Domovina 87: Zakaj žrtve spolnih zlorab molčijo (Predogled)
“V Sloveniji imajo nekateri – žal so to večinoma vplivnejši in pomembnejši – težave s tarčami. Tako radi streljajo v napačne. Kaj pomaga, če zadeneš črni krogec celo z dvema puščicama kot pravi Robin Hood, če gre za napačno tarčo?” piše v uvodniku Tino Mamić. Kdo in kam je streljal, preberite v novi Domovini. V Temi tedna pišemo u uporih proti Zoranu Jankoviću: pred mestno hišo in na trasi gradnje kanala C0. Pred ljubljansko mestno hišo so bila demonstracije proti županu zaradi gradnje kanalizacijskega kanala C0 na vodovarstvenem območju in zaradi pacientov, ki so v mestu ostali brez osebnega zdravnika. V Klečah pri Ljubljani je v soboto skupina lastnikov zemljišč skušala ustaviti gradnjo zadnjih kilometrov spornega kanalizacijskega kanala. Pri nameri, da odstranijo varovalno ograjo, so jih ustavili varnostniki, med njimi tudi neznanec, ki jih je fizično napadel. Kmetje so prejšnji teden dobili rezultate analize geodeta, ki je ugotovil, da se kanal gradi po zemljišču, ki pripada 85-letnici, in za katerega MOL gradbenega dovoljenja sploh nima. Posredovala je policija, sledil je protestni shod, dela pa se nadaljujejo.
“V Sloveniji imajo nekateri – žal so to večinoma vplivnejši in pomembnejši – težave s tarčami. Tako radi streljajo v napačne. Kaj pomaga, če zadeneš črni krogec celo z dvema puščicama kot pravi Robin Hood, če gre za napačno tarčo?” piše v uvodniku Tino Mamić. Kdo in kam je streljal, preberite v novi Domovini.
V Temi tedna pišemo u uporih proti Zoranu Jankoviću: pred mestno hišo in na trasi gradnje kanala C0.
Pred ljubljansko mestno hišo so bila demonstracije proti županu zaradi gradnje kanalizacijskega kanala C0 na vodovarstvenem območju in zaradi pacientov, ki so v mestu ostali brez osebnega zdravnika.
V Klečah pri Ljubljani je v soboto skupina lastnikov zemljišč skušala ustaviti gradnjo zadnjih kilometrov spornega kanalizacijskega kanala. Pri nameri, da odstranijo varovalno ograjo, so jih ustavili varnostniki, med njimi tudi neznanec, ki jih je fizično napadel. Kmetje so prejšnji teden dobili rezultate analize geodeta, ki je ugotovil, da se kanal gradi po zemljišču, ki pripada 85-letnici, in za katerega MOL gradbenega dovoljenja sploh nima. Posredovala je policija, sledil je protestni shod, dela pa se nadaljujejo.
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
CASNIK.SI<br />
| <strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />
50 Komentar<br />
Ali se bliža čas, ko bodo otroci<br />
svoje starše spodbujali k evtanaziji<br />
MATJAŽ KOSI,<br />
CASNIK.SI<br />
Kot kaže, je trenutno zelo primeren<br />
čas, da se poskusi v naši<br />
družbi normalizirati še eno<br />
ekstremno liberalno stališče,<br />
da je evtanazija moralno sprejemljiva.<br />
Poenostavljeno povedano: da se uvede<br />
»pomoč pri smrti«, torej evtanazijo kot<br />
samomor z zdravniško pomočjo. Potem<br />
ko se je Hipokratovo prisego pohodilo<br />
že tolikokrat zaradi izvajanja umetnih<br />
prekinitev nosečnosti, se jo lahko sedaj<br />
z drugo nogo pohodi še s t. i. legalizacijo<br />
evtanazije. Aparat, ki po malem lansira<br />
čustvene zgodbe ljudi, katerih zmagoslavni<br />
zaključek je evtanazija, seveda deluje<br />
preko vsega občestva, ki ga premore<br />
Slovenija. Po njihovo je vsak, ki nasprotuje<br />
takemu razmišljanju, zastarel, nečuteč<br />
in nima pojma, kaj pomeni trpljenje.<br />
Seveda bi bila normalizacija in posledično<br />
uvedba evtanazije tudi zajeten<br />
posel, sprostile pa bi se čakalne vrste za<br />
domove upokojencev in, nenazadnje,<br />
končno bi lahko začel veljati Zakon o<br />
dolgotrajni oskrbi – ne bi ga bilo več<br />
treba prestavljati v prihodnost, saj bi se<br />
število odjemalcev začelo »regulirati«.<br />
DEPOSITPHOTOS<br />
Imamo dva močna pola, Slovenija pa se kot država nagiba<br />
k enemu ali drugemu glede na to, katera oblast nam vlada.<br />
V dveh letih Janševe vlade smo bili kot država bolj naklonjeni<br />
višegrajski skupini, pod Golobovo vlado pa smo usmerjeni<br />
bolj v zahodnoevropski način razmišljanja.<br />
Nekaj desetletij po tem,<br />
ko smo odpravili smrtno<br />
kazen, se želimo spet<br />
igrati bogove in sami<br />
odrejati, kdaj je treba<br />
umreti. Da o vseh<br />
<strong>zlorab</strong>ah, ki so mogoče,<br />
niti ne razmišljamo.<br />
IGRANJE BOGOV<br />
Naj bo jasno: telesno trpljenje je gotovo<br />
nekaj najhujšega, s čimer se človek v<br />
življenju sooči. Včasih, ko trpi kdo izmed<br />
bližnjih, potihoma upamo, da se<br />
bo to trpljenje čim prej končalo, saj nam<br />
je grozno spremljati trpljenje nekoga,<br />
ki ga imamo radi. A nedotakljivost človeškega<br />
življenja od spočetja do (naravne)<br />
smrti je najvišja moralna vrednota,<br />
na kateri je zrasla evropska civilizacija.<br />
Sedaj, nekaj desetletij po tems, ko smo<br />
odpravili smrtno kazen (zadnja usmrtitev<br />
je bila leta 1959 v Mariboru), se želimo<br />
spet igrati bogove in sami odrejati,<br />
kdaj je treba umreti. Da o vseh <strong>zlorab</strong>ah,<br />
ki so mogoče, niti ne razmišljamo.<br />
Otroci, ki s svojimi ostarelimi starši<br />
nimajo dobrih odnosov in morajo plačevati<br />
svoj delež, da so starši v domu<br />
upokojencev, bodo najbrž vsaj v kakem<br />
primeru starše vzpodbujali, da sežejo po<br />
evtanaziji. Si želimo take družbe? Potem<br />
ko smo uvedli Ministrstvo za solidarno