Domovina 87: Zakaj žrtve spolnih zlorab molčijo (Predogled)
“V Sloveniji imajo nekateri – žal so to večinoma vplivnejši in pomembnejši – težave s tarčami. Tako radi streljajo v napačne. Kaj pomaga, če zadeneš črni krogec celo z dvema puščicama kot pravi Robin Hood, če gre za napačno tarčo?” piše v uvodniku Tino Mamić. Kdo in kam je streljal, preberite v novi Domovini. V Temi tedna pišemo u uporih proti Zoranu Jankoviću: pred mestno hišo in na trasi gradnje kanala C0. Pred ljubljansko mestno hišo so bila demonstracije proti županu zaradi gradnje kanalizacijskega kanala C0 na vodovarstvenem območju in zaradi pacientov, ki so v mestu ostali brez osebnega zdravnika. V Klečah pri Ljubljani je v soboto skupina lastnikov zemljišč skušala ustaviti gradnjo zadnjih kilometrov spornega kanalizacijskega kanala. Pri nameri, da odstranijo varovalno ograjo, so jih ustavili varnostniki, med njimi tudi neznanec, ki jih je fizično napadel. Kmetje so prejšnji teden dobili rezultate analize geodeta, ki je ugotovil, da se kanal gradi po zemljišču, ki pripada 85-letnici, in za katerega MOL gradbenega dovoljenja sploh nima. Posredovala je policija, sledil je protestni shod, dela pa se nadaljujejo.
“V Sloveniji imajo nekateri – žal so to večinoma vplivnejši in pomembnejši – težave s tarčami. Tako radi streljajo v napačne. Kaj pomaga, če zadeneš črni krogec celo z dvema puščicama kot pravi Robin Hood, če gre za napačno tarčo?” piše v uvodniku Tino Mamić. Kdo in kam je streljal, preberite v novi Domovini.
V Temi tedna pišemo u uporih proti Zoranu Jankoviću: pred mestno hišo in na trasi gradnje kanala C0.
Pred ljubljansko mestno hišo so bila demonstracije proti županu zaradi gradnje kanalizacijskega kanala C0 na vodovarstvenem območju in zaradi pacientov, ki so v mestu ostali brez osebnega zdravnika.
V Klečah pri Ljubljani je v soboto skupina lastnikov zemljišč skušala ustaviti gradnjo zadnjih kilometrov spornega kanalizacijskega kanala. Pri nameri, da odstranijo varovalno ograjo, so jih ustavili varnostniki, med njimi tudi neznanec, ki jih je fizično napadel. Kmetje so prejšnji teden dobili rezultate analize geodeta, ki je ugotovil, da se kanal gradi po zemljišču, ki pripada 85-letnici, in za katerega MOL gradbenega dovoljenja sploh nima. Posredovala je policija, sledil je protestni shod, dela pa se nadaljujejo.
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
MED(IJSKI) SOSEDI<br />
6<br />
<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />
RTVS, PREPROST PROBLEM<br />
Pravnik dr. Matej Avbelj v kolumni za<br />
IUS-INFO ugotavlja, da je bila odločitev<br />
ustavnega sodišča o zadržanju sprememb<br />
zakona o RTVS v javnosti pospremljena<br />
z različnimi odzivi. Pri tem pa je izrazil<br />
obžalovanje, da so praktično povsem<br />
umanjkali pravni argumenti: »Ti niso bili<br />
najbolj prepričljivi niti v samem sklepu<br />
ustavnega sodišča, odklonilna ločena<br />
mnenja pa so sploh poglavje zase.« Še<br />
več, zdi se, »da predlagatelj novele in vsi<br />
njegovi podporniki v tej zadevi še naprej<br />
skušajo doseči zmago ne s pravnimi argumenti,<br />
temveč z ohranjanjem dominantnega<br />
političnega narativa, podprtega z<br />
medijsko konstrukcijo realnosti ter s precejšnjo<br />
mero manipulacije, za kaj v zadevi<br />
sploh gre. Vse to pa je svetlobna leta stran<br />
od tega, kar je normalno v dobro urejeni<br />
ustavni demokraciji.«<br />
V kolumni opozarja na nekaj očitnih<br />
anomalij v javnem in strokovnem diskurzu,<br />
ki bi se v normalni državi, v kateri bi<br />
bil medijski prostor dejansko pluralen in<br />
profesionalen, pravna stroka pa prav tako<br />
zavezana znanju in strokovni integriteti,<br />
brez dvoma znašle izključno na robu<br />
javnega prostora.<br />
Zaveda se, da tudi sam pri zadevi ni<br />
nepristranski, ker se od samega začetka<br />
zavzema za presojo ustavnosti, ampak ne<br />
oglaša se kot odvetnik političnih strank,<br />
»temveč kot univerzitetni profesor prava,<br />
glavni in odgovorni urednik Komentarja<br />
ustave Republike Slovenije, ker mi to poslanstvo<br />
nalaga oglasiti se, kadar oblast<br />
deluje v eklatantnem nasprotju s temeljnimi<br />
postulati ustavne demokracije«.<br />
»Skratka, če bi v dani zadevi spregovorilo<br />
pravo, in ne zavajanja, manipulacije,<br />
politična natezanja; vratolomni<br />
salti mortali s stališči, ki so jih določeni<br />
strokovnjaki zastopali v preteklosti; če ne<br />
bi krivde za neuspeh iskali celo v tiraniji<br />
