustavijo vojaško pomoč Ukrajini. 

To isto zahteva tudi Moskva. Trdijo, 

da bi to privedlo do konca vojne. To ne 

drži. Ukrajina bi sicer postala ruska 

kolonija. Ampak Ukrajinci trdijo, da 

bi se vojna nadaljevala s partizanskim 

načinom boja proti okupatorju. Zato 

ni jasno, kdo v Sloveniji ima korist od 

predlogov, da zahteva, naj se Ukrajino 

razoroži v korist ruske okupacije.

AKTUALNO 

32 

Komentar 


Temne skrivnosti Vile Koman 

VID SOSIČ 

Alen Koman (33) je že več let prepoznaven kot youtuber, ki v svojih oddajah 

zagovarja skrajno tradicionalistično stališče do Cerkve in predvsem 

njenih liturgičnih praks, z osrednjim poudarkom na tradicionalni latinski 

maši kot edini pravi obliki krščanskega bogoslužja. Javno nastopa 

kot moralna avtoriteta ter s te pozicije nagovarja mlade in tudi starejše, 

da sledijo njegovim idejam, moralnim vrednotam in prepričanjem. 

Alena Komana povezujejo z 

verbalno agresijo, saj je na 

svojem YouTube kanalu Scutum 

Fidei po navadi neprizanesljiv 

do drugače mislečih. Od nekdanjih 

delavk v njegovi Vili Koman smo 

na Domovini pridobili informacije, ki 

kažejo, da se njegov pristop ne spremeni 

niti izven javnosti. Poudarek na 

tradicionalnem katoliškem obredju 

očitno ni samodejno tesno vezan na 

tradicionalne katoliške vrednote o ljubezni 

do bližnjega ali pravici do poštenega 

plačila. Zdaj že bivša delavka v Vili 

Koman nam je v pogovoru povedala 

svojo negativno izkušnjo, ki jo ocenjuje 

kot vredno večje pozornosti, saj naj ne 

bi bila edina, prisotne pa naj bi bile še 

nekatere druge nepravilnosti. 

Tudi oblačenje je bilo problematično, saj bi po njegovem mnenju ženske lahko nosile le krilo. V primeru 

ugovarjanja ji je pogosto rekel, da ji nič ne manjka in jo ozmerjal z ljubljansko razvajeno smrkljo. Pri tem je, 

kot pravi, nekajkrat šlo tudi za kričanje, ki jo je pogosto spravilo v jok. Fotografijo je Koman javno objavil. 

FACEBOOK 

DELOVNO RAZMERE 

Koman skupaj z družino živi na Jezerskem, 

kjer vodi turistično dejavnost v 

svoji Vili Koman in ima tudi nekaj zaposlenih. 

Že tu nastopi prvi zaplet. Bivša 

delavka pri Komanu trdi, da gre vsaj 

v nekaterih primerih za delo na črno. 

Sama je delo sprejela preko osebnega 

vabila, ko je med prekinitvijo izobraževanja 

iskala delo za eno leto, ponudba 

pa je zvenela ugodno. Njena sodelavka, 

ki je imela glede vsega zelo podobno izkušnjo, 

je delo pri Komanu našla preko 

Facebooka. Tudi slednjo smo vprašali za 

potrditev nekaterih navedb sogovornice. 

Zaradi njune zaščite ju v članku poimensko 

ne izpostavljamo. Obe trdita, da 

na začetku dela nista podpisali nobene 

pogodbe, prav tako ena nikoli, druga pa 

v začetku dela nista imeli statusa študenta, 

v nobenem primeru pa jima ni 

bila izdana napotnica. Pogoji in pravila 

so bili podani ustno, pri tem pa sogovornica 

zatrjuje, da so bili nekateri, kot 

se je izkazalo na koncu, zamolčani. 

Delo je vključevalo osnovno hotelsko 

delo, kot je čiščenje sob, priprava prostorov, 

obrokov itd. Potekalo je v sklopih 

več dni, med katerimi je sogovornica 

bila na Jezerskem. Tam je imela svojo 

sobo in tudi možnost enega brezplačnega 

obroka na dan. Vendar pa je, kot pravi, 

že v prvem sklopu morala ostati več 

dni, kot je bilo sprva dogovorjeno. To se 

je pripetilo vsakič, zato ni nikoli vedela, 

kdaj bo lahko šla domov. Predčasen odhod 

domov bi po nenapisanih in vsaj v 

primeru sogovornice zamolčanih pravilih 

pomenil plačilo stroškov nastanitve. 

Plačilo za prvi mesec dela je po njenih 

trditvah prejela v kuverti. Koman naj bi 

razložil, da se s tem izogne, da država 

pobere več, kot je treba. Delavnik naj bi 

štel od štiri do šest ur na dan, plačana 

pa je bila na uro. V resnici je bilo dela 

za sedem do osem ur, ki so bile plačane, 

pogosto dodatno delo izven delovnega 

časa, ki je bilo naloženo sproti, pa, kot 

zatrjujeta obe dekleti, ni bilo plačano.

88 | 9. MAREC 2023 AKTUALNO 

Komentar 

33 

Sodelavka je v tem kontekstu pripomnila, 

da Koman pogosto govori, kako je pošten. 

ODNOS DO ZAPOSLENIH 

Še posebej pa je sogovornico zmotil njegov 

odnos do zaposlenih, zlasti do nje 

same. Kot nadalje opisuje svojo izkušnjo, 

je hitro ugotovila, da bo deležna 

pritiska, saj je bil šef neprizanesljivo kritičen 

do večine opravljenega dela. Sama 

je imela nekaj izkušenj s tovrstnim 

delom, a ni bila vajena dela po njegovi 

zamisli in se je morala nekaterih stvari 

še na novo privaditi, pri čemer ni imela 

veliko časa ali razumevanja z njegove 

strani. Čeprav se je trudila, je bil pritisk 

vedno večji. Ni pa šlo vedno le za kritiko 

opravljenega dela. Tudi njeno oblačenje 

(hlače) so bile problematične, saj bi po 

njegovem mnenju ženske lahko nosile le 

krilo. V primeru ugovarjanja ali poskusa 

pojasnjevanja oz. ob kakršnemkoli izrazu 

nezadovoljstva ji je pogosto rekel, da 

»ji nič ne manjka« in jo ozmerjal z »ljubljansko 

razvajeno smrkljo«. Pri tem je, 

kot pravi, nekajkrat šlo tudi za kričanje, 

ki jo je pogosto spravilo v jok. Slabo vest 

je po doživljanju sogovornice vzbujal 

tudi s pretiravanjem. V enem od primerov 

jo je čakal med njenim uradnim 

opravkom in govoril, da ga zadržuje, 

medtem ko ima doma bolne otroke s 40 °C 

INSTAGRAM 

Obe trdita, da na začetku 

dela nista podpisali 

nobene pogodbe, prav 

tako ena nikoli, druga 

pa v začetku dela nista 

imeli statusa študenta, 

v nobenem primeru 

pa jima ni bila 

izdana napotnica. 

vročine, ki pa so medtem, kot ji je kasneje 

povedala sodelavka, tekali po hiši, ne 

pa ležali v postelji. 

Besa naj bi bila deležna celo v situaciji, 

ko si je doma poškodovala roko. Ko 

ga je obvestila, da ne more priti na delo, 

ker bi bila premalo učinkovita, jo je nadrl, 

ker se je poškodovala. Trdil je, da je 

sama kriva, ker ne pazi, da bi morala bolj 

paziti (posredno zato, da lahko dela pri 

njem) in da mora vseeno priti, saj je dela 

preveč in bo pač delala, kar lahko. To je 

bilo približno na polovici njenega drugega 

meseca dela pri njem. Kmalu za tem je 

z delom prekinila. V nekem trenutku se 

je pred njim in njegovo ženo, katere odnos 

do zaposlenih je bil po njenih besedah 

podoben, pod pritiskom preprosto 

zlomila, zajokala in spraševala, zakaj jo 

sploh imajo, če je vse, kar naredi, narobe. 

Takrat naj bi se zakonca Koman odzvala 

brez empatije ali popuščanja. V sporu 

se je odločila za takojšen odhod domov. 

Čeprav sta ji povedala, da lahko ostane, 

in verjetno nista pričakovala, da bo zares 

odšla, sogovornica ni začutila iskrene 

naklonjenosti. 

ODHOD DOMOV 

O dogodku in odločitvi, da pride domov, 

je nemudoma po telefonu obvestila 

svojega očeta, ki je Komana poklical in 

hotel stvar razčistiti. Koman naj bi se 

do njega vedel nespoštljivo in agresivno 

ter po telefonu ozmerjal hčerko. Ko 

je oče razjasnil, da z njim ne more tako 

govoriti in da bo ob naslednjem dialogu 

lahko prisotna tretja oseba, je Koman to 

očitno razumel kot grožnjo z inšpekcijo. 

Z avtom je prišel za našo sogovornico, 

ki je medtem čakala na avtobus. Od tu 

zgodba naše sogovornice dobi dramatične 

razsežnosti. Po njenem pripovedovanju 

je Koman stopil iz avta in se 

začel dreti nanjo, kdo misli, da je, da je 

razvajenka, kako si drzne očetu lagati o 

njem itd. Najbolj jo je pretresla njegova 

grožnja, izrečena v afektu, da bo njeni 

družini zažgal hišo, če k njemu pride inšpekcija. 

Na daljavo je bila še obveščena, 

da plačila za drugi mesec ne bo prejela, 

čeprav je z delom nabrala znatno število 

ur, saj si po Komanovi presoji plačila 

zanje ne zasluži. Na tej točki je tudi zahteval 

povrnitev stroškov bivanja v Vili 

Koman, kar je bilo, kot že omenjeno zgoraj, 

nenapisano pravilo, za katerega do 

tistega trenutka ni nikoli slišala. 

Tako se je zaključila izkušnja sogovornice, 

ki trdi, da so podobnega odnosa 

deležni tudi ostali delavci. Teh je sicer 

peščica, saj vila ni velika, menjali pa naj 

bi se zelo pogosto, po daleč največ nekaj 

mesecih. Lastno negativno, a vendarle 

milejšo izkušnjo z delom pri Komanu, 

nam je potrdila tudi njena sodelavka. 

Naša sogovornica je prepričana, da je 

razlog za hiter odhod zaposlenih ravno 

odnos zakoncev Koman do podrejenih, 

mnenje pa po njenih besedah delijo tudi 

ostali delavci, s katerimi je imela stik. 

Ker zaposlitev na črno ne zagotavlja 

pravic delavcev, si Koman take stvari 

lahko privošči, delavec pa je v položaju, 

v katerem krivice ne more prijaviti 

zaradi lastnega prestopka kot ilegalno 

zaposlenega. Sogovornica je bila zato o 

svoji izkušnji pripravljena spregovoriti z 

nami, da bi resnica lahko prišla na dan. 

GLASEN NA SPLETU 

Resnico smo iskali tudi pri Alenu Komanu. 

Poslali smo mu dve elektronski sporočili, 

v katerih smo mu zastavili vprašanja 

o njegovem zaposlovanju in odnosu do 

delavcev, da informacije preverimo še pri 

njem. Odgovorov in pojasnil na naš elektronski 

naslov nismo prejeli, je pa naša 

vprašanja javno objavil na družabnih 

omrežjih. Tam je sporočil, da se nas te zadeve 

ne tičejo, očitno pa se je žal opredelil 

tudi kot sovražnik našega medija. Upamo, 

da tega ni mislil dobesedno. V vsakem 

primeru pa toliko z njegove strani.

ANKETA 

34 

Komentar 


Najuspešnejši politiki februarja: 

Logar nedotakljiv, 

Janša dela po priročniku levice 

ROK ČAKŠ 

Anže Logar (46), trenutno zgolj poslanec največje opozicijske stranke, 

se je usidral na vrh lestvic priljubljenosti politikov, ki jih objavljajo največja 

televizija in dnevni časopisi. Kar petič v zadnjih sedmih mesecih 

pa so ga za najuspešnejšega politika meseca ocenili tudi poznavalci politike, 

sodelujoči v našem projektu ocenjevanja uspešnosti delovanja politikov. 

Nič novega na vrhu torej, zato 

pa je nekoliko več novega 

pod njim. Med deseterico 

najuspešnejših v februarju 

sta se prebila Damir Črnčec (49) in Boštjan 

Poklukar (52) kot edina predstavnika 

vladajoče koalicije. No, spodaj, 

med deset najmanj uspešnimi, jih je 

še mnogo iz te družbe, na čelu z njunima 

formalnima šefoma, Marjanom 

Šarcem (45) in Robertom Golobom (56). 

Golobova vlada je s strani sodelujočih 

poznavalcev za svoje delo že drugi mesec 

zapored dobila nižjo oceno od dve. 

RAST ANŽETA LOGARJA 

Čeprav ga ni na izpostavljeni funkciji (ali 

pa prav zato), se Anže Logar ta trenutek 

na vrhu raznih političnih lestvic zdi nezamenljiv. 

Tako kot prednost veča v javnomnenjskih 

anketah, jo tudi v povprečni 

oceni uspešnosti delovanja na naši 

lestvici. Njegova krotka in pasivna drža 

očitno še vedno prepriča tako ljudstvo 

kot politične analitike. Drugi je že drugič 

zapored njegov strankarski šef, Janez 

Janša (64). »Predvsem zaradi strategije, 

ki jo pelje zadnje tedne,« je svojo visoko 

oceno Janši pojasnil Bojan Požar. Uspešnost 

Janševe strategije se po Požarjevo 

kaže v združevanju strank na desni sredini, 

kohabitaciji z Anžetom Logarjem 

in sofisticirano podporo nastajajoči novi 

civilni družbi na desni sredini, pri čemer 

misli predvsem na Glas upokojencev. 

»Lahko bi rekli, da Janša dela po 

›priročniku levice‹, zato je na levi strani 

vidna panika. Neverjetno, kako hitro je 

začel padati efekt Golob, padec bo očitno 

zelo strm, in kako hitro je začel izginjati 

sindrom antijanša,« še dodaja Bojan 

Požar. S priključitvijo SDS-u si je Franc 

Kangler (57) zagotovil politično preživetje 

in nemara celo mesto evropskega 

poslanca. Zato ne čudi, da so mu sodelujoči 

poznavalci politike podelili povsem 

enako povprečno oceno uspešnosti kot 

Janši. Že četrti pa je Damir Črnčec, ki je, 

ob Šarcu, na mesto ministra za notranje 

zadeve uspel inštalirati še enega svojega 

človeka, Boštjana Poklukarja. Funkcija 

izven njegovega realnega dometa je 

slednjega uvrstila na osmo mesto najuspešnejših 

politikov februarja. 

Vmes je še šopek NSi: Cigler Kralj (44), 

Tonin (39) in Vrtovec (37), na repu deseterice 

pa Jelka Godec (53) in ljubljanski 

šerif Janković (70), ki se z buldožersko 

graditvijo kanalizacije čez ljubljansko 

pitno vodo ter nagrajevanjem neuspešne 

direktorice tamkajšnjega zdravstvenega 

doma vsej Sloveniji smeji v brk. 

NEUSPEŠNOST MINISTROV 

Golobova vladna ekipa naših analitikov 

očitno ne prepriča. Zasedajo namreč 

praktično vsa mesta med najslabše ocenjenimi 

politiki, pri čemer so se karte februarja 

zgolj nekoliko premešale. Zadnje 

mesece namreč med deseterico najmanj 

uspešnih srečujemo bolj ali manj iste ob- 

Najbolj uspešni politiki - februar 2023 

Anže Logar 

Janez Janša 

Franc Kangler 

Damir Črnčec 

Janez Cigler Kralj 

Matej Tonin 

Jernej Vrtovec 

Boštjan Poklukar 

Jelka Godec 

Zoran Janković 

2,70 

2,90 

3,20 

3,11 

3,10 

3,10 

3,10 

3,40 

3,40 

4,00


ANKETA 

Komentar 

35 

4,50 

4,00 

3,50 

3,00 

2,50 

2,00 

1,50 

1,00 

0,50 

0,00 

Janševa vlada 

3,92 

mar. '22 

Mesečna ocena uspešnosti delovanja vlade 

s strani političnih analitikov (2022, 2023) 

3,27 3,33 

apr. '22 

maj. '22 

2,25 2,25 

jun. '22 

Golobova vlada 

jul. in avg. '22 

raze. Prvi med njimi, tokrat po januarju 

znova na čelu najmanj uspešnih, je minister 

za zdravje Danijel Bešič Loredan (49). 

Pri njem je opaziti diskrepanco med oceno 

ljudstva v javnomnenjskih anketah 

ter strokovnim očesom analitikov. Ljudje 

Loredana še vedno uvrščajo med najbolje 

ocenjene politike, poznavalci pa so ga na 

zadnje mesto potisnili s povprečjem 1,7. 

2,00 

sep. '22 

2,67 

okt. '22 

2,55 

nov. '22 

2,00 

dec. '22 

1,82 1,90 

jan. '23 

feb. '23 

Druga najslabše ocenjena je Tanja Fajon 

(51), sledijo pa že premier Golob, predsednica 

državnega zbora Klakočar Zupančičeva 

(45) in ministrica za javno upravo 

Sanja Ajanović Hovnik (45). 

Med deseterico najmanj uspešnih je 

še pet ministrov aktualne vlade, Simon 

Maljevac (42) za solidarno prihodnost, 

Klemen Boštjančič (50) za finance, Asta 

Najmanj uspešni politiki - februar 2023 

Danijel Bešič Loredan 

Tanja Fajon 

Urška Klakočar Zupančič 

1,70 

1,80 

2,00 

Sodelujoči poznavalci politike so 

Luka Lisjak Gabrijelčič (42), dr. Miro 

Haček (48), Marko Pavlišič (50), dr. 

Matevž Tomšič (54), Igor Vovk (43), 

dr. Žiga Turk (61), dr. Matej Lahovnik 

(51), Sašo Ornik, Bojan Požar (65) 

in Rok Čakš (43). 

Vrečko (38) za kulturo, Luka Mesec (35) 

za delo in Marjan Šarec (45) za obrambo. 

DELO VLADE 

Prejšnji mesec so sodelujoči analitiki delo 

vlade prvič ocenili s povprečjem, nižjim 

od dvojke. Tokrat je nekaj stotink višje, a 

še vedno pod mejo šolske pozitivne ocene. 

»Vlada je v februarja 2023 zabeležila najnižjo 

podporo od aprilskih volitev, enako 

velja tudi za hegemonsko stranko, ki je le 

še nekaj odstotkov pred prvo zasledovalko,« 

enega od razlogov za slabo oceno dela 

vlade navaja politolog dr. Miro Haček. Dr. 

Žiga Turk medtem opozarja, da bo kmalu 

eno leto od volitev in da razen telefonske 

številke za informacije v zdravstvu večjih 

rezultatov ni. »Kar je glede na napovedovano 

smer celo dobro,« dodaja. 

Bojan Požar pravi, da vlada postaja 

čudna zgodba: »Imajo praktično največjo 

parlamentarno večino v zgodovini 

samostojne Slovenije, po desetih mesecih 

vladanja pa ni na vidiku še nobene 

sistemske reforme, zgolj obljube, neuresničljive, 

celo bizarne, kot je 600 evrov 

na sodnika ali tožilca. Namesto reform 

vladni politiki forsirajo ideološke spopade 

in povzročajo razkole.« Ko pridejo 

ljudje – upravičeno – na ulico, nadaljuje 

Požar, pa jih vladni mediji zmerjajo za 

janšiste: »Zato je že zdaj jasno, da so besede 

o sproščenosti in spoštljivem dialogu 

ena od največjih predvolilnih prevar 

strank sedanje vladne koalicije.« 

Sanja Ajanović Hovnik 

Robert Golob 

Simon Maljevac 

Klemen Boštjančič 

Marjan Šarec 

Luka Mesec 

Asta Vrečko 

2,00 

2,00 

2,10 

2,20 

2,30 

2,30 

2,30 

(Ne)uspešnost delovanja politikov 

so sodelujoči ocenjevali na 

petstopenjski lestvici (1 – zelo neuspešen, 

2 – bolj neuspešen, 3 – niti 

uspešen niti neuspešen, 4 – bolj uspešen, 

5 – zelo uspešen). 

Med sedem najuspešnejših so se 

uvrstili politiki z najvišjimi povprečnimi 

ocenami, med deset najmanj 

uspešnih pa tisti z najnižjimi povprečnimi 

ocenami. Sodelujoči so sicer 

tokrat ocenjevali 35 bolj izpostavljenih 

politikov v polletnem obdobju.

AKTUALNO 


36 Komentar 

Janez Janša bi moral 

poslušati Vinka Gorenaka 

ROK ČAKŠ 

Daleč od oči, daleč od srca, pravi star slovenski pregovor, uporaben 

tako za opis osebnih kot političnih razmerij. Z njim bi lahko recimo 

pojasnili padec priljubljenosti Roberta Goloba (56) in njegove vlade, 

ki je prvič po devetih mesecih pod petdesetimi odstotki. S časovno 

in prostorsko distanco se hladijo čustva (pozitivna in negativna) 

in presojanje nad »emocio« prevzema »racio«. 

Prevedeno v domačo politično 

realnost: dlje, kot smo od volitev, 

bolj čustveni »antijanša« 

naboj popušča in ljudem se 

vzpostavlja realnejša slika tega, kar 

so izvolili – še en na zunaj bleščeč, 

navznoter pa prazen PR-ovski produkt, 

ki jim z izjemno lahkoto prodaja besede 

in obljube, mnogo težje pa jih izpolnjuje, 

ali pa jih sploh ne, če bi sklepali 

po prazni malhi narejenega v slabem 

letu na oblasti, ki zdaj živcira tudi že 

najbolj goreče Golobove podpornike. 

Zatišje po političnih viharjih vedno 

znova naplavi naslednjo ugotovitev. 

Referenčna točka vseh levih vlad zadnjega 

desetletja ni skupen program, 

kaj šele ideal skupnega dobrega. Celo 

ideologija zgolj in samo do neke mere. 

Vezno tkivo, ki stotere motive levih interesnih 

skupin običajno, predvsem pa 

takrat, ko je najbolj potrebno, poveže v 

razmeroma kompaktno celoto, je sovraštvo 

do Janeza Janše (64). Da so ga, 

delno tudi s pomočjo Janše samega, uspeli 

nadgraditi v sprožilec emotivnega 

Referenčna točka vseh 

levih vlad zadnjega 

desetletja ni skupen 

program, kaj šele ideal 

skupnega dobrega. 

Vezno tkivo je sovraštvo 

do Janeza Janše. 

odločanja večine slovenskih volivcev, 

je največji uspeh politične levice v zadnjem 

desetletju, ki jo vedno znova vrača 

na oblast. 

Težave za levico se pojavijo šele, 

ko učinek sprožilca pojenja, kar se na 

domači politični sceni dogaja ravno ta 

čas. Janša je pozornost nase usmeril še 

s šopkom referendumov nekaj mesecev 

po volitvah, in jih seveda gladko izgubil, 

od takrat pa se je umaknil v pasivo 

držo in oder prepustil zmagovalcem. 

Še enkrat več se izkazuje, da ti, ko ob 

njih ni glavnega negativca, sploh ne 

vedo, kako se pred ljudstvom vesti. Fokus 

se osredotoči nanje in v ospredje 

stopijo vse njihove šibkosti: od kričeče 

demagoškosti kot refleksa vsebinske 

praznosti do vse bolj očitnih posledic 

neobvladovanja politične obrti, kot je 

nezmožnost reagiranja na sesuvajočo 

se situacijo v zdravstvu, sprožitev serije 

protestnih shodov zaradi nepremišljenih 

in neuresničljivih obljub ter nezadostnega 

odziva na draginjsko krizo. 

SAVA NE NOSI TRUPEL 

Političen moment je z vidika dobrega 

za konkurenčno, desnosredinsko opcijo 

v intervjuju za Domovino najbolje 

povzel starosta slovenske politike in 

stranke SDS, dr. Vinko Gorenak (67). 

Dejal je, da jim na desni preostane 

samo, »da se usedemo na breg Save in 

počakamo, da mimo priplavajo politična 

trupla«. Naj se sliši skorajda preveč 

banalno, da bi bilo tudi učinkovito, 

ravno ta pasivna drža do levih na oblasti 

je recept za dolgoročen uspeh desne 

sredine. Ugled, predvsem pa podpora 

levim vladam neizprosno trpi, kadar 

je pogled volivcev nanje neposreden 

in ni preusmerjen skozi prizmo vmes 

potisnjenega faktorja »antijanša«. Povedano 

drugače: bolj kot Janša miruje 

in se drži v ozadju, bolj trpijo njegovi 

sds.si


AKTUALNO 

Komentar 

37 

konkurenti na oblasti. Namesto z njim 

so se namreč prisiljeni ukvarjati sami 

s seboj, z lastnimi odnosi, ki jih krhajo 

partikularne ambicije in interesi. Brez 

Janše delujejo zmedeno, izgubljeno, 

intrigantsko, predvsem pa do ljudstva 

vzvišeno in ignorantsko. 

Prav zato je Janševa napoved interpelacije 

vlade ta trenutek politična 

napaka za ambicijo krepitve desnosredinskega 

bloka oziroma ustvarjanja 

prostora, ki bi v kasnejših fazah do 

volitev omogočal širitev dosega desne 

sredine in jo potencialno pripeljal na 

oblast. Morda ni napaka za njegovo 

stranko oziroma predvsem zanj samega, 

saj je v tem smislu zgolj poteza 

več za krepitev okopov, na katerih se 

SDS utrjuje že desetletja. Janša s tem 

pozornost od nesposobnosti onih na 

oblasti ponovno preusmerja nase, kali 

bistrino neposrednega pogleda volivcev 

na Goloba in mu daje priložnost, 

da svojo »razštelano« koalicijo ponovno 

poenoti na referenčni točki sentimenta 

»antijanša«. 

Premierju bo zagovor vlade v parlamentu 

torej prišel dvakratno prav, obenem 

pa bo pridobil še nekaj časa in miru 

za izpeljavo svojih resničnih ambicij, 

zaradi katerih je v politiko sploh vstopil. 

Te imajo malo skupnega s temami, 

ki se večinoma vrtijo v medijih, temveč 

so mnogo bolj povezane s »kšeftanjem« 

v energetiki, kot bi si povprečen državljan 

sploh lahko mislil. 

INTERPELACIJA VLADE 

In Janez Janša? Mar bi tako izkušen 

strateg res po naključju počel takšne, 

Bolj kot Janša 

miruje in se drži 

v ozadju, bolj trpijo 

njegovi konkurenti 

na oblasti: namesto 

z njim so se namreč 

prisiljeni ukvarjati 

sami s seboj. 

na videz začetniške napake? Seveda ne. 

Janša trenutno tepta teren na lastnem 

dvorišču, na katerem v času, ki je na 

voljo do naslednjih volitev, skušajo 

vzkliti pobude za prestrukturiranje 

desnosredinskega pola. Nove generacije 

pomladnih politikov imajo namreč 

dovolj neprestanega izgubljanja 

in samozadovoljstva s kurjenjem čustev 

tiste tretjine volilnega telesa, ki se 

prepoznava kot nemočna žrtev velike 

komunistične zarote. Janševa interpelacija 

vlade tako v resnici ni uperjena 

proti Golobu in njegovim, temveč gre 

za striženje peruti tistim, ki za njegov 

okus na desni kažejo prevelike ambicije, 

da stvari spremenijo oz. jih zastavijo 

drugače, kot to že desetletja počne 

sam. Pri tem še zdaleč ne gre samo za 

fante iz Nove Slovenije. 

Če bi desni sredini brezpogojno in 

nesebično želel dobro, bi Janša prisluhnil 

modrosti svojega diamantnega 

nagrajenca, dr. Vinka Gorenaka. Če pa 

dobro za desno sredino v njegovem političnem 

umu nujno najprej vključuje 

dobro zanj samega, interpelacije vlade 

ta trenutek dobi svoj smisel. 

SDS JE VLOŽILA 

INTERPELACIJO 

PROTI VLADI 

Stranka SDS je vložila interpelacijo 

zoper celotno vladno ekipo 

Roberta Goloba. Povod zanjo je 

bila ukinitev samostojnega Muzeja 

slovenske osamosvojitve, 

ukinitev vladnega urada za demografijo 

ter druga ravnanja, ki 

so v nasprotju z določili slovenske 

ustave. 

SDS je tako uresničila napovedi 

in v državni zbor s podpisi 

vseh svojih 27 poslancev vložila 

interpelacijo. Poteza največje 

opozicijske stranke je pričakovana, 

a bo na politični sceni verjetno 

minila brez resnih posledic. 

Interpelacija vlade namreč vključuje 

zgolj razpravo v parlamentarni 

dvorani, brez sklepov. 

CELOTEN ČLANEK SI 

PREBERITE NA SPLETU

DRUŽBA 


38 Komentar 

Molitev rožnega venca 

na zagrebškem Jelačićplacu 

je trn v peti Inštitutu 8. marec 

URBAN ŠIFRAR 

Na Hrvaškem je že več mesecev zapored vsaj vsako prvo soboto 

v mesecu ena od osrednjih medijskih tem – molitev. Novica o skupini 

mož, ki klečijo sredi glavnega zagrebškega trga in molijo rožni venec, 

je razburkala javnost, privabila protestnike, ki se jim je pridružil tudi 

evropski poslanec, opazili pa so jih celo v slovenskem Inštitutu 

8. marec, ki ga vodi Nika Kovač (30). 

znova klečijo na 

trgih hrvaških mest,« 

poročajo osrednji mediji 

naše južne sosede. »Molivci 

In res: že več prvih sobot (to so dnevi, ki 

so v Katoliški cerkvi posebej posvečeni 

Brezmadežni) zapored bratstvo Vitezi 

brezmadežnega Srca Marijinega organizira 

moško molitev rožnega venca na zagrebškem 

Trgu bana Jelačića, pobudi pa 

se pridružuje tudi vse več drugih mest. 

Nazadnje so molili še v Karlovcu, Osijeku, 

Slavonskem Brodu, Splitu, Šibeniku, 

Trogirju, Vinkovcih in Virovitici. 

SEDEM NAMENOV 

Kot pišejo na portalu Muževni budite! 

(Bodite moški!), molijo v sedem namenov: 

za domovino, mir in spreobrnjenje 

hrvaškega naroda, moške – da 

postanejo duhovne avtoritete v zakonu, 

ki bodo hrabro pričevale in prenašale 

katoliško vero, življenje v predzakonski 

čistosti, čistost v oblačenju in 

vedenju ter obuditev katoliških porok, 

konec splava in odprtost poročenih 

parov za življenje, avtentične in brezkompromisne 

pastirje Cerkve in nove 

duhovne poklice, duše v vicah in po 

osebnih namenih. 

Na začetku so za kraj molitve 

izbrali prostor pred zagrebško katedralo, 

a ko ta zaradi prenove ni bil 

več dostopen, so se preselili na glavni 

trg. Izbrali so ga, ker predstavlja vse 

Hrvate in ga želijo z molitvijo posvetiti, 

prek njega pa posvetiti tudi vso 

Hrvaško. Zakaj pa molijo zunaj, ko 

pa je Jezus naročil, naj to počnemo v 

svoji sobi, za zaprtimi vrati? »Ta citat 

je vzet iz konteksta, ki, ko se vzame 

v obzir kontekst, jasno nakazuje, da 

je Jezus v resnici pokazal, kako naj bi 

Posnetek zaslona 

izgledala osebna molitev, ki je temelj 

in pogoj za javno molitev, kakršna je 

naša. Biblija jasno kaže, kako je javna 

molitev, ki je pravzaprav pričevanje 

vere, zelo zaželena: ›Vsekakor hočem, 

naj možje povsod molijo in vzdigujejo 

svete roke brez jeze in razpravljanja.‹ 

(1 Tim 2,8),« odgovarjajo molivci. 

PROTESTI 

Več kot tristo moških, ki v urejenih 

vrstah klečijo sredi trga z rožnimi venci 

v rokah z banderami Brezmadežne 

in hrvaškimi zastavami ob sebi, pa je 

na družabnih omrežjih vzbudilo celo 

Zakaj molijo zunaj, 

ko pa je Jezus naročil, 

naj to počnemo v svoji 

sobi, za zaprtimi vrati?


DRUŽBA 

Komentar 

39 

Posnetek zaslona 

Molitev pred katedralo 

v Dioklecijanovi palači v Splitu. 

Nekateri jim očitajo, da delajo 

senzacijo. Če bi hoteli pozornost, 

bi molili v času največje 

gneče, ne pa v soboto zjutraj, 

ko na trgu ni nikogar. 

poplavo sovražnih komentarjev, češ da 

gre za sovraštvo do žensk, poskus vračanja 

preživelih srednjeveških pogledov 

itd. Komentarji so se kmalu materializirali 

v obliki protestov na pobudo 

levih nevladnih organizacij. Predstavnica 

ene od njih je dejala: »Stvar je v 

tem, da ne more biti svobode govora 

za tiste, ki zagovarjajo krčenje pravic 

žensk in povratek patriarhata. Ne more 

biti tolerance za netolerantne. Lahko 

se nam zgodi poljski scenarij, ki ga ti 

ljudje zagovarjajo.« Med protestniki je 

bil tudi hrvaški poslanec v evropskem 

parlamentu: »Moramo se boriti proti 

tej nazadnjaški politiki, ki skozi mala 

vrata prihaja v hrvaški ›mainstream‹. 

Marginalci poskušaj zelo perfidno, preko 

molitve in vere priti do tistih stvari, 

za katere smo mislili, da smo jih pustili 

v srednjem veku. Vstopili smo v schengen 

in EU, a za nekatere ljudi še vedno 

velja: ›Odšli so z Balkana, a Balkan iz 

njih nikoli, meni‹«. 

Med kolumnisti v osrednjih medijih 

pa je mogoče prebrati tudi drugačna 

mnenja. Darko Pavičić za Večernji list 

piše, da je nerazumljivo, kako lahko 

molitev nekaterih postane poligon za 

izkušnje drugih in kako se sploh lahko 

molitev označuje za protest, proti kateremu 

naj bi bil potreben protiprotest. 

Dodaja, da je nevarno, da se bo prva 

sobota v mesecu na Trgu bana Jelačića 

spremenila v kraj, na katerem bodo 

»vse tiste subkulturne in politično ambiciozne 

druščine, ki s celotno zgodbo 

nimajo nič, izražale svoje frustracije«. 

Na svojem blogu molivci naslavljajo še 

druge klasične očitke. Zakaj tako pogoste 

pripravljate molitve, ki privlačijo 

pozornost? Ne želijo si je, senzacijo 

ustvarjajo mediji. Če bi hoteli pozornost, 

bi molili v času največje gneče, 

ne pa v soboto zjutraj, ko ni na trgu 

nikogar. Zakaj »napadajo ženske«? Te 

v njihovih namenih sploh niso izrecno 

navedene. Molijo predvsem za to, 

da bi bili boljši moški, možje in očetje: 

»Ne vemo, kaj bi tu lahko bilo slabo in 

usmerjeno proti ženskam«. 

Konec koncev pa, kot pravijo, molijo 

za priprošnjo Device Marije. »Nobenega 

smisla nima reči, da smo proti 

ženskam, molimo pa k ženski vseh 

žensk, da bi bili boljši v vseh pogledih.« 

Zakaj želijo biti avtoritete v zakonu? 