moškega spola nad ženskim na ustavnem<br />
sodišču, bi ugotovili, da imamo pred sabo<br />
dejansko zelo preprost pravni problem,«<br />
še dodaja.<br />
VD REŠEVANJA GOLOBA<br />
Peter Jančič v prispevku za Spletni časopis<br />
oriše pomen novega v. d. generalnega<br />
direktorja Policije, Senada Juršića.<br />
Opozarja na dejstvo, da je policija že od<br />
začetka mandata Golobove vlade brez<br />
generalnega direktorja policije, saj so<br />
junija odstavili Antona Olaja, namesto<br />
njega pa imenovali le vršilca dolžnosti<br />
Boštjana Lindava. Po odstopu notranje<br />
ministrice Tatjane Bobnar zaradi afere o<br />
(de)politizaciji policije je novi minister<br />
Boštjan Poklukar odstavil še Lindava.<br />
»Ponavljajoče postavljanje vršilcev<br />
dolžnosti je norčevanje iz policije in<br />
države. Še posebej nerodno pa je, ker je<br />
Golob povedal, da Lindava ni postavil za<br />
direktorja, ker kot vršilec dolžnosti ni<br />
dovolj dobro izvedel političnih čistk. Depolitizacije.<br />
Da nimamo direktorja policije,<br />
torej ni posledica objektivnih razlogov.<br />
Je posledica interesa Roberta Goloba, ki<br />
noče normalnega vodenja policije.«<br />
Jančič ocenjuje, da je za kaotičnost vladnega<br />
upravljanja s policijo krivo dejstvo,<br />
da policija trenutno preiskuje poslovanje<br />
podjetja GEN-I v času, ko je bil njegov<br />
direktor sedanji predsednik vlade. Golob<br />
je za odvračanje pozornosti od poslov<br />
GEN-I-ja, ki so v ozadju zamenjav v vodstvu<br />
Policije uporabil za »levi del javnosti<br />
prepričljivo karto. Zanje je vedno za vse<br />
kriv Janša. Ni boljšega pojasnila za kar<br />
koli. Tudi pravega direktorja policije ni,<br />
ker je treba obračunati z Janšo, saj veste.«<br />
Da bi rešila celotno situacijo pa želi<br />
vlada depolitizirati širok krog institucij,<br />
od Policije do RTV, vendar vsi »niso še<br />
povsem depolitizirani. Kot bi po načrtih<br />
vlade že morali biti in kot bi morala biti<br />
policija. Problemov na Balkanu, ker se je<br />
razvedelo, kako se dobijo veliki energetski<br />
posli s plačevanjem veleposlanika,<br />
Senad Jušić, ki ni generalni direktor<br />
policije, ne bo mogel odpraviti. Lahko pa<br />
na druge načine pomaga Golobu. Če ne<br />
bo, bo postal še en bivši vršilec dolžnosti<br />
generalnega direktorja policij, ki ga nimamo.<br />
Že od junija lani.«<br />
DRAGO JANČAR:<br />
STRAŠNO MAŠČEVANJE<br />
Pred slabim letom je pisatelj Drago Jančar<br />
za revijo Razpotja napisal krajši esej o vojni<br />
v Ukrajini, ki ga lahko sedaj, leto dni po<br />
začetku vojne, preberemo tudi na spletu.<br />
Jančar piše, da ga je v sredo, 23. februarja<br />
2022, poštar razveselil z ukrajinskim<br />
prevodom njegovega romana In ljubezen<br />
tudi oz. I kohannja tež, kakor se glasi<br />
naslov v ukrajinskem prevodu.<br />
»Na dan, ko sem končno dobil izvode<br />
svoje ukrajinske knjige, sem osuplo<br />
gledal v televizijski ekran, na katerem<br />
je v beli kremeljski sobani ruski vladar<br />
s suito svojih opričnikov ceremonialno<br />
razglašal priznanje dveh republik in še<br />
isto noč napovedal ›specialno operacijo‹<br />
ruske vojske v Ukrajini. Naslednje jutro, v<br />
četrtek, 24. februarja, smo gledali kolone<br />
ruskih tankov, ki iz vseh smeri prodirajo<br />
čez ravnice bratske slovanske dežele.«<br />
Jančarja je to spomnilo na »specialno operacijo«<br />
Jugoslovanske ljudske armade, ki<br />
je pred nekaj več kot tridesetimi leti nameravala<br />
zasesti mejne prehode in pokoriti<br />
pravkar razglašeno Republiko Slovenijo:<br />
»Nadaljevanje jugoslovanske agonije<br />
poznamo: granatiranje hrvaških mest,<br />
goreče vasi Bosne, obleganje Sarajeva.«<br />
V nadaljevanju opozori še na povest<br />
Strašno maščevanje pisatelja Nikolaja<br />
Vasiljeviča Gogolja, ki ga imajo za svojega<br />
tako Ukrajinci kakor Rusi: »Ob širokem,<br />
temnem Dnepru, v Zaporožju, na od<br />
sonca razsvetljenem Krimu, po vsej širni<br />
pokrajini tja do visoke verige Karpatov<br />
se začenjajo v mesečnih nočeh dogajati<br />
strašne stvari; duše zapuščajo telesa<br />
spečih ljudi in tavajo naokrog, mrtvaki<br />
blodijo ob reki v mesečnih nočeh, žena<br />
izda moža, prijatelj prijatelja in brat brata,<br />
z demoni obsedeni oče ubije vnuka. V<br />
deželo je prišel sam hudič, ki v najbolj<br />
fantastičnih prizorih razseje po njej<br />
nasilje in zlo.«
Change language