Tudi to ne drži – pravijo le, da želijo 

biti duhovne avtoritete, kar pomeni, 

da želijo voditi družino v katoliški 

veri, spodbujati njene člane k molitvi, 

zakramentom itd. »Mediji namenoma 

iztrgajo duhovno dimenzijo namena iz 

konteksta, ki ga tako ali tako ne razumejo, 

da bi nas, pobudnike, prikazali 

kot družinske tirane in despote.«

SVOBODNO GOSPODARSTVO 

40 

Kolumna 


Kje bodo Golobovi vzeli, 

da bodo dali upokojencem: 

Vreča, ki jo praznijo, ni brez dna 

MILENA 

MIKLAVČIČ 

V zadnjih 100 letih se je slovenska družba zelo spremenila. Ker nisem več 

med najmlajšimi, sem poznala še tiste, ki so starost dočakali brez prave 

pokojnine, v zadnjih letih življenja so dobivali le miloščino, imenovano 

starostna oziroma kmečka pokojnina. Še od tistega »nič«, ki jim ga je 

prinesel poštar, so dajali na stran vsaj dinar ali dva. Za pogreb, so rekli. 

Največja sramota je bila, če bi 

jih morali pokopati na občinske 

stroške. Spominjam se 

Janeza, dobival je 27 dinarjev. 

Ko sva se srečala, se je na široko zasmejal 

s svojimi škrbastimi usti. »Tri leta že 

šparam za nova očala, ta mesec jih bom 

pa lahko kupil!« je dejal zadovoljno. 

V petdesetih letih prejšnjega stoletja 

se je zaposlila generacija mojih 

staršev. Ni jim bilo z rožicami postlano. 

Poleg rednega šihta so delali še udarniške. 

V potu svojega obraza so gradili tovarniške 

hale, kopali jarke za vodovod, 

kanalizacijo, elektriko. V Žireh, kjer je 

bila večina zaposlena v Alpini, je bil 

zaslužek boren. Spominjam se pogovorov, 

ki sem jih poslušala še kot otrok: 

»Cel mesec garamo, delamo nadure, pa 

dobimo miloščino! Kaj šele bo, ko se 

upokojimo!« A so se ljudje znašli. Večina 

med njimi je imela vsaj dva poklica: 

Dopoldne so bili čevljarji, popoldan 

pa zidarji, tesarji, keramičarji, električarji. 

Ni jih bilo malo, ki so imeli še 

kmetije. Pa je nekako šlo. Upokojili so 

se tam okoli petdesetega leta. Če so do 

upokojitve zidarili le v prostem času, so 

po njej, zaradi nuje, od jutra do večera. 

Ker so bili rojeni garači, so stisnili zobe, 

zamahnili z roko in rekli – bo že kako. 

Štipendirali so otroke, ker so želeli, da 

bo njihov kos kruha slajši in mehkejši. 

Poleti so si, kljub varčevanju, ki so ga 

imeli že v genih, privoščili vsaj kak teden 

na morju. 

MOJA GENERACIJA 

Moji generaciji, njihovim potomcem, je 

bilo z nečloveškim šparanjem in trganjem 

od ust prizanešeno. Dobršen del 

sošolcev in sošolk se je sicer zaposlil takoj 

po osemletki, s pomočjo kreditov so 

si lahko hitro privoščili kakšnega fička, 

tudi hiše so imeli do dvajsetega leta že 

skoraj pod streho! Življenje je bilo tudi 

za nas, ki smo šli v Ljubljano v šole, že 

bolj na »izi«. Da bi kdo razmišljal o upokojitvi? 

Menda ja ne! 

Strah pred revščino, ki so ga imeli 

v sebi starejši, se je ob standardu, ki je 

bil v primerjavi z »nekoč« kar cvetoč, 

razblinil. Če smo že šparali, smo za avtom 

za počitnice, za nov televizor, za 

malenkosti, ki človeku polepšajo vsak 

dan. Misel, da bi dajala na stran za pogreb 

kot moje tete, se mi je zdela absurdna, 

če že ne smešna. Potem je prišla 

težko pričakovana upokojitev. Boleče 

me je streznil že izračun pokojnine. Bil 

je skoraj pol manjši od plače, saj je bila 

ta zaradi malice, potnih stroškov in nekaterih 

dodatkov videti kar solidna. Ko 

je čez kakšno leto prvič prejel upokojensko 

mizerijo še Najdražji, sva se šele 

začela zavedati, kako srečna sva bila 

zaradi odločitve, da si hišo in stroške 

deliva s hčerkino in sinovo družino. Ne 

vem, kako bi bilo, če bi bila sama in prepuščena 

usodi na milost in nemilost. 

NEMOGOČE JE MOGOČE 

Veliko sem med ljudmi, takšno je moje 

življenjsko poslanstvo. Ko mi pripovedujejo, 

s koliko fičniki morajo preživeti, 

mi je tesno pri srcu. Zavedam se, da 

danes nihče ne more posnemati Jezusa 

ob Galilejskem jezeru, kjer je razdelil 

ribe in kruh med večtisočglavo množico. 

Gospodinjska logika mi pravi, da če 

skuham kosilo za pet ljudi, se jih s tem, 

kar je v loncih, ne more nasititi dvajset 

ali več. V torek je vlada zelo prefrigano, 

tik pred zdajci, sporočila, da smo 

upokojenci dobili za 5,2 odstotka višje 

pokojnine. Predsednik vlade dr. Robert 

Golob (56) pa je tudi obljubil, da se bodo 

najnižje pokojnine do konca leta dvignile 

na 700 evrov. Pobudniku civilne 

iniciative Glas upokojencev Slovenije, 

Pavlu Ruparju (62), je že prvič uspelo 

nemogoče: Upokojencev in somišljenikov 

je bilo na protestu več, kot so se na- 

SHUTTERSTOCK


SVOBODNO GOSPODARSTVO 

Kolumna 

41 

dejali največji optimisti. Mene pa vseeno mičkeno 

skrbi. Nisem takšen optimist, kot je on. Sprašujem 

se, komu in kje bo država vzela, da bo lahko ustregla 

upokojenskim zahtevam. Namreč: Ko so zvišali 

plače varuškam v vrtcih, so se avtomatično povišale 

cene za vrtčevsko varstvo. 

Seveda, marsikaj bi se dalo doseči, če bi najprej 

očistili upokojensko blagajno vseh priseskov, ki v 

njej nimajo kaj iskati. Če bi državni proračun oklestili 

bolj ali manj skrivnostnih NVO-jev, ki letno kasirajo 

stotisoče evrov, pa živ Bog ne ve, zakaj. Če bi 

se državljani uprli anomalijam, kot je bila, denimo, 

500-milijonska dokapitalizacija v HSE, da so si lahko 

potem njihovi subjekti delili milijonske nagrade 

za »uspešnost«. Nič ne bi bilo narobe, če bi dodobra 

prerešetali socialne transferje, ki jih tisti, ki so 

na njih doktorirali, izkoriščajo že leta in leta! Če bi 

javno upravo naredili vitko, ne pa, da se ta nenehno 

»debeli«, kot da bi še zmeraj živeli v času brez interneta, 

računalnikov in kalkulatorjev itd. itd. Itd. 

V resnici, če bi iskreno želeli, da bi bilo za tiste, 

ki najteže živijo, jutri kaj bolje, bi morali biti na 

ljubljanskih ulicah tudi delavci z nizkimi prihodki 

in tudi tako imenovani »srednji razred«. Kajti tudi 

oni bodo že jutri imeli mizerne pokojnine, od katerih 

ne bodo mogli ne živeti ne umreti. V takšni 

državi, kot jo trenutno imamo, ni obetov za svetlo 

prihodnost. Tudi zato, ker nisem »priplavala po 

župi«, me je strah ob misli, kje bodo Golobovi vzeli, 

da bodo dali nam – upokojencem. Vreča, ki jo sicer 

obilno praznijo, žal ni brez dna! 

 

Potem je prišla težko 

pričakovana upokojitev. 

Boleče me je streznil že 

izračun pokojnine. 

Bil je skoraj pol manjši 

od plače, saj je bila ta 

zaradi malice, potnih 

stroškov in nekaterih 

dodatkov videti 

kar solidna. 


Pri tej Golobovi vladi se nobeden ne vpraša kje so meje. Uradniki uživajo 

v brezdelju, ne črpa se evropskih sredstva, zakonodajna stran je popolnoma 

razjahana (kakšni kadri so pravniki je dokaz UKZ in seveda pingvinka 

ministrica za pravosodje. 

Boštjančič je samo registrator, registrska blagajna, kjer beleži izpad. 

Dejstvo je, da vsak ne glede na stranko, pa če ima kanček soli vidi, da so 

sedaj ministri navadni roparji in bleferji. 

Mihec 

Najprej je treba prodati nepremičnine, ki so se gradile z denarjem 

“izposojenim” od ZPIZ in nikoli vrnjenim. Dokumenti o ropanju pokojnineke 

blagajne verjetno še kje obstajajo, to bi lahko raziskala posebna 

parlamentarna komisija. Kar pa vsi vemo, so iz sredstev, ki so bila odtegnjena 

od plač za pokojninsko zavarovanje delavcev, torej sredstev za 

pokojnine, zagotovo gradili RTV, Cankarjev dom in Karavanški predor 

in Cankarjev dom. Torej Slovenija naj na dražbi proda karavanški predor 

najboljšemu ponudniku. 

Kozorog 

Žal so to vlado v veliki večini izvolili prav upokojenci. To se dogaja, ko 

spremljaš zavajanje režimskih medijev. 

Štajerska 2021 

Tako se bo gotovo vzelo mladim. Vlada je že predlagala zamrznitev napredovanj, 

kar prizadene predvsem mlade. Mladim se bo vzelo tudi tako, da 

bodo oni odplačevali kredite, ki jih sedaj najema država in seveda vedno 

več odvajali za naše pokojnine. In kaže, da jim bo država jemala še naprej 

in še več in nadaljeval se bo štrajk staršev, ki že 40 let ne rodijo dovolj 

otrok za obnavljanje prebivalstva, za polnjenje pokojninske blagajne. Ker 

se že dolgo časa jemlje mladim, pa je po ekonomski logiki, da se razvija 

tisto, v kar investiraš, mladih vedno manj. Ker je sedaj starih vedno več, 

pomeni, da se sorazmerno zelo veliko investira v stare. Zelo potrebne so 

demonstracije nezadovoljstva proti nesposobni in zmedeni vladi, a poleg 

zahtev po večjih pokojninah, bi morali postaviti tudi zahteve po višjih 

otroških dodatkih, štipendijah, podpori družinam, kmetijstvu … 

Celotna država, vlada in njeni prebivalci, bi morali porabiti manj, manj 

zapravljati za zadovoljevanje umetnih potreb, več denarja in energije pa 

dati za polno življenje. Sedaj jemo semenski krompir, nekateri pa bi radi 

pojedli tudi semensko pšenico. Po logiki: za nami potop. 

Jože Kurinčič 

Na stopnjo korupcije, ki je v nekem smislu splošna in stalna, vpliva vsakokratna 

vlada in njena nagnjenost k korupciji. Nekatere vlade so še bolj 

nagnjene k koruptnemu kot druge. Zdi se, da sodi Golobova vlada med 

tiste, ki so bolj nagnjene k korupciji. 

Volivci kaj prida ne izvemo o koruptnih “podvigih” kandidatov na volitvah, 

po katerih bi lahko sklepali, kakšen bo njihov odnos do korupcije. 

Žal je domača korupcija bolj ali manj tabu tema, s katero se mediji zelo 

neradi ukvarjajo, če sploh. Slovenija ima eno specifiko in sicer, da je 

javnost razmeroma neobč utljiva na korupcijo, ker poteka med levico silovita 

kulturno-ideološka vojna, v kateri je najbolj pomembna pripadnost 

“pravi” politično-ideološki opciji, ne krumpiranost politikov. Če je “naš”, 

je njegova nagnjenost k korupciji bolj ali manj nepomembna. Za globoko 

državo, ki ima politične niti v svojih rokah in iz ozadja usmerja politike, 

njihova politično-ideološka pripadnost ni bistvena. Kar jo zanima, je 

pripravljenost za sodelovanje v koruptnih poslih. In kandidatov se ne 

manjka ne na levi ne na desni. Državo politiki pojmujejo kot volilni plen, 

ki ga pokasira zmagovita koalicija in tisti, ki so voljni sodelovati z globoko 

državo. Upokojenci žal niso med njimi, razen redkih izjem, ki sodijo tudi 

sami v krog globoke države. 

Rasputin

DRUŽBA 


42 Komentar 

Župnik kot ženitni posrednik 

ANDREJA 

BARAT 

»Samski ljudje so najbolj problematična bitja na svetu. 

Najhujša psihiatrična diagnoza ni psihotičnost, psihoza ali shizofrenija, 

ampak samskost,« je provokativna misel dr. Andreja Perka (59), 

ki jo je obširneje razložil v pogovoru za portal Iskreni.net. 

Ne glede na to, ali damo dr. Perku 

prav ali ne, je samskost za 

večino ljudi status, ki ga želijo 

čim prej ali pa vsaj slej ko 

prej spremeniti. Da lahko pri tem pomaga 

tudi Božji služabnik, kaže zgled 

župnika Stefana Wissla iz škofije Regensburg 

v Nemčiji. Pri svojem delu je 

opažal, da se kljub številnim spletnim 

aplikacijam za zmenke število mladih, 

ki težko najdejo partnerja, povečuje. Ta 

trend je še posebej opažal med mladimi 

s krščanskimi vrednotami, zato je začel 

s projektom »Nisi več sam – partner 

za življenje«. Ugotovil je namreč, da 

čeprav obstajajo tudi krščanski portali 

in aplikacije za zmenke, to za mnoge ni 

rešitev. Ni namreč dovolj, da se ljudem 

samo predlaga partnerja, ampak je pomembno 

tudi, da se jih pri prvih korakih 

spoznavanja spremlja. 

ISKANJE PARTNERJA 

Župnik Stefan je v intervjuju za portal 

Katholisch.de dejal, da je pritisk 

na mlade danes zelo velik, k njemu je 

pripomogel še koronavirus z družbeni- 

SHUTTERSTOCK

88 | 9. MAREC 2023 DRUŽBA 

Komentar 

43 

mi posledicami. Druga težava so družabna 

omrežja, ki mladim posredujejo 

povsem zgrešeno sliko tako o zunanji 

podobi kot o partnerstvu. Veliko je tudi 

obremenjenosti s slabo samopodobo. 

Organizirani zmenki z ljudmi s podobnimi 

vrednotami naj bi mladim olajšali 

iskanje sorodne duše. 

Njegovo posredništvo poteka tako, 

da se zainteresirani prijavijo preko 

spleta in navedejo svoje podatke, ki jih 

na srečanju potrdijo z osebnim dokumentom. 

Župnik po svoji presoji izbere 

pare in v restavraciji organizira srečanje 

petih žensk in petih moških. Srečanje 

vsebuje nekaj vodenega pogovora 

in tematskih pogovorov, toda ključno 

je, da se mladi spoznajo v prijetnem in 

sproščenem vzdušju. Po želji si sami ali 

Organizacija 

zmenkov 

je namenjena 

le ljudem, 

ki iščejo 

resno zvezo. 

Ni nujno, 

da je človek 

aktivno veren, 

zahteva pa se 

krščanska 

vrednostna 

usmeritev. 

s posredovanjem izmenjajo kontakte. 

Izkušnje so namreč pokazale, da je za 

samske dobro, če na začetku v komunikaciji 

niso sami. 

KDO SE LAHKO PRIJAVI 

Organizacija zmenkov je namenjena le 

ljudem, ki iščejo resno zvezo. Ni nujno, 

da je človek aktivno veren, zahteva pa 

se krščanska vrednostna usmeritev. To 

ustvarja neko varnost in zaupanje med 

udeleženci. Pojav »ghosting«, ki se je v 

dobi spletnih zmenkov nadvse razširil 

in pomeni, da nekdo na neki točki 

odnosa izgine s prizorišča brez pojasnila, 

je zelo redek. Župnik pravi, da se 

prijavljajo prijetni in simpatični ljudje, 

tako na zunaj kot od znotraj, in da ne 

more razumeti, zakaj imajo težave pri 

iskanju partnerja. Zaenkrat ponuja le 

organizacijo zmenkov v starostni skupini 

med 25 in 35 let. Pravi pa, da se 

mu oglašajo tudi starejši, ki bi si želeli 

takšne storitve. 

Zgodbica o župniku, ki organizira 

zmenke za mlade iz svoje 

škofije morda zveni posrečeno in 

zabavno, toda v resnici ni. V ozadju 

je velik problem osamljenosti in 

nesocializiranosti mnogih mladih. 

Najti primernega partnerja in si 

z njim ustvariti dolgoročno osrečujoč 

odnos je eden od temeljnih 

ciljev človeka, vendar ni nujno 

preprost. Pravzaprav je za marsikaterega 

mladega – in tudi manj 

mladega – dejstvo, da mu to (še) ni 

uspelo, vir stiske in trpljenja. 

Župnik po svoji 

presoji izbere pare 

in v restavraciji 

organizira srečanje 

petih žensk 

in petih moških. 

Srečanje vsebuje 

nekaj vodenega 

pogovora in tematskih 

pogovorov, 

toda ključno je, 

da se mladi spoznajo 

v prijetnem in 

sproščenem vzdušju. 

POMOČ PRI ISKANJU 

Stefan Wissel, ki je po izobrazbi tudi 

psiholog in pedagog, se seveda zaveda, 

da organizacija zmenkov ni nujno 

prvenstveno delo duhovnika, vendar 

ga je od nekdaj privlačilo delo z ljudmi. 

Pri tem je opazil, da je osamljenost 

mladih odraslih velika težava in da so 

nezadovoljni, ker si želijo najti pravega 

sopotnika. Začutil je, da jim s svojim 

občutkom za ljudi lahko pomaga, zato 

svoje delo s samskimi jemlje kot del 

svoje pastoralne službe. Za posredniško 

delo ima škofovo dovoljenje, za njegov 

»program« pa se že zanimajo tudi 

druge župnije v Nemčiji. 

Zaenkrat ni znano, da bi se tudi župniki 

pri nas ukvarjali s tovrstno dejavnostjo, 

imamo pa v Sloveniji katoliški 

spletni portal KatStik, ki ljudem pomaga 

pri iskanju partnerja, občasno tudi z 

organizacijo pohodov in romanj. 


Zanimiva praksa vredna pozornosti 

in analize. 

Stanko 

Odlična pobuda. Je pa treba povedati, 

da se je ogromno krščanskih zakonov 

sklenilo zaradi župnikov, ki so organizirali 

duhovne vaje. Vinko Kobal, Milan 

Knep in mnogi drugi so nas vzgajali, a 

tudi spoznavali. Koliko parov poznam, 

ki so se spoznali v Stržišču, na Dugem 

otoku, na Uskovnici... Ali na evropskih 

novoletnih srečanjih mladih. 

Danes je tega verjetno manj, ker je 

udeležba slabša, potrebe pa so še 

bistveno večje. Zato bi bilo na mestu, 

da RKC naredi kakšen nov in konkreten 

korak v tej smeri. 

Pelinko

DEMOKRACIJA 

44 


Demokracija je težka, zato 

je vprašanje, ali si jo sploh zaslužimo 

TEO PETROVIČ 

PRESETNIK 

V sodobnem času na Zahodu demokracijo načeloma dojemamo zelo 

pozitivno ali pa imamo do nje vsaj prevelika pričakovanja – kot Američani 

na Bližnjem vzhodu, ki so očitno pričakovali, da bodo ljudje demokracijo 

pozdravili odprtih rok, proces demokratizacije pa bo prinesel strpno, 

sodobno in pluralno družbo. A to se ni zgodilo. Še huje, demokracija 

je v krizi v sami zibelki demokracije – Združenih državah Amerike. 

je najslabša 

oblika vladanja – razen 

vseh drugih, ki so bile 

»Demokracija 

preizkušene,« naj bi nekoč 

rekel Winston Churchill. Takšna 

ocena se zdi precej pravilna. Demokracija 

ni čarobna paličica, ki prinese vladavino 

prava, enakopravnost državljanov, 

strpno in pluralno družbo, učinkovite 

institucije ter na splošno privede do 

»pravilnih« družbenih odločitev. 

Po moji oceni je mnogo pomembnejše, 

da zagotavlja določeno družbeno 

stabilnost, upošteva različne poglede 

ter preprečuje koncentracijo moči pri 

določeni skupini ljudi oziroma osebi. 

Morda najpomembnejše pa je, da 

preprečuje (preveliko) zlorabo moči, 

saj morajo vladajoči vsake toliko časa 

dobiti potrditev ljudi, da lahko s svojim 

delom nadaljujejo, ali pa se morajo 

umakniti. Demokracija je težka. Potrebuje 

neprestano skrb in negovanje. Moramo 

se ji posvetiti, si zanjo vzeti čas. 

Če to ignoriramo, ovene kakor roža. 

VLADAVINA LJUDSTVA 

Ob vseh pomembnih sestavinah, kot 

sta delujoči pravni red ali delitev oblasti, 

je najpomembnejša sestavina demokracije 

tista, ki ji daje ime: »demos« 

– ljudstvo. V demokraciji – mogoče bolj 

kot v katerikoli drugi ureditvi –, država 

odraža svoje državljane. 

V demokraciji o vseh 

pomembnih stvareh odločamo 

državljani. Vsaj 

v teoriji. Ker je sodobna 

država kompleksna institucija, 

znotraj katere 

se odločitve nanašajo na 

kompleksne probleme z 

različnih področij, državljani 

svojo pravico odločanja 

prenesemo na svoje 

predstavnike – politike. 

Od vsakega državljana 

namreč ne moremo pri- 

SHUTTERSTOCK 

Demokracija je težka. 

Potrebuje neprestano 

skrb in negovanje. 

Moramo se ji posvetiti, 

si zanjo vzeti čas. 

Če to ignoriramo, 

ovene kakor roža. 

čakovati temeljitega poznavanja 

mednarodnih 

odnosov, pravnega reda, 

delovanja gospodarstva 

... Tak državljan ne bi 

imel časa za delo, saj bi 

moral nenehno spremljati 

dogajanje, imeti in 

nadgrajevati strokovno 

znanje z najrazličnejših 

področij ter konec koncev 

o družbenih problemih 

tudi razmišljati. 

Vseeno pa je tudi v 

družbi delegirane odgovornosti 

pomembno, da


DEMOKRACIJA 

45 

SHUTTERSTOCK 

Skrb za demokracijo se začne pri vsakem posamezniku. 

je državljan informiran, in sicer kvalitetno, 

objektivno in celostno. Tako 

pridemo do vloge medijev v družbi in 

odgovora na vprašanje, zakaj se jim pogosto 

reče četrta veja oblasti. 

INFORMIRAN DRŽAVLJAN 

Informiran državljan je temeljito informiran 

o trenutnih političnih problemih 

in demokratičnem dogajanju, 

njegova informiranost pa temelji na 

dostopu do relevantnih in točnih novic. 

Tako se mu omogoči razmišljanje, 

politično presojo ter aktivno vključenost 

v demokratični proces. To je bistvena 

naloga medijev v demokraciji. A 

ker je zanašanje na popolnoma informiranega 

državljana nerealno, je bolj 

pragmatičen pristop k funkciji medijev 

in vlogi državljanov model, po katerem 

so državljani nadzorniki, ki so dovolj 

pozorni, da reagirajo na novice, ki imajo 

dejanski vpliv na njihova življenja. 

Odgovornost medijev tako ni, da temeljito 

pokrivajo vse dogodke, ampak da 

javnost glasno opozorijo na dogodke, 

ki so zanjo ključnega pomena. 

Vloga in avtoriteta medijev v demokratični 

družbi temelji na osnovni 

predpostavki delegiranja zaupanja, pri 

čemer državljani zaupajo medijem, da 

bodo nudili dovolj relevantne in točne 

informacije, s tem pa tudi podlago za 

sodelovanje v demokratičnem procesu. 

Nizko zaupanje v medije je pogosto povezano 

z nizkim zaupanjem v politične 

institucije, vzponom populističnih 

gibanj in polarizacijo. Tako pridemo 

do bistva problema. Nizko zaupanje v 

medije, nizko zaupanje v institucije, 

populizem in polarizacija so prisotni 

v današnjem času. To je znamenje, da 

naša demokracija peša. 

ODGOVORNOST 

NAS SAMIH 

Moj pogled je nedvomno pristranski, 

saj konec koncev delam v medijih, zato 

jim morda pripisujem prevelik pomen. 

A kot sem že zapisal, rešitve trenutnih 

problemov ne vidim v uvajanju dodatnih 

pravil, v večjem nadzoru družbe 

od zgoraj navzdol. Reševanja problema 

bi se rad lotil čim bližje njegovemu 

izvoru. To pa je državljan. Državljani 

izbiramo medije, ki jih konzumiramo. 

Ustvarjamo povpraševanje, ki mu mediji 

v kapitalizmu sledijo. Če si želimo 

senzacionalizma, pristranskosti, navijaštva 

in hujskaštva, bomo to pač dobili. 

Medije moramo sami preko skupne 

moči povpraševanja in družbenega 

Če si želimo 

senzacionalizma, 

pristranosti, 

navijaštva in hujskaštva, 

bomo to pač dobili. 

pritiska ter svojih medijskih navad in 

izbir prisiliti, da ponudijo kredibilne in 

ključne informacije. 

Morda sem naiven, a verjamem, da 

bi, če bi obstajalo zadostno povpraševanje 

po kakovostnih, objektivnih 

informacijah, medtem ko bi se pristranskost 

in navijaštvo ignoriralo, 

mediji ponudili drugačne vsebine. A 

žal smo preveč radi zaprti v svoj informacijski 

mehurček, v katerem prejmemo 

samo informacije, ki ustrezajo 

našim prepričanjem, nikoli pa nismo 

nazorsko izzvani. Mediji nam pri tem 

z veseljem ustrežejo. Skrb za demokracijo 

se torej začne pri nas samih. 

Biti moramo etični ter moralo od naših 

predstavnikov tudi zahtevati. Prav 

tako moramo zahtevati, da nas mediji 

informirajo celostno in objektivno. 

Politične nasprotnike moramo sprejemati, 

skušati razumeti in z njimi 

iskati skupne rešitve in kompromise. 

Od odločevalcev pa moramo zahtevati 

odgovornost za prelomljene obljube in 

škodljive posledice njihovih odločitev. 

Dokler bomo politike nagrajevali 

za všečne govore, prazne obljube in 

izkoriščanje ideoloških tem, dokler 

bomo pripravljeni dušo naroda prodati 

za nekaj »bonbončkov«, za navdušenje, 

da so na oblasti »ta pravi«, 

dokler bodo na nas učinkovale tisočkrat 

prežvečene parole in strašenje z 

nasprotno stranjo, ki je edina kriva za 

vse naše probleme, se bo stanje samo 

še slabšalo. Če je to za nas pretežko, si 

demokracije niti ne zaslužimo.

PISMO IZ FURLANIJE 

46 

Kolumna 


Maša na »playback« 

V postu, posebej na koncu, se včasih 

pri maši poje brez orgel. Letos pa je bila brez orgel, 

pravih vsaj, že naša prva postna nedelja. 

TINO MAMIĆ 

Bilo je nekega poletja. Na poti v 

Gardaland smo se ustavili pri 

mamini sestrični, ostareli gospe, 

ki je prepotovala ves svet, 

a je slednjič pristala v mestu Sacile – 

pod Dolomiti, kjer se konča Furlanija 

in se preko visokih vrhov, na katerih 

leži nekoč slavno smučišče Piancavallo, 

začne Južna Tirolska. Bila je 

kot kaka svetovljanska aleksandrinka 

– hči Slovenca, rojena v Libiji, 

odraščala je v Furlaniji, kariero pa je 

naredila v Bruslju. V njeni knjižnici 

je več knjig o umetnosti, filozofiji 

in psihologiji kot v večini slovenskih 

javnih knjižnic. 

BENEŠKI VRT 

Sacile so prijetno furlansko mestece, 

imenovanemu tudi »giardino della Serenissima«: 

»vrt Benetk«. Srednjeveško 

mestno jedro so zgradili na dveh 

otočkih sredi reke Livenza, kar mu 

daje dodatno romantiko. Povezanost z 

Benetkami opazimo tudi v stavbarski 

dediščini: v značilno ošiljenih beneških 

gotskih oknih nad temnozeleno 

reko ter v samostojnem, prostostoječem 

zvoniku ob katedrali. V resnici to 

ni katedrala, škofijski sedež, marveč 

se ji samo tako reče, ker je pomembna. 

V italijanščini se na enako reče 

tudi župnijskima cerkvama v Piranu 

in Izoli: »il duomo«: »stolnica«. Zvonik 

katedrale v mestu Sacile s kipom 

angela na vrhu je od slovitega zvonika 

beneške stolnice na Trgu sv. Marka v 

Benetkah oddaljen 71 kilometrov. Nekoč 

je to pomenilo trinajst ur peš, danes 

pa uro z lokalnim vlakom. 

Katedrala sv. Miklavža je triladijska 

in ima umetelno izdelano leseno 

ostrešje kot v kaki prastari baziliki. 

Freske so novejše. Leta 1946 jih je naslikal 

Pino Casarini. Izjemne so zaradi 

plastičnosti. Na ravnem zidu je slikar 

Cerkev sv. Miklavža z beneškim 

prostostoječim zvonikom. 

Stolnica v Sacilah s tridimenzionalnimi freskami.


PISMO IZ FURLANIJE 

Kolumna 

47 

ustvaril iluzijo vogala: da gre za tridimenzionalno 

fresko, ugotoviš šele, ko 

se ji približaš. 

Sacile so 30 kilometrov od nekoč slovitega 

prizorišča ženskega svetovnega pokala v 

alpskem smučanju Piancavallo, kjer je dandanes 

precej Slovencev, ker so staršem cene, 

otrokom pa proge, razmeroma prijazne. 

PRAZNA IN POLNA 

Tisto vročo poletno nedeljo leta 2015 

smo začeli z mašo. Bila je 

edina v dnevu, a še takrat 

V Italiji nobenemu mestu ne rečejo male Benetke, bi si pa Sacile ta naziv zaslužile 

prej kot Kostanjevica, Brugge ali Kopenhagen. 

smo lahko obiskovalce hitro 

prešteli. Nobenega otroka 

razen naših. Ob koncu 

maše jih je bil župnik tako 

vesel, da je vsakemu dal čokolatin 

– čokoladni bonbon. 

Zelo prijazno. 

Sacile so velike kot Ptuj, 

a pri maši je bilo 20 ljudi. V 

katoliški Italiji se nam je to 

zdelo izjemno malo. Povsem 

drugo sliko pa smo dobili 

preteklo nedeljo. Osem 

let kasneje v isti, a polni 

cerkvi. Ne nabiti, tudi sedežev 

je ostalo precej prostih, 

ampak cerkev je bila polna. 

In to je bila ena od treh nedeljskih 

maš. Kot po slovenskih 

cerkvah. 

Res je, da je bil med 

mašo tudi krst. V Italiji ni 

tako lahko ugotoviti, ali je 

pri maši gost na krstu ali 

običajni vernik, saj se oblačijo 

veliko bolj okusno 

in elegantno kot v Sloveniji. 

Moški še toliko bolj. 

Pri nas pa prenekateri k maši pridejo 

celo v trenirki, zato se hitro opazi, kje 

so svati in kje nedeljniki. V Sacilah 

tako nismo opazili, kdo so sorodniki 

in prijatelji novokrščenke, kdo pa 

običajni verniki. A tudi če odštejemo 

goste, so nedeljniki napolnili cerkev. 

Praznina v cerkvi tistega poletja je 

bila torej le začasna zaradi dopusta in 

počitnic, ki si jih Italijani in Furlani privoščijo. 

Pa saj tudi mnogi Slovenci Boga 

julija in avgusta pošljejo na dopust. 

Furlane in Slovence, posebej Istrane, 

pa druži še nekaj. Oboževanje tujega. 

Zato oboji nadvse radi dajemo tudi 

otrokom tuja imena, čeprav izpadejo 

nenavadno, včasih tudi smešno, vsekakor 

pa nesamozavestno. Novokrščenki 

je bilo ime Emily. 

V Sacilah smo opazili še eno zanimivost. 

Zbora ni bilo in tudi orgel ne, 

a vendar so orgle glasno donele skozi 

zvočnike, ljudsko petje pa je vodila 

pevka za ambonom. Zdi se, da so si pomagali 

s tehnologijo. Glasbena podlaga 

je bila predvajana s posnetka. Orgle 

na »playback«, kot rečemo v slengu. 

Ali kot nekakšne karaoke. 

GRAMOFON PRI MAŠI 

Za Slovence, pri katerih je zborovsko 

petje nacionalna svetinja, je to mogoče 

pohujšljivo. Spominjam se pokojnega 

duhovnika, Tržačana Marjana 

Hrvatina (1922–1991), ki nas je na 

vipavski klasični gimnaziji, takrat v 

okviru malega semenišča, vestno poučeval 

italijanščino. Resni profesor je 

semeniščnikom med muzanjem rad 

pripovedoval, kako je neki tržaški 

župnik kupil prvi gramofon in namesto 

zbora na koru vrtel kar plošče 

z izbranim petjem. Smejali smo se, saj 

se nam je to zdelo nezaslišano, skorajda 

bogokletno. 

A danes, četrt stoletja pozneje, je 

vse drugače. Gramofon pri maši je spet 

aktualen. A roko na srce: kolikokrat 

poslušamo na koncertih z vstopnino 

instrumentalno podlago na »playback«. 

Sploh pa na televiziji – pevci in 

pevke skorajda brez izjeme samo odpirajo 

usta. Resnična sta le njihova skakanje 

in ples. 

Če bi duhovnik pridigal na »playback« 

kot pevci na odru, bi se lahko 

pritoževali. Zaradi glasbene podlage 

pa res ne.

EVROPA 

48 

Komentar 


EU težave z rodnostjo rešuje 

s podeljevanjem državljanstev 

TEO PETROVIČ 

PRESETNIK 

V Evropi se rojeva vse manj otrok. Povprečje sicer nekoliko zvišujejo 

priseljenci, a rodnost bo letos po napovedi Združenih narodov nižja od 

10 rojstev na 1000 ljudi oziroma za 5,94 odstotka nižja kot lani. Večina 

prejemnikov državljanstev je iz Maroka in Sirije. 

A 

velike panike v evropskih vladah 

ni na vidiku, saj (z izjemo 

držav, kot je Madžarska, ki 

načrtno delajo na spodbujanju 

rojstev) večina evropskih vlad praznino 

zapolnjuje z dodeljevanjem državljanstev 

predvsem prišlekom iz Afrike 

in Azije. Pridobivanje državljanstva 

držav Evropske unije se zadnja leta 

znova povečuje, kaže zadnje poročilo 

Eurostata. Gre za podatke, pridobljene 

februarja 2023. Leta 2021 je pridobilo 

državljanstvo ene od držav članic EU 

približno 827.300 oseb, medtem ko ga 

je leta 2020 pridobilo 729.000, leta 2019 

pa 706.400. V primerjavi z letom 2020 

to predstavlja približno 14-odstotno 

povečanje. Praznino polnijo predvsem 

Maročani in Sirci, pri podeljevanju državljanstev 

pa so izrazito radodarni 

predvsem na Švedskem. 

Največ novih državljanstev so leta 

2021 podelile Španija (144.000 ali 17 % 

vseh podelitev v EU), Francija (130.400 

1.000 

950 

900 

850 

800 

750 

700 

650 

600 

550 

500 

620 607 

2010 (¹) 

627 

772 762 

722 

ali 16 %), Nemčija (130.000 ali 16 %), 

Italija (121.500 ali 15 %) in Švedska 

(89.400 ali 11 %). Te države so leta 2021 

skupaj prispevale kar 75 % vseh novih 

državljanstev, podeljenih v EU. 

Glede na število prebivalcev je največ 

državljanstev podelila Švedska (8,6 

na tisoč oseb), sledijo ji Luksemburg 

(7,8), Nizozemska (3,6) in Belgija (3,4). 

Tako kot leta 2020 je bila večina 

(85 odstotkov) tistih, ki so leta 2021 

pridobili državljanstvo države članice 

EU, predhodno državljanov države 

nečlanice EU oziroma je šlo za osebe 

brez državljanstva. Državljani druge 

države EU so predstavljali 13 odstotkov 

vseh pridobljenih državljanstev. 

Na Madžarskem in v Luksemburgu je 

bila večina novih državljanstev (okoli 

71 odstotkov oziroma 65 odstotkov) 

podeljena državljanom druge države 

članice EU. V primeru Luksemburga 

so portugalski državljani predstavljali 

največji delež (35 odstotkov), sledili so 

Število ljudi, ki so dobili državljanstvo države 

članice EU v letih 2010–2021 (V tisočih) 

2011 (¹) 

2012 (¹) 

2013 

2014 

2015 

844 

2016 

701 

2017 

672 

2018 

706 

2019 

729 

2020 

827 

2021 

(¹) Vključuje podatkeza Romunijoza 2009. Vir: Eurostat 

Selitveni prirast je bil 

v letu 2021 najnižji po 

letu 2017: priselilo se je 

2.480 prebivalcev več, 

kot se jih je odselilo. 

jim francoski (21 odstotkov), belgijski 

(11 odstotkov) in italijanski (8 odstotkov). 

Na Madžarskem so bili najštevilnejši 

državljani EU, ki so pridobili 

državljanstvo, Romuni (74 odstotkov), 

druga najštevilčnejša skupina pa so bili 

Slovaki (17 odstotkov). 

PREJEMNIKI 

Leta 2021 so, podobno kot leta 2020, 

med novimi državljani EU prednjačili 

Maročani (86.200 oseb, od tega jih je 

71 odstotkov pridobilo državljanstvo 

Španije ali Francije), sledili so Sirci 

(83.500 oz. 70 odstotkov je pridobilo 

državljanstvo Švedske ali Nizozemske), 

in Albanci (32.300 oz. 70 odstotkov je 

pridobilo italijansko državljanstvo). Maročani 

sicer predstavljajo 10,4 odstotka 

vseh pridobljenih državljanstev, Sirci 

10,1 odstotka, Albanci pa 3,9 odstotkov. 

Na seznamu desetih najštevilčnejših 

prejemnikov državljanstva EU 

sledijo Romuni (28.600 oz. 33 odstotkov 

je pridobilo državljanstvo Italije), 

Turki (25.700 oz. 48 odstotkov je pridobilo 

nemško državljanstvo), Brazilci 

(20.400 oz. 65 odstotkov je pridobilo 

državljanstvo Portugalske in Italije), 

Alžirci (19.300 oz. 80 odstotkov je pridobilo 

državljanstvo Francije), Ukra-


EVROPA 

Komentar 

49 

9 

8 

7 

6 

5 

4 

3 

2 

1 

0 

EU (¹) (²) 

Podeljena državljanstva na 1000 prebivalcev, 2021 

Švedska 

Luksemburg 

Nizozemska 

Belgija 

Španija 

Portugalska 

Malta 

Ciprer 

Italija 

Irska 

Francija 

Avstrija 

Nemčija 

Finska 

Danska 

Grčija 

Slovenija 

Estonija 

Latvija 

Češka 

Romunija 

Bolgarija 

Madžarska 

Poljska (¹) (²) 

Hrvaška 

Slovaška 

Litva 

(¹) začasno, (²) ocena. Vir: Eurostat 

jinci (18.200 oz. 37 odstotkov je pridobilo 

državljanstvo Poljske in Italije), 

Rusi (17.300 oz. 45 odstotkov je pridobilo 

državljanstvo Nemčije in Francije) 

in Pakistanci (16.600 oz. 62 odstotkov 

je pridobilo državljanstvo Španije in 

Italije). Kot kažejo podatki Eurostata, 

se je skupno število pridobitev državljanstva 

glede na leto 2020 povečalo 

predvsem pri Sircih, Alžircih, Maročanih 

in Eritrejcih. Po drugi strani pa se 

je zmanjšalo pri Albancih in Brazilcih. 

DEMOGRAFIJA 

PREJEMNIKOV 

Glede na spol so prejemniki državljanstva 

EU precej izenačeni, malce 

več je žensk, 50,2 odstotka, moških pa 

je torej 49,8 odstotkov. 

Povprečna starost oseb, ki so pridobile 

državljanstvo v EU, je bila 32 let. Tako 

je bilo 38 odstotkov oseb, ki so prejele 

državljanstvo države EU, mlajših od 25 

let, 41 odstotkov je bilo starih od 25 do 44 

let, medtem ko je bilo starih 45 let ali več 

21 odstotkov. Med tistimi, ki so pridobili 

državljanstvo katere koli od držav članic 

EU, je bilo 25 odstotkov otrok, mlajših 

od 15 let (0–14 let): največji delež je bil v 

Sloveniji (35 odstotkov), Latviji (34 odstotkov), 

Franciji (33 odstotkov) in Belgiji 

(31 odstotkov). V Litvi je bil med tistimi, 

ki so leta 2021 pridobili državljanstvo, le 

1 odstotek otrok, mlajših od 15 let. 

Norveška 

Švica 

Liechtenstein 

Islandija 

100.000 

90.000 

80.000 

70.000 

60.000 

50.000 

40.000 

30.000 

20.000 

10.000 

0 

Vir: Eurostat 

SLOVENIJA 

Glede na podatke Eurostata je Slovenija 

leta 2021 podelila 1.800 novih 

državljanstev, kar je sto več kot leto 

prej. Največ (2.000) jih je podelila leta 

2018. Glede spola so prednjačili moški, 

bilo jih je 54 odstotkov, žensk pa je 

bilo 46 odstotkov. Povprečna starost 

oseb, ki so pridobile državljanstvo v 

Sloveniji, je bila 27 let. Velika večina 

(94,9 odstotkov) je bila državljanov 

države nečlanice EU, preostalih 5,1 odstotek 

pa državljanov druge članice EU. 

Iz članic EU so slovensko državljanstvo 

prejeli predvsem Hrvati (55,6 odstotkov), 

sledili so jim Bolgari (16,7 odstotkov), 

Italijani (15,6 odstotkov), Slovaki 

(5,6 odstotkov) ter Romuni (4,4 odstotka). 

Preostala 2,2 odstotka priseljencev 

iz EU sta opredeljena kot »drugo«. 

Iz držav nečlanic EU so leta 2021 

slovensko državljanstvo v veliki večini 

prejeli prebivalci Bosne in Hercegovine 

(58,3 odstotka), sledili so jim prebivalci 

Severne Makedonije (14,3 odstotka), 

Srbije (13,9 odstotkov), Kosova (6,7 odstotkov) 

ter Ukrajine (1,8 odstotkov). 

Preostalih 4,9 odstotkov je opredeljenih 

kot »drugo«. 

SELITVENI PRIRAST 

Kot kažejo podatki SURSA (pozor, tu 

ne gre za prejemanje državljanstva), se 

je leta 2021 v Slovenijo priselilo skoraj 

4.000 državljanov Slovenije in nekaj 

manj kot 19.700 tujih državljanov. Odselilo 

se je več kot 5.800 slovenskih in več 

kot 15.300 tujih državljanov. V primerjavi 

z letom 2020 se je število priselitev 

zmanjšalo za več kot tretjino (35 odstotkov), 

število odselitev pa povečalo za 

skoraj petino (19 odstotkov). Selitveni 

prirast je bil v letu 2021 najnižji po letu 

2017: priselilo se je 2.480 prebivalcev 

več, kot se jih je odselilo. Nekaj več kot 

petina odseljenih državljanov Slovenije 

(22 odstotkov) je odšla v Avstrijo, 

pri večini ostalih pa so države novega 

prebivališča postale Nemčija (19 odstotkov), 

Hrvaška in Švica. 

Poreklo prejemnikovdržavljanstev 

državčlanic EU, 2021 

(število in deležprejemnikov) 

10,4 % 10,1 % 

EU skupaj 

827.000 

3,9 % 3,5 % 3,1 % 2,5 % 2,3 % 2,2 % 2,1 % 2,0 %

BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO 

50 


Priporočila 

LUCIJA ČAKŠ 

RISANKE STUDIA 

CARTOON SALOON 

Zadnje desetletje ali dve risani 

filmi težijo k animaciji in čim bolj 

realističnim učinkom. Marsikdaj 

tudi na račun zgodbe. 

V poplavi hitrih, glasnih, živo 

pisanih animiranih filmov so risanke 

irskega studia Cartoon Saloon, 

ki risanke še vedno rišejo 

ročno, prava osvežitev. 

Skrivnost iz Kellsa (2009) skozi 

oči dečka Berendana, ki živi v 

samostanu s svojim stricem, pripoveduje 

zgodbo o enem najbolj 

znanih iluminiranih rokopisov, knjigi iz Kellsa. Pesem morja (2014) skozi zgodbo dečka Bena oživi 

staro irsko legendo o selkijih, ženskah, ki se v morju spremenijo v tjulnje. Wolfwalkers (2020) pa 

je risanka o osamljeni deklici Robyn, ki se spoprijatelji s skrivnostno Mebh iz gozda, ki se v spanju 

spremeni v volka. 

Vse risanke poveličujejo pogum in prijateljstvo. V vsaki je pridih fantazije. Vse imajo tudi okoljevarstveni 

podton. 

Če iščete risanko brez preintenzivnih barv, dogajanja, zvokov, ki otroka ne bo samo zamotila za 

uro in pol, ampak jim bo tudi povedala lepo zgodbo in z njo podala še dragoceno sporočilo, so te tri 

odlična izbira. 

DAMIAN AHLIN 

PODJETNIK IN NJEGOV POKLIC 

Živimo v času bliskovitih sprememb, burnih dni in negotovosti. 

Ekonomske krize, pred tem pandemija, ob 

tem tu in tam napadi, vojne. V takih okoliščinah si velja 

vzeti čas zase. Vsak izmed nas je na nek način tudi sam 

svoj podjetnik in čeprav je knjiga po avtorjevih besedah 

namenjena predvsem slovenskim podjetnikom, da 

bi bili poslovno uspešnejši in boljši ljudje, je napisana v 

enostavnih stavkih in izrazih, zato priporočam in vabim 

k branju ne le podjetnike, ampak vsakega, ki išče svojo 

pravo človeško rast. 

Že v samem uvodu, izpod peresa Mateja Kovača, ki 

nam poda tudi svoj vidik in okvirno misel o tem delu, 

razberemo sledeče: »Na naslednjih straneh bomo skušali 

osvetliti podjetnikov odnos do moralnih vrednot in 

nakazati naravne lastnosti in kreposti, ki so mu lahko, 

kot vsakemu človeku, v oporo tudi pri opravljanju poklica. 

Na več mestih in z raznih vidikov se bomo srečevali 

z vprašanji, ki se tičejo resničnosti in resnice ter pravičnosti 

in pravice …« 

Gre za predzadnjo knjigo Marka Kremžarja, izdano 

leta 2018 pri založbi Družina.

88 | 9. MAREC 2023 DUHOVNOST 

Evangelij po Mateju 

Ob 800-letnici dogodka, ko je sv. Frančišek Asiški v Grecciu 

postavil prve jaslice, nas letos spremlja božična zgodba. 

Marsikdo pa se sprašuje, kakšna bi bila, če bi se nam skozi 

zgodovino ohranil zgolj Matejev evangelij. 

ANDRAŽ ARKO 

Evangelista Matej in Luka sta 

vsak svojo pripoved o Jezusovem 

otroštvu umestila kot 

uvod v osrednji del evangelija, 

ki obsega Jezusovo javno delovanje, 

in sicer ne glede na to, ali so 

pripovedi o njegovem otroštvu zgodovinske 

ali ne, ali temeljijo na pričevanju 

očividcev ali ne, ali so obstajale 

pred nastankom evangelija ali 

ne. Rečemo lahko, da nas kljub vsem 

pomislekom pripovedi o Jezusovem 

otroštvu dejansko ne spravljajo v zadrego, 

temveč so mojstrovina. Težko 

bi kje drugje v evangelijih našli tako 

jedrnato in domiselno predstavljeno 

teologijo. Zato lahko mirno rečemo, 

da sta prvi dve poglavji Matejevega 

in Lukovega evangelija prav tako globoko 

krščanski in dramatično prepričljivi 

kot zadnji dve poglavji s poročili 

o pasijonu in vstajenju. Ob vsem 

tem pa se nam poraja precej izzivalno 

vprašanje: »Kaj bi izvedeli o Jezusovem 

rojstvu, če bi imeli samo Matejev 

evangelij?« Preden bomo poiskali 

odgovor, si poglejmo nekaj dejstev o 

samem Evangeliju po Mateju. 

Kljub vsem pomislekom 

glede pripovedi o 

Jezusovem otroštvu nas 

dejansko ne spravljajo 

v zadrego, temveč so 

mojstrovina. Težko bi 

kje drugje v evangelijih 

našli tako domiselno 

predstavljeno teologijo. 

MATEJEV EVANGELIJ 

Evangelij po Mateju so kristjani v prvih 

stoletjih uporabljali pogosteje kot ostale 

tri. Za svojega so ga imeli tako 

kristjani, spreobrnjeni iz judovstva, 

kot kristjani, spreobrnjeni iz poganstva. 

Tako je v prvih stoletjih vladalo 

splošno prepričanje, da je za kristjane 

iz judovstva prvi evangelij napisal 

apostol Matej – Levi, eden izmed dvanajsterih 

apostolov. Danes se večina 

razlagalcev Svetega pisma strinja, da 

je v Siriji napisal Evangelij po Mateju 

neznan, grško govoreč kristjan, spreobrnjen 

iz judovstva. Ta naj bi živel v 80. 

letih v mešani skupnosti, v kateri so bili 

kristjani, spreobrnjeni iz judovstva in 

poganstva, zato predvidevajo, da naj bi 

evangelij napisal enkrat v tistih letih. 

Kljub temu da se strokovnjaki skoraj 

soglasno strinjajo, da je avtor evangelija 

neznan, ga po izročilu še vedno imenujemo 

Matejev. 

NOVO IN STARO 

Pisec naj bi material za svoj evangelij 

črpal iz Evangelija po Marku, 

zbirke Jezusovih izrekov 

in lastnih virov. Vse to 

kaže, da pisec ni bil očividec 

Jezusovega delovanja, 

saj se ob lastnih spominih 

verjetno ne bi tako opiral 

na zbirke iz druge roke. Po 

izročilu naj bi bil evangelij 

najprej napisan v hebrejščini 

ali aramejščini, 

nato pa preveden v grščino, 

danes pa strokovnjaki 

zagovarjajo, da noben 

večji del besedila ne kaže 

Guido Reni: 

Sv. Matej in angel 

800 let jaslic 

51 

znakov neposrednega 

prevoda iz semitskega jezika, 

zato menijo, da je bil 

evangelist grško govoreči 

kristjan, spreobrnjen iz judovstva. 

To naj bi bilo razvidno tudi iz 

njegovega navajanja Stare zaveze. 

Pri tem vidimo tudi njegovo prizadevanje, 

da bi v Jezusovi osebi in 

delovanju prikazal izpolnitev starozaveznih 

prerokb, zato se neprestano navezuje 

na Staro zavezo, da bi dokazal, 

kako so se postava in preroki uresničili 

in izpolnili v osebi Jezusa Kristusa. 

Tako je svoji mešani skupnosti, v kateri 

so začeli prevladovati pogani, želel pokazati, 

da je Jezus vedno veliko pomenil 

tako za Jude kot za pogane. Tega v 

evangeliju ne stori nikjer tako dosledno 

kot prav v pripovedi o otroštvu. Če 

je bil torej pisec grško govoreči Jud, ki 

je postal kristjan, je morda prav njemu 

namenjena pohvala, ki jo izreče Jezus v 

trinajstem poglavju evangelija: »Zato je 

vsak pismouk, ki je postal učenec nebeškega 

kraljestva, podoben hišnemu 

gospodarju, ki prinaša iz svojega zaklada 

novo in staro.« Se v teh besedah 

skrivajo tudi avtobiografske prvine, ki 

kažejo na samega pisca?

KOLUMNA 

52 

| 88 | 9. MAREC 2023 

Ali se starši preveč ukvarjajo s šolo 

Starši se danes bolj kot kadarkoli v zgodovini zanimajo za svoje otroke. 

Še posebej pomembni so njihovo šolsko delo in njegovi rezultati – ocene. 

Velikokrat se lahko ujamejo v past, da šolsko delo in ocene določajo 

vzdušje v družini. Otroka lahko poistovetimo z njegovim uspehom v šoli. 

ANDREJA BARAT 

Toda naš otrok ni le šolar in šolski 

uspeh ne določa njegove 

siceršnje vrednosti. Prav tako 

šolski uspeh našega otroka 

ne določa naše vrednosti kot starša. 

Morda bo zadosten ali dober uspeh 

in sproščeno otroštvo dalo našemu 

otroku neprimerljivo več kot pa petice 

in vsakodnevna stres in preganjanje. 

Morda bi bilo bolj prav, da našega odnosa 

z otrokom ne bi podrla vsaka slaba 

ocena in pogoj naše dobre volje in 

ljubeznivosti do otroka ne bi bile dobre 

ocene. Številni učitelji v višjih razredih 

in srednjih šolah poročajo o izgorelih 

mladih, ki jim slaba ocena popolnoma 

poruši psihično ravnovesje. 

SMO ŠLI PREDALEČ 

V zahodni civilizaciji smo se na neki 

točki v zgodovini odločili, da bomo 

vzpostavili sistem, ki bo čisto vsem 

otrokom omogočil osvojitev določenih 

akademskih veščin in znanj. Odgovornost 

za ta znanja smo vzeli iz rok družin 

in jih položili v roke učiteljev. Delo, 

ki ga opravljajo, je tako pomembno, da 

jih plačujemo iz našega skupnega fonda 

– davkov. Gotovo imamo vedno prostor 

za izboljšave, toda roko na srce, ta projekt 

se je družbi zelo dobro posrečil. V 

nekaj desetletjih smo premagali nepismenost, 

neizobraženost in kot družba 

smo izjemno napredovali in dvignili 

kvaliteto življenja. Šolski sistem v glavnem 

svoje delo dobro opravlja. Zakaj 

torej moderni starši hočemo stvari 

spet vzeti v svoje roke in skrbno bdeti 

nad šolskim delom svojega otroka, če 

pa smo se skupaj odločili, da bodo za 

prenos znanj poskrbeli učitelji? Je to 

res naše najpomembnejše delo? Ali res 

nimamo pametnejšega dela? 

DRUGE VEŠČINE 

Če pogledamo čisto splošno, bi lahko 

rekli, da šola razvija umsko inteligenco 

otrok. Za uspešno in zadovoljno življenje 

so neke osnove, ki jih otrok pridobi v šoli, 

nujne. Nikakor pa niso edine. Otrok v 

šoli ne pridobi niti približno vseh veščin, 

ki jih potrebuje za uspešno in kvalite- 

Naš otrok ni le šolar 

in šolski uspeh 

ne določa njegove 

siceršnje vrednosti.

| 88 | 9. MAREC 2023 KOLUMNA 

53 

tno odraslo življenje. Kot starši moramo 

seveda skrbeti tudi za to, da je otrok v 

šoli uspešen v skladu s svojimi sposobnostmi. 

Toda ali se nismo v zadnjih letih 

preveč osredotočili zgolj na akademske 

sposobnosti, drugih prav tako izjemno 

pomembnih veščin pa pri svojih otrocih 

nismo razvijali in jih morda niti sami nimamo? 

Samo dobre ocene našemu otroku 

ne bodo prinesle srečnega življenja. 

IZZIV 

Namesto da otroku in učiteljem dihamo 

za ovratnik glede vsake šolske ocene, 

morda malo bolj zaupajmo otroku in 

šoli, svoje sile pa usmerimo v to, da bo 

naš otrok pridobil tudi nekatere druge 

sposobnosti in veščine, ki so prav tako 

nujne za uspešno življenje in so v odraslosti 

pogosto meja med zadovoljnim 

in težav polnim življenjem. Na primer 

v čustveno inteligenco. Veliko pozornosti 

in sredstev namenjamo formalnemu 

izobraževanju, notranje življenje 

naših otrok in njihovo sposobnost, da 

oblikujejo in vzdržujejo zdrave odnose, 

pa pogosto zanemarjamo. Vendar vse 

raziskave kažejo, da je kakovost naših 

odnosov, ne pa poklicna uspešnost, dohodek 

ali izobrazba, ključna za zadovoljno 

življenje. 

Drugo področje je finančna pismenost. 

V šoli se otroci učijo reševanja 

precej zapletenih matematičnih operacij, 

ki pa jih v praktičnem življenju 

pogosto ne potrebujejo. Ne naučijo pa 

SHUTTERSTOCK 

se najosnovnejših finančnih znanj, 

čeprav lahko imajo ta na poznejše življenje 

precej velik vpliv. Tako imamo 

odrasle ljudi, ki so se naučili računati 

integrale, ne poznajo pa razlike med 

bruto in neto plačo ali med fiksno in 

spremenljivo obrestno mero. Tukaj 

je veliko priložnosti za starše, da se 

najprej sami poučijo (če se še niso) in 

da to znanje prenesejo na otroke in jih 

tako opremijo z veščino, ki jim bo v življenju 

prišla še kako prav. 

Nenazadnje je tu še skrb za zdravje. 

Na kvaliteto in dolžino človekovega 

življenja, pa tudi na zunanji izgled, 

močno vpliva to, kako zna človek poskrbeti 

za svojo zdravo prehrano in gibanje. 

Naučiti otroka da si zna ne glede 

na spol priskrbeti in pripraviti zdravo 

in okusno hrano ter da je fizično v 

odlični kondiciji, je dediščina za vsakdanje 

življenje, ki jo težko nadomestimo 

s čim drugim. 

To je samo nekaj predlogov. Čustveno 

inteligenten in finančno pismen 

človek zdravih življenjskih navad pa 

ima kar precej dobro izhodišče za življenje 

ne glede na ocene v spričevalu. 

Veliko je področij, ki jih lahko pri otroku 

in posledično tudi pri sebi načrtno 

razvijamo ter s tem krepimo njegovo 

samozavest tudi na drugih področjih. 

Tudi na šolskem. 

 

Veliko je področij, 

ki jih lahko načrtno 

razvijamo pri otroku 

in posledično tudi pri 

sebi in s tem krepimo 

njegovo samozavest tudi 

na drugih področjih. 

Tudi šolskem! 


Učiteljem moje mularije vedno povem, 

da sem enkrat že naredil osnovno šolo 

in je to dovolj. In da ne mislim tekmovati 

z mamicami sošolcev v izdelovanju 

plakatov. Ali si izmenjevati navodil za 

domače naloge otrok. 

Josip S. Cejste 

Res je, starši se še nikoli niso toliko 

ukvarjali s svojimi otroki kot se danes. 

Vsi starši si želimo za naše otroke vse 

najboljše. Prav je, da se otroke spodbuja 

k učenju, čeprav je treba vedeti, da 

vsi ne bodo postali doktorji, magistri, 

inženirji, zdravniki, odvetniki…Potrebujemo 

tudi zidarje, ključavničarje, 

keramičarje, električarje, prodajalce, 

frizerje, kuharje, natakarje. 

Samo Barcaffe

INTERVJU 


54 

ELIZABETA TOMAC, NAJBOLJŠA MLADA PREVAJALKA 

»Največ, kar so mi dali starši, 

so delovne navade in samostojnost« 

Elizabeta Tomac (17) hodi v tretji letnik 

Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani. 

Na vseevropskem prevajalskem tekmovanju Juvenes Translatores 

(lat. mladi prevajalci) je letošnja zmagovalka med slovenskimi dijaki. 

Prevajala je iz francoščine v slovenščino. 

EVA MARKOVIČ 

OSEBNI ARHIV


INTERVJU 

55 

Tekmovanja, ki je novembra lani sočasno 

potekalo v vseh 27 državah članicah EU, se 

je udeležilo 2883 dijakov s 681 srednjih šol, 

prevajali pa so v kar 141 različnih jezikovnih 

kombinacijah. Na njem je sodelovalo tudi 

8 slovenskih šol s 36 dijaki. Med njimi je 

slavila Elizabeta Tomac. 

Elizabeta je odraščala v Luksemburgu, ker 

sta njena starša zaposlena v Evropskem 

parlamentu. Od petega leta igra violino, 

ukvarja se tudi z igranjem klavirja, zborovodstvom 

in dirigiranjem. Je najstarejša od 

šestih otrok. Tudi njena mlajša sestra hodi 

na Škofijsko klasično gimnazijo, ostali člani 

družine pa živijo v Luksemburgu. 

Kako izgleda mednarodno 

tekmovanje mladih prevajalcev 

Juvenes Translatores? 

Tekmovanje poteka hkrati v vseh državah 

EU, nato komisija izbere zmagovalca 

za vsako državo posebej. K prijavi 

me je spodbudila učiteljica nemščine. 

Ko sem ugotovila, da si lahko izberem 

katerokoli jezikovno kombinacijo, pa 

sem se raje odločila za prevajanje iz 

francoščine, ker sem v njej boljša. 

Na tekmovanju smo dobili daljše 

besedilo, ki smo ga morali v dveh urah 

prevesti. Lahko smo si pomagali s slovarji, 

ne pa s spletom. Nato je komisija 

ocenila, kateri prevod od vseh sodelujočih 

Slovencev je najboljši. Izbran je 

bil moj. 

Kaj ti pomeni nagrada? 

Nisem je pričakovala, sem je pa zelo 

vesela. (smeh) 

Se v prihodnosti vidiš 

v prevajalstvu ali na katerem 

drugem področju? 

Zelo rada imam jezike, verjetno tudi 

zato, ker sem odraščala v večjezičnem 

okolju. Poklicno pa se ne vidim v prevajalstvu. 

Vidim se v glasbi, ki jo imam še 

raje od jezikov. Želim se vpisati na Akademijo 

za glasbo. Če bi utrpela kakšno 

poškodbo, zaradi katere ne bi mogla več 

igrati, pa bi se odločila za pravo. Tudi na 

tem področju so pomembni jeziki. 

Odraščala si v Luksemburgu. 

Katere jezike si se naučila? 

Doma govorimo slovensko. V vrtcu 

sem se naučila luksemburščine, vendar 

sem jo kasneje žal precej pozabila. 

Nato sem hodila v evropsko osnovno 

šolo, v kateri je pouk večinoma potekal 

Zelo rada imam jezike, 

verjetno tudi zato, 

ker sem odraščala 

v večjezičnem okolju. 

Poklicno pa se ne vidim 

v prevajalstvu. Vidim 

se v glasbi, ki jo imam 

še raje od jezikov. 

v francoščini. Slovenski učenci smo 

imeli tudi svojega učitelja in približno 

štiri ure slovenščine tedensko. Seveda 

znam tudi angleščino. Zato sem trojezična 

– tekoče govorim slovensko, 

francosko in angleško. 

Kako si izbrala srednjo šolo? 

Zakaj si se odločila za Slovenijo? 

V osmem razredu, pri trinajstih letih, 

sem šla v internat v Belgijo, kakšnih 

200 kilometrov od doma, in sicer zaradi 

violine. V Luksemburgu sem hodila 

na glasbeni konservatorij, ki je bil zelo 

zahteven: vsak teden sem imela štiri 

ure solfeggia, dve uri orkestra, pouk 

violine in klavirja. Šolski pouk pa se 

je zaključeval zelo pozno, štirikrat na 

teden ob petih popoldan, enkrat tedensko 

pa bolj zgodaj. Časovno se mi 

enostavno ni izšlo. V Belgiji sem hodila 

na neke vrste srednjo glasbeno šolo, 

na kateri smo imeli v sklopu pouka 

tako splošne kot glasbene predmete. 

V Belgiji je pouk potekal v angleščini, 

učila sem se tudi francosko in 

nemško, slovensko pa žal ne. Tam sem 

ostala tri leta, do zaključenega prvega 

letnika srednje šole. Takrat se je moja 

mlajša sestra Julija odločila, da gre na 

Škofijsko gimnazijo v Ljubljano. Eno 

leto sva že bili skupaj v Belgiji in ko se 

je odločila ona, sem se tudi jaz. Tudi 

najini starši so hodili na Škofijsko gimnazijo, 

tako da nadaljujeva družinsko 

tradicijo. 

Kako vidiš srednjo šolo 

v Sloveniji? Lahko primerjaš naš 

šolski sistem z belgijskim 

in luksemburškim? 

Šolski sistem je tako drugačen, da ga 

težko primerjam. Okolje pa je v Sloveniji 

trikrat boljše. Tukaj imam družbo 

vrstnikov, s katerimi si delimo vrednote. 

To je res pomembno. Morda to še 

posebej opazim, ker sem prej hodila na 

mednarodno šolo, na katero smo prihajali 

z zelo različnih vetrov. V Belgiji 

pa sem bila med samimi glasbeniki, ki 

so malo posebni. (smeh) 

Okolje je v Sloveniji trikrat boljše kot v Luksemburgu. Tukaj imam družbo vrstnikov, 

s katerimi si delimo vrednote. V družini so se zato odločili, da sestri Elizabeta in Julija 

nadaljujeta šolanje v Sloveniji, medtem ko je družina ostala v Luksemburgu.

INTERVJU 

56 


Doma je toliko otrok, 

da sem morala od nekdaj 

sama poskrbeti za svoje 

stvari. Če nisem naredila 

naloge, je pač nisem 

imela, nihče drug 

ni skrbel za to. 

Najpomembnejši vrednoti, ki sem ju dobila od staršev, so delovne navade in organiziranost. 

To dvoje mi je dala tudi glasba. Na fotografiji s sestrama in bratoma. 

V tujini pouk traja veliko dlje, vmes 

so proste ure. Pozitivna stran je, da nas 

je bilo v razredu precej manj. Tukaj nas 

je v razredu 32, v Luksemburgu je učencev 

največ 26, tako v osnovni kot v srednji 

šoli. V Belgiji pa nas je bilo na celi šoli 

25. Pouk je bil zelo individualen. Če je v 

razredu pet učencev, je pouk mnogo bolj 

produktiven. Če česa ne razumeš, ti učitelj 

takoj priskoči na pomoč. Če je učencev 

32, mora tisti, ki nečesa ne razume, 

to reševati po pouku. To se še posebej 

pozna pri tujih jezikih. Ker nas je veliko, 

skoraj nič ne govorimo. 

Razlika je tudi v ustnem spraševanju, 

ki ga v Luksemburgu in Belgiji ne 

poznajo. Preden sem bila tukaj prvič 

vprašana, sem bila na smrt prestrašena. 

Potem sem ugotovila, da je spraševanje 

v resnici lažje, ker lahko snov 

poveš s svojimi besedami. (smeh) 

Na Škofijski gimnaziji se imam odlično. 

Profesorji so odlični, družba je 

krasna. Najstniki potrebujemo dobro 

družbo in tukaj je res ne manjka. Tudi 

mlajši brat si želi priti sem, delam dobro 

reklamo. (smeh) 

Kako si se navadila, da si tako daleč 

od doma? Kaj pa tvoji starši? 

Starši imajo doma še štiri otroke, tako 

da jim ni dolgčas. (smeh) S sestro Julijo 

sva bili že prej v internatu v Belgiji, tako 

da sva šli samo malo dlje. Ni bilo velikega 

preskoka. V Belgiji je bilo pravzaprav 

težje, ker sva bili mlajši, prvič sva 

šli od doma. Poleg tega imava v Sloveniji 

razširjeno družino, vse strice, tete, 

bratrance, sestrične. Za vikende greva 

pogosto k njim. Za kakšen vikend in 

počitnice pa se vračava v Luksemburg. 

Čeprav doma govorimo slovensko, 

mi je bilo tukaj težko uporabljati slovenščino 

ves dan. Prav usta so me bolela. 

(smeh) S slovnico pa nisem imela 

težav. Tudi knjige berem večinoma v 

slovenščini, razen izvirnikov v francoščini 

in angleščini, te berem v originalu. 

Sicer pa se mi zdijo prevodi v 

slovenščino res dobri, boljši kot npr. 

prevodi v francoščino. 

Od doma si šla pri trinajstih letih. 

Kako gledaš na svojo odgovornost? 

Marsikdo se pri tej starosti 

še ne zdi dovolj zrel, da bi poskrbel 

sam zase. 

Doma je toliko otrok, da sem morala od 

nekdaj sama poskrbeti za svoje stvari. 

Če nisem naredila naloge, je pač nisem 

imela, nihče drug ni skrbel za to. V Belgiji 

sem se morala naučiti tudi, kdaj iti 

spat. Imeli smo sicer hišni red, ampak 

kdaj bom dejansko zaspala, je bilo odvisno 

od mene. Na začetku sem hodila 

spat zelo pozno, kar sem vsako jutro 

obžalovala. Učila sem se iz lastnih napak. 

Hočeš nočeš sem morala prevzeti 

odgovornost za svoje življenje. 

Prvič, ko sem se za vikend vračala 

domov, sem šla na vlak brez denarnice. 

Bilo je grozno stresno, čeprav sem se 

na koncu dogovorila in srečno prišla 

domov. Od takrat nikoli ne pozabim 

denarnice. (smeh) 

Kam nameravaš na fakulteto? 

Te vleče nazaj v tujino? 

Študij bi rada začela v Sloveniji. Tukaj 

imam krasnega profesorja violine, od 

katerega lahko največ odnesem. On me 

V Barceloni.

| 88 | 9. MAREC 2023 INTERVJU 

57 

Če imaš premalo dela, ves dan ničesar ne narediš. 

bo poučeval še tri leta. Potem grem verjetno 

še za dve leti v tujino. 

Imaš kak nasvet za starše, kako 

podpirati otroke, da bodo razvili 

svoje talente in bili aktivni? Kako 

so tebi starši najbolj pomagali? 

Starši so mi najbolj pomagali s tem, da so 

me takrat, ko se mi nekam ni dalo, npr. 

na orkester, »zbrcali«, da opravim svoje 

obveznosti. Pri nas ni bilo možnosti, 

da zaradi lenobe ne bi naredil tistega, 

kar moraš. Drugo je, če si bolan ali imaš 

neodložljive opravke, ampak lenoba ni 

bila nikoli izgovor. Najpomembnejši 

vrednoti, ki sem ju dobila od staršev, so 

delovne navade in organiziranost. To 

dvoje mi je dala tudi glasba. 

Odlično je bilo tudi to, da so mi 

starši pri trinajstih letih dovolili iti od 

doma. Morda kdo pri tej starosti res še 

ni dovolj zrel, ampak pri petnajstih letih 

je skrajni čas, da odideš od doma, če 

je le možno. V resnici nikoli nisi čisto 

pripravljen na odhod. Treba se je vreči 

v vodo in se znajti. 

Starši so mi najbolj pomagali s tem, 

da so me takrat, ko se mi nekam ni 

dalo, npr. na orkester, »zbrcali«, da opravim 

svoje obveznosti. 

Kako vidiš svoje vrstnike? 

So današnje generacije mladih 

res tako apatične, odvisne 

od zaslonov in razvajene, 

kot se jih včasih prikazuje? 

Zaradi telefonov smo mladi navajeni 

na zelo lagodno življenje. Manj smo 

samostojni. Če se izgubiš, imaš Google 

Maps. Na katerokoli vprašanje takoj 

dobiš odgovor. Včasih je bilo treba več 

razmišljati, treba se je bilo znajti. Mislim, 

da nismo bolj razvajeni, ampak 

enostavno manj samostojni. 

Kdaj si ti dobila pametni telefon? 

Ko sem šla pri trinajstih od doma, sem 

dobila telefon, vendar ni bil pameten. 

Na vlakih sem se morala znajti brez njega. 

Pameten telefon sem dobila konec 

osnovne šole, vendar ga ne uporabljam 

Tekmovanje poteka hkrati v vseh državah EU. 

Elizabeta je tekmovala v knjižnici Škofijske klasične gimnazije. 

veliko, ker niti nimam časa. Dopoldne 

sem v šoli, popoldne imam glasbo, nalogo, 

učenje … Kolikor imam prostega 

časa, ga rajši preživljam s prijatelji. 

Se ti je kdaj zdelo, da si imela v 

otroštvu premalo prostega časa? 

Mislim, da sem ga imela ravno prav. Če 

veš, da imaš popoldne samo eno uro za 

domačo nalogo in učenje, tisto uro res 

izkoristiš. Ko sem si poškodovala prst, 

tri tedne nisem mogla igrati violine. 

Sama pri sebi sem videla, kako neproduktivna 

sem postala. Celo popoldne 

sem ugotavljala, koliko časa imam, nazadnje 

pa nisem naredila ničesar. 

Zakaj po tvojem mnenju nekateri 

mladi »zabluzijo«? Kakšno vlogo 

imajo pri tem starši? 

Mislim, da se to zgodi, ker nimajo dovolj 

dela. Starši bi jih morali spodbujati 

k nekemu hobiju, k nečemu, kar jih veseli. 

Vsak se v nečem najde: v športu, 

umetnosti, čemurkoli. Ni treba, da gre 

za tako resno stvar, kot je pri meni glasba. 

Če imaš premalo dela, ves dan ničesar 

ne narediš. Morda izhajam iz sebe. 

Jaz si raje zadam preveč kot premalo. 

Kako kot najstnica vidiš sodobno 

družbo? Kakšne prihodnosti 

si želiš? 

Želim si predvsem to, da bi v prihodnosti 

lahko živela od stvari, za katere 

imam talent in ki me veselijo.

MEDGENERACIJSKO SOŽITJE 

58 

Nasvet 


Starši, ki se ne pogovarjajo 

o dediščini, delajo veliko napako 

MATEJA KROPEC ŠEGA 

Običajno je potomcev več. Redko je samo eden in, 

ko se dediščina deli, je pošteno, da vsak dobi pravičen delež. 

Tu pa se pogosto zaplete in urejena družina se lahko spre 

za več let ali celo rodov. Poglejmo, kako se temu izogniti. 

V 

desetletjih življenja neke rodbine 

so poleg lepih dni in let 

možna – celo pogosta – tudi 

obdobja, ki burijo duhove, 

povzročajo prepire, razdore, slabo voljo 

in nezadovoljstvo. Skoraj vsaka družina 

ima kakšno grdo zgodbo, povezano 

z dedovanjem. V zgodovini je bilo po 

navadi tako, da se je matična družina 

trudila, da je lahko čim več od ustvarjenega 

prenesla na potomce. In ti so se 

spet trudili dalje. 

Pogovor o dediščini je pogovor o 

tem, da nekega dne odidemo s tega 

sveta. O smrti pa je večinoma neprijetno 

razmišljati in se pogovarjati z 

osebami, s katerimi smo si čustveno 

blizu. A če se temi še tako izogibamo, 

pride čas, ko je aktualna tudi za nas. 

Ne pomaga, če jo dojemamo kot tabu 

ali če se ji izmikamo, ker nas je strah, 

da bo zaradi dedovanja v družini prišlo 

do konfliktnih situacij. 

O dediščini se odprto 

pogovorimo, ugotovimo, 

kakšni so interesi 

vsakega posebej 

in kako si dediči 

zamišljajo 

svoje življenje. 

Sledi skupno iskanje 

za vse zadovoljivega 

načina delitve.

| 88 | 9. MAREC 2023 MEDGENERACIJSKO SOŽITJE 

Nasvet 

59 

Kot mama in oče si želiva, da bi se 

najini otroci, ko odideva s tega sveta, 

razumeli in si bili v podporo. Če bodo 

sprti, če se bodo počutili oškodovane, 

prikrajšane ali ogoljufane, potem 

se bodo v najboljšem primeru izogibali 

drug drugega, v najslabšem primeru 

pa si nagajali in grenili življenje 

na mnogotere načine, kot pač ljudje 

v svoji zaslepljenosti znamo. Če torej 

življenje teče, kot si želimo, gre najpogosteje 

tako, da se starši naravno 

postaramo, otroci pa odrastejo. Prav 

je, da v tem obdobju (ne čakajmo 

predolgo!) sprožimo resen pogovor, 

kjer smo prisotni starši in vsi otroci. 

O dediščini se odprto pogovorimo, 

ugotovimo, kakšni so interesi vsakega 

posebej in kako si dediči zamišljajo 

svoje življenje. Sledi skupno 

iskanje za vse zadovoljivega načina 

delitve. Koristno je, da si damo nekaj 

časa za premislek in se dokončno 

dogovorimo šele tedaj, ko so zadeve 

prespane, želje izrečene, kompromisi 

sklenjeni. Izredno blagodejno je tudi 

to, da molimo za dobro in za vse zadovoljujočo 

rešitev. Nazadnje dajmo 

dogovor na papir in zadevo 

uredimo tudi pravno. 

SHUTTERSTOCK 

KDO NAJ SPROŽI 

POGOVOR 

Najbolje je, če pogovor 

sprožita starša, ni pa nič 

narobe, če iskreno in 

taktno pogovor prične 

nekdo od otrok. Velikokrat 

so čustva ob tem izjemno 

močna in boleča. »Mama 

in oče vendar še ne bosta 

umrla!« »Radi bi naju 

izrinili iz najinega težko 

prigaranega ›kraljestva‹!« 

»Ne bomo delili tega, kar 

občutimo kot celoto, kot 

naš dom!« 

Kaj, koliko in kdo podeduje, 

je treba doreči, preden 

prvi dedič od staršev 

recimo prejme kos zemlje, 

na katerem bo zidal, ali 

večji znesek denarja, ki bo 

dopolnil polog za kredit. 

Pošteno je, da vsi prejmejo 

približno enako. Seveda 

pa deleži lahko nekoliko 

nihajo tudi glede na to, da 

nekdo recimo skrbi za ostarela 

starša, pomaga pri 

težjih domačih opravilih 

staršev, vloži v obnovo 

hiše ipd. in se tudi vsak tak 

doprinos nekako ovrednoti. 

Pogosto je premoženje 

težko razdeliti, ker je po 

naravi nedeljivo. Takrat je 

treba biti z delitvijo še posebej 

previden. Nujno potrebno 

je upoštevati tudi 

darila, ki so bila podarjena 

še za časa zapustnikovega 

Kaj, koliko in kdo 

podeduje, je treba doreči, 

preden prvi dedič 

od staršev recimo prejme 

kos zemlje, na katerem 

bo zidal, ali večji znesek 

denarja, ki bo dopolnil 

polog za kredit. 

življenja. Odlično bi bilo, če bi si starša 

beležila kaj in koliko sta kateremu 

otroku podarila. Še več, pazljiv je treba 

biti že pri rojstnodnevnih in drugih 

darilih – da so vrednostno približno 

enaka. Otrokom tako bistveno 

olajšamo odraslo življenje. Vsakršno 

kasnejše sodno vmešavanje je namreč 

praviloma drago in povzroča še 

več negativnih čustev. 

LJUBEČA 

IN PRAVIČNA REŠITEV 

Vsi poznamo zgodbe, vsaj iz literature 

in filmov, ko so zapustniki ob branju 

oporoke ugotovili, da ni taka, kot so 

pričakovali. Po navadi vseeno spoštujejo 

voljo zapustnika, a lahko se počutijo 

prikrajšane in vse skupaj kvarno 

vpliva na medsebojne odnose. Lahko 

zelo boli, če ne razumejo, zakaj se je 

zapustnik odločil, kot se je, ali se s pojasnili 

v oporoki ne strinjajo. Zapustniki 

oporoko na samem sestavijo pogosto 

zaradi tega, ker se želijo v času 

svojega življenja konfliktom v družini 

izogniti. A s tem dosežejo le to, da se 

morebitna jeza na pokojnika preusmeri 

med sodediče. Resnično ljubeča in 

pravična rešitev je torej vedno skrita 

v iskrenem pravočasnem pogovoru. 

Le tako bomo razumeli besede, želje, 

potrebe, čustva in dejstva drug drugega. 

Pravilen način dobrohotne komunikacije 

lahko razreši prenekatero 

morebitno zamero in odnose. Zakaj ne 

bi v našo dediščinsko maso vključili 

tudi zgleda, kako pravočasno in pošteno 

ravnati ob delitvi dediščine?

SLADKO-SLANE BRBONČICE 88 | 9. MAREC 2023 

60 

Polnjene tortilje za vse ljubitelje 

lahkih mehiških zavitkov 

SELMA BIZJAK 

Tortilje so značilna mehiška jed. Gre za »palačinko« 

iz moke in vode, torej nevzhajan kruh. Z njo pripravimo buritose, 

tacose ali fajitas, našla pa bi se še kakšna jed, pri kateri Mehičani 

uporabljajo tortilje. Pri nas poznamo še zavitke s tortiljami (wraps). 

Sama prazne velikokrat popečem v ponvi, da hrustajo, 

in jih ponudim poleg različnih enolončnic, sploh poleg čilija con carne. 

SESTAVINE 

Za 2 osebi potrebujemo: 

• 2 tortilji (premer vsaj 25 cm), 

• 350–400 g piščančjega fileja, 

• mehiško začimbno mešanico, 

• sol, 

• 6 šampinjonov, 

• 1 manjši jajčevec, 

• 1 rdečo papriko, 

• 1 zeleno papriko, 

• 1 paradižnik, 

• ½ konzerve rdečega fižola, 

• ½ manjše konzerve koruze, 

• ½ čebule, 

• 2 lista zelene ali hrustljave solate, 

• 1 grški jogurt, 

• koper, 

• sol in 

• čili omako.


SLADKO-SLANE BRBONČICE 

61 

PRIPRAVA: 

1. Piščančja prsa očistimo, 

operemo in osušimo 

s papirnato brisačko. 

2. Narežemo jih na približno 

enake koščke. 

3. V ponvi segrejemo olje 

in na njem popražimo meso. 

4. Ko je lepo zapečeno, ga solimo 

in mu dodamo mehiško 

začimbno mešanico. 

5. Meso pokrito dušimo. 

6. Meso je pripravljeno 

v 25 minutah. 

7. Pečico segrejemo na 200 stopinj 

Celzija, in sicer z enakomernim 

gretjem spodaj in zgoraj. 

8. Medtem pripravimo zelenjavo. 

9. Šampinjone očistimo, operemo 

in narežemo na rezine. 

10. Jajčevec operemo 

in narežemo na kocke. 

11. Obe papriki očistimo, operemo 

in narežemo na kocke. 

12. Paradižnik operemo, očistimo 

in narežemo na majhne kocke. 

13. Odcedimo in pod tekočo vodo 

operemo rdeč fižol in koruzo 

iz konzerve. 

14. Čebulo sesekljamo 

na manjše koščke. 

15. Lista solate operemo in 

narežemo na tanjše trakove. 

16. V grški jogurt dodamo koper 

in sol ter z žlico premešamo. 

17. Pripravimo čili omako 

in dve večji tortilji. 

18. Ko je meso pečeno, ga iz ponve 

premestimo v skodelico 

in shranimo na toplo. 

19. V ponev vlijemo nekaj kapljic olja 

in na njem na hitro popražimo 

narezane šampinjone, jajčevce 

in obe papriki. 

20. Zelenjava je pražena 

v nekaj minutah. 

21. Praženi zelenjavi dodamo 

pečene kocke mesa 

in premešamo. 

22. Na vsako tortiljo damo 

polovico pripravljene 

zelenjavno-mesne mešanice. 

23. Dodamo še surov paradižnik 

in surovo čebulo. 

24. Tortiljo zavijemo v obliko 

korneta, pri čemer pazimo, 

da je spodnji del čim bolj zaprt. 

25. Da tortilja ostane v želeni 

obliki, si pomagamo 

z lesenim nabodalcem. 

26. Obe tortilji postavimo na pekač 

in ju damo za nekaj minut 

v pečico, da se pregrejeta. 

27. Postopek lahko opravimo tudi 

v ponvi z uporabo pokrovke. 

Pazimo le, da kuhalnik 

ni preveč vroč in se tortilje 

spodaj ne zažgejo. 

28. Pogrete tortilje vzamemo iz 

pečice in jih damo na krožnik. 

29. Dodamo še solato, jogurtov 

preliv in čili omako. 

30. Postrežemo še vroče. 

Dober tek! 

Selma Bizjak, kulinarični blog Sladko Slane 

Brbončice www.sladkoslanebrboncice.si 

REŠITVE str. 62-63: 

Rešitev anagrama: ČAKALNE VRSTE. 

Rešitev magičnega kvadrata: SORTNOST, OPERATER, 

RENKLODA, TR KALNIK, NALLYMT, OTONGEA, 

SEDIMENT, TRAKTAT. 

Rešitev križanke (vodoravno): harmonika, arboretum, 

MT, Logar, bič, Žalec, Ulaga, Ita, Gregorij, regrat, laso, 

Osp, Onek, ironik, deložiranka, VU, plasma, pavijan, 

rezkalec, sram, TK, anemik, Imre, Otar, carist, bet, sol, 

Koštabona, tresk, LZ, Ararat, foliant, Severin, EI, omara, 

epos, junak, cent. Glavno geslo: ljubljanski škof.

RAZVEDRILO 

62 


ANAGRAM 

EN STAR VALČEK 

si zavrtite, spoštovani državljani, in zaplešite, 

magari v ritmu klakočardaša, saj je premier napovedal, 

da Slovenija pleše. Pa še čas bo hitreje minil, saj so dolge, 

predolge ... Kaj? Vse črke gornjih treh besed pravilno 

razporedite v spodnja polja, pa dobite odgovor. (jp) 

MAGIČNI KVADRAT 

GEA OPERATER OTON 

NALLY MT RENKLODA 

SORTNOST SEDIMENT TRAKTAT 

Vsako gornjo besedo vpišite v lik dvakrat, vodoravno 

in navpično, tako da se bodo med seboj ujemale. Ko boste 

vpisali vse, se bo prikazala beseda, ki je končna rešitev. 

V polju, kjer se ta beseda križa s seboj, le še dodajte pravo 

črko. V liku so le tri črna polja. (jp) 

vipavska.eu @VipavskaEU 

Balkanski triatlon: 

1. Dviganje kredita 

2. Plavanje v dolgovih 

3. Preskakovanje obrokov 

Dopolnjevanki in sudoku je sestavil Jože Petelin.

88 | 9. MAREC 2023 KRIŽANKA 

63 

OSEBA NA 

SLIKI SE 

JE RODILA 

9. 3. 1883 

NASELJE 

SZ. OD 

ČRNEGA 

KALA 

ŽENSKA, 

KI JO IZ- 

SELIJO IZ 

HIŠE 

KONČNA 

UVRSTI- 

TEV TEK- 

MOVAL. 

DELAVEC 

PRI REZ- 

KALNEM 

STROJU 

TONE 

KUNTNER 

GRUZIJSKI 

14 

FILMSKI 

REŽISER 

IOSELIANI 

OSNOVNA 

ZAČIMBA 

NASPROT- 

JE ZAPR- 

TOSTI 

IZBIRALEC 

IGRALCEV 

ZA REPRE- 

ZENTANCO 

GMOTA 

SNEGA, KI 

ZDRSI PO 

POBOČJU 

SOLATNA 

TRAV- 

NIŠKA 

RASTLINA 

VAS PRI 

KOČEVJU 

FILMSKA 

NAGRADA 

SESTAVIL 

ANDREJ 

PRAZNIK 

GLASBILO 

S TIPKAMI 

IN MEHOM 

NASAD 

RAZLIČ- 

NEGA 

DREVJA 

MATEJ 

TONIN 

PALICA S 

PRITRJE- 

NIM JER- 

MENOM 

IGRALEC 

(DARE) 

GENIALEN 

ČLOVEK 

ZREZEK IZ 

MLETEGA 

MESA MED 

KRUHOM 

5 

SLOV. 

SMUČAR- 

SKA SKA- 

KALKA 

SLABO- 

KRVEN 

ČLOVEK 

ANG. PIVO 

KROGLA 

PRISTAŠ 

CARIZMA 

GIB NOGE 

PRI HOJI 

TOPNI- 

ČARKA 

RUBIDIJ 

POLITIK 

(ANŽE) 

DIATO- 

NIČNA 

LESTVICA 

ZABAVA 

(ŠTAJER.) 

NASELJE 

4 

PRI CELJU 

UMET. 

SLOG 

IRONIČEN 

10 

ČLOVEK 

NINA 

PUŠLAR 

AFRIŠKA 

OPICA 

BOLEZEN 

JETER 

1 SRBSKI 

PISATELJ 

(DANILO) 

NASELJE 

JUŽNO 

OD KOPRA 

IZDELO- 

VALEC 

OROŽJA 

METALNA 

ZANKA 

PRETEP, 

SPOPAD 

OSKRBA 

BOLNIKA 

8 

FILMSKA 

IGRALKA 

(… RINA) 

ILOVICA 

13 GRŠKA 

REKA, 

EVROTAS 

NEPRIJE- 

TEN OB- 

ČUTEK OB 

GOLOTI 

NEGO- 

VOREČA 

OSEBA 

V FILMU 

PISATELJ 

KERTESZ 

AZIJSKA 

DIV. KOZA 

11 

PECLJU 

7 

PODOBEN 

DEL GOBE 

BARIJ 

12 

PREBIVA- 

LEC DRŽA- 

VE V JUŽNI 

EVROPI 

VILKO 

UKMAR 

DROG 

ZA JADRA 

2 

SLOV. 

ETNOLOG 

(NIKO) 

3 

OČESNA 

BOLEZEN 

9 

ANDREJ 

MAJCEN 

KALCIJ 

MANJŠA 

SLADKO- 

VODNA 

RIBA 

KOLIČINA 

LESA, OD- 

MERJENA 

ZA POSEK 

MOČEN, 

REZEK 

GLAS OB 

STRELI 

DOMOVINA 

PESNIK 

IN PRE- 

VAJALEC 

ŠALI 

VEČJI 

KOS 

POHIŠTVA 

RAHLA, 

MEDLA 

SVET- 

LOBA 

VELIKA 

AVSTRAL- 

SKA PTICA 

VELIKA 

KNJIGA 

MESTO V 

V. TURČIJI 

15 

LUDVIK 

ZAJC 

LITIJ 

DOLGA 

PESNITEV, 

EP 

EVA IRGL 

PAUL 

ELUARD 

GORA 

V TURČIJI 

ŽLAHTNI 

PLIN (Ne) 

GLAVNO GESLO 

1 2 3 4 5 

6 7 8 9 10 

HEROJ 

6 

STOTINA 

EVRA 

11 12 13 14 15

SLIKOVITO 

64 

Satira 


Brez naslova 

– Jose de Almada Negreiros 

GREGOR ČUŠIN 

Zmotilo ga je plašno trkanje 

na vrata. 

Hitro je odložil malo knjižico 

s sudokuji, ki si jo je kupil 

v letališki trafiki, preden je prvič letel 

v Bruselj. Bal se je, da mu bo na letalu 

dolgčas, sram ga je bilo kupiti Ekipo, 

Obrazi so bili razprodani, pa je v naglici 

zagrabil Sudoku, ne da bi točno vedel, 

kaj je sploh kupil. Začuden je nato na 

letalu obračal knjižico in jo prelistaval. 

WIKIART 

Jose de Almada Negreiros, Brez naslova (1930). 

Najprej sploh ni vedel, kaj naj počne 

s tem. Hotel je knjižico že zabrisati v 

smeti. Sudoku? Sranje! Potem pa se je 

spomnil, da sta zadnjič med govorom 

ministrice za kulturo na seji vlade minister 

za finance in tedanji kandidat za 

še neobstoječe ministrstvo za solidarno 

prihodnost med seboj tekmovala, 

»kdo bo hitreje opravil s sudokujem«. 

Takrat je mislil, da govorita o pijači. 

Ampak tisto je sake, kajne? Seveda. Če 

te dva kekca to zmoreta, bom pa še jaz. 

Pa je prebral navodila, vzel svinčnik in 

začel. Po pol leta je sedaj končno na četrti 

strani. Očitno si je kupil življenjsko 

zalogo. Sploh pa: kako naj napreduje, 

ko ga stalno motijo?! 

Vrgel je svinčnik in sudoku knjižico v 

predal, si zategnil kravato, osvežil ekran 

na prenosniku, zaprl stran, ki se mu je 

prikazala in pobrisal zgodovino zadnjih 

nekaj ogledov, se odkašljal, nato pa z odločnim 

altom rekel: 

»Naprej!« 

Plašno, s pogledom 

srne, ki so jo zaslepile 

avtomobilske 

luči, je v pisarno pokukala 

tajnica. 

»Gospod predsednik. 

Obisk.« 

»Kdo?« 

Hitro je ošinil s 

pogledom namizni 

koledar, v katerega 

mu je tajnica vsak 

dan sproti z rdečim 

flomastrom vpisovala 

obveznosti in dogodke, 

a dopoldne je zevalo 

prazno kot knjiga 

vtisov po Prešernovi 

proslavi. Šele za pojutrišnjem 

zvečer je 

imel zapisano: Otvoritev 

razstave likovnih 

izdelkov vnukov Zveze 

združenj borcev za 

pravice prostorastočega 

regrata. 

»Kdo?« je ponovil. 

»Na mojem koledarju 

ni ničesar.« 

»Vem,« je v zadregi 

odgovorila srnica. 

»Gre za nenapovedan 

obisk.« 

N e n a p o v e d a n 

obisk? Oštja! Nenapovedano 

so ga obiskovali 

samo šefi in strici!

88 | 9. MAREC 2023 POLITIČNA POEZIJA 

Humor 

65 

Običajno v ednini. Debelo je pogoltnil 

in alt mu je potegnilo proti mezzosopranu, 

ko je rekel: 

»Naj vstopi.« 

Tajnica je plašno pokimala. Vstal 

je, da bi šefa pozdravil zviška, kajti 

višina je bila edina prednost, ki jo je 

lahko uporabljal v dialogu z njim. In jo 

tudi je. Vedno. Tajnica je odprla vrata 

in se hkrati umaknila s praga, da so v 

pisarno lahko eden za drugim nakapljali 

nenapovedani obiskovalci: visoki, 

nabildani in mrkogledi možaki. Preštel 

ji je. Štirideset! 

»Kaj se dogaja?!« je plašno zagrulil. 

»Revolucija?« 

Možakarji so se rahlo zamajali, prenesli 

težo z ene noge na drugo, tako da 

ni mogel najbolje vedeti ali se nagibljejo 

desno ali levo, se spogledali med sabo, 

potem pa je eden iz prve vrste siknil: 

»Revolucija? Ne, demokracija.« 

Oddahnil si je. V demokraciji sicer 

še hitreje letijo glave, a k sreči le figurativno, 

in ne krvavo dobesedno kot v 

revoluciji. A ne bo se tako hitro vdal: 

»Kdo ste? Od kod ste? Z ulice? Ste 

prišli s kolesi?« 

Spet so se spogledali, spet se je zamajalo, 

spet ni vedel, pri čem je. Niti 

potem, ko je slišal odgovor: 

»Vsi imamo stanovanja in domove. 

Imamo službe ali vsaj delo. Slabo plačano 

sicer, a delamo. Imamo družine 

in žene. Žene, ne partnerk ali soprog. 

Imamo otroke, ki smo jih sami pridelali. 

Brezplačna šola stane, zato nimamo 

časa za postopanje po ulici in kolesarjenje, 

a vseeno smo prišli!« 

Prestrašil se je. Tudi v demokraciji 

kdaj teče kri. 

»Po kaj ste prišli? Kdo sploh ste?« je 

čivknil. 

»Mi smo ›Inštitut 10. marec‹. Smo 

vsaj za dva dni naprednejši od 8. marca, 

o sposobnostih, izkušnjah in kvalifikacijah 

pa ne bi razpravljali. Prišli smo 

ponudit svojo pomoč.« 

»Pomoč?« 

Obraz se mu je razsvetlil v radosti, 

toplo ga je zaščemelo okrog srca, tako 

toplo, kot ga je običajno ščemelo malo 

nižje. Široko se je nasmehnil, ko je s 

povrnjenim polnomočnim altom rekel: 

»Prišli ste kot naročeni! Se kdo 

od vas spozna na sudoku?« 

VIKTORIJ MUSARJONOVIČ KRIVOUSTIN 

S KEGELBANA 

Kegelban se je po starem reklo, 

v tistih časih, ko so še kegljali, 

bovlinga ko niso še poznali 

in je vse le po kegljišču teklo. 

Ko ugledal zadnjič sem dvojico, 

kroglo in pa kegelj, me obšlo je, 

glej, kako je zlizano to dvoje, 

in potem prebral sem to novico. 

Ruski bovling da pri nas se uvaja, 

vse po zgledu pristne ruske dače, 

štejejo zadetki se drugače 

v bovlingu, krik mode ki postaja. 

Je pri njem računovodstvo ključno, 

končni da seštevki so pravilni, 

tudi če so kiksi preštevilni, 

da le kiksanje navzven ni bučno. 

Šel pogledat sem, kdo tam sešteva, 

kakšen kegelj je in krogla kakšna, 

pa spoznal sem, da še vedno takšna 

bunka je, ob keglje ki zadeva. 

Kdo računa, to se pač prikriva, 

bovling ruski je, zato imena 

nepomembna so, celotna scena 

se v ozadje prav zato odriva. 

Znana je vnaprej že zmagovalka, 

saj računanje je nezmotljivo, 

zanj skrbi lahkotno, prav igrivo 

šampionkina sotekmovalka. 

In če kdo še kaj po vtisih vpraša, 

kegelban je kratek, kugla polna, 

so pravila svojstvena osnovna, 

da po njih zmaguje pač Natasha. 

FACEBOOK 

Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si

TAZADNJA 

66 

Humor 


Storitve v Nemčiji in Avstriji 

so tudi uradno slovansko dvojezične 

Medtem, ko je bil 27. februarja letos sprejet windsorski protokol, ki ureja gospodarski 

položaj Severne Irske v odnosu do Združenega kraljestva in EU, sta Nemčija 

in Avstrija z balkanskimi državami sprejeli celovški protokol, s katerim so bile 

mnoge dejavnosti na področju nemško govorečih držav označene za dvojezične. 

SVIT PODGORNIK 

Komisije, ki so se zbrale v Celovcu 

že sredi decembra, so 

končno sprejele sklep o dodelitvi 

statusa manjšinskih pravic 

določenim storitvam. Po novem bodo 

tako vsi bari, hoteli in gostišča, prav 

tako pa vse gradbene storitve v Avstriji 

ter v nemških zveznih državah Bavarski 

ter Baden-Württembergu registrirane 

kot dvojezična območja s srbščino ali 

hrvaščino kot manjšinskim jezikom, 

medtem ko so vse storitve na Dunaju 

registrirane kot enklave s srbščino ali 

hrvaščino kot jezikom večine. Severnejše 

zvezne države Nemčije pa so po 

podobnem principu dobile kot drugi jezik 

poljščino, z izjemo Berlina, ki se ga 

bo, podobno kot po 2. svetovni 

vojni, razdelilo na različna 

interesna področja. 

EVROPSKA 

DELOVNA 

SILA 

»Celovški protokol 

končno 

ureja težavo, 

s katero 

se 

državljan 

i 

slovanskih držav ukvarjamo že desetletja. 

Od sedaj naprej se v gostilnah Avstrije 

in Nemčije ne bomo več poskušali 

z nemščino, pač pa lahko pogovor takoj 

začnemo v hrvaščini,« je ponosno izjavil 

predsednik slovanske pogajalske 

komisije, N. Aški. »Druga delitev Nemčije«, 

kakor je bil sporazum že poimenovan, 

je velik uspeh za vpletene slovanske 

države, v njem pa je poleg uporabe 

jezika pod klavzulo določeno tudi to, da 

ob uporabi »naškega« jezika obiskovalci 

dobijo šilce rakije ter dva čevapčiča 

več kot nemški uporabniki storitev. Kaj 

je prisililo nemško in avstrijsko stran v 

sprejetje takšnega sporazuma? 

»Preprosta grožnja o umiku celotne 

slovanske delovne sile je bila popolnoma 

dovolj, da so pogoje sprejeli tudi 

desni poslanci,« je bil za naš mikrofon 

odkrit N. Emčić, vodja nemške delegacije. 

Najhujši odpor je nudila svobodnjaška 

stranka na Koroškem, ki pa so jo 

prepričali s tem, da so vodjem ponudili 

takojšnje dokončanje njihovih nepremičnin, 

s čimer so svoja stališča hitro 

spremenili. Priznali so, da se je treba 

včasih prilagoditi razmeram, posebej če 

potrebuješ ploščice v kopalnici. 

SRBI IN HRVATI 

Kljub enotnosti na nemški strani, pa so se 

pojavile težave, ki so sprejetje protokola 

zakasnile. »Sporazum se je pripravljal že 

več let, vendar so se na pogajanjih največkrat 

skregali Srbi in Hrvati, ki naj bi bili 

na isti strani. Potem pa so Hrvati uspeli 

užaliti še Bošnjake, ko so na pogajanja 

prinesli burek s sirom in ga imenovali 

burek. Na koncu se je ta prepir preselil 

na mednarodno sodišče za kulinarične 

zločine, sporazum pa smo 

le uspeli podpisati.« 

Preprosta grožnja 

o umiku celotne 

slovanske delovne sile 

je bila popolnoma dovolj, 

da so pogoje sprejeli tudi 

desni, so bili odkriti 

v nemški delegaciji. 

V sporazumu ni Švice, ki je bila tudi 

vključena v prvotni osnutek. Ob vprašanju, 

zakaj so jo izključili, je balkansko- 

-poljska delegacija skomignila z rameni 

ter se odpeljala s popolnoma novimi 

BMW-ji, saj so njihovi novi rolexi kazali, 

da je čas, da si ogledajo svoj novi vikend 

na Ženevskem jezeru. Pri Tazadnji smo 

zadovoljni s poenostavitvijo naših potovanj 

v severne dežele, kjer nam bureka ne 

bo več treba naročiti v nemščini. Naše delegacije 

pa spodbujamo, naj se potrudijo, 

da bodo tudi cene bolj podobne slovenskim 

ter da kapučino ne bo več 4,10 €. 

Zaradi Črnogorcev in Bošnjakov 

so jezik imenovali »naški«. Po novem 

se zato ne reče več, da govoriš 

srbsko ali hrvaško, marveč »po naški«. 

Kot slikovni simbol tega jezika, 

ki se bo uporabljal na internetu, pa 

so izbrali stekleničko ajvarja. Neimenovani 

vir blizu srbskega predsednika 

je pojasnil: »Ajvar vsi obožujemo, 

enako ga imenujemo in vsi ga 

imamo za avtohtonega.«

Podprite neodvisno 

novinarstvo. 

Pridružite se naročnikom 

tiskanega tednika Domovina. 

Sklenite letno naročnino 

in prihranite: namesto 

187,20 € samo 159 € 

-15 % 

Ne splača se vam odlašati, 

saj si z naročilom DANES 

lahko zagotovite fiksno 

ceno za eno leto! 

Domovina 

DA, računajte name, naročam tednik Domovina. 

(ustrezno označite) 

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 187,20 € samo 159 €) 

želim plačilo na 4 obroke po 39,75 € 

Domovina je 

ta hip najboljši 

slovenski 

družbenopolitični 

tednik. 

dr. Žiga Turk, profesor in publicist 

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 93,60 € samo 86,50 €) 

Ime in priimek * : 

Ime podjetja (poslovni naročnik): 

Ulica in hišna št. * : 

Poštna št. in kraj * : 

Telefon * : 

E-mail * : 

Podpis * : 

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja. 

Kako postanete naročnik? 

Izberite način, ki vam je najlažji. 

POKLIČITE 

059 020 001 

(vsak dan od 9.00 do 15.00) 

Poštnino za tednik plača Domovina. 

Podatki za plačilo naročnine: Cesta v Log 11, 1351 Brezovica pri Ljubljani 

Številka TRR: SI56 0284 3026 4323 628 

Namen: Naročnina na tednik Domovina 

Sklic: 00 2023-2145 • Koda: SUBS • Koda banke: LJBASI2X 

SKENIRAJTE 

QR KODO 

in izpolnite 

elektronsko 

naročilnico 

PIŠITE 

narocnine@domovina.je 

POŠLJITE 

Domovina d.o.o. 

Cesta v Log 11, 1351 

Brezovica pri Ljubljani 

OBIŠČITE 

www.domovina.je 

Všeč mi je to, 

da ni tem, ki bi 

se jih uredništvo 

Domovine 

izogibalo. 

Rado Pezdir, ekonomist in publicist 

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.

Gregor Čušin: 

KUPI V TRGOVINI 

ISKRENI 

Ilustracije: Agata Pavlovec 

ViTa dolorosa je Žalostna pot. To je ulica 

v Jeruzalemu, ki vodi od Pilatove palače 

do Kalvarije. Pravijo, da je to pot, po kateri 

je Jezus nosil križ. Vita dolorosa pa je 

žalostno življenje. Je naše življenje, naše 

srečevanje s križi in s Križem. Do srečanja 

z Njim. ViTa dolorosa so zato zgodbe naših 

žalosti. Naše poti od Poncija do Pilata. 

Od Pilata do Kalvarije. Od Kalvarije do 

Vstajenja. Naše vsakdanje in vsakodnevne 

poti do Njega. In z Njim. 

"Včeraj pa sem videl človeka, ki je objel drevo 

tako nežno in ljubeče, kot bi objel nevesto. 

Na smrt obsojenemu so na rame položili križ, 

on pa se ga je oklenil, kot se je včasih moja 

žena oklenila mene. Da sem ves vztrepetal. 

In spoznal sem, da ne gre v smrt, ampak v življenje. 

Da je objel križ, da je objel mene. In 

mojo ženo. In mojega otroka. In vse ljudi, ves 

svet. Da je ljubezen." 

T: 064 135 136 E: info@iskreni.net 

www.iskreni.net/trgovina 

CENA: 

12,90 €

Domovina 88: Ali bodo v šoli iz vaše hčere naredili sina (Predogled)

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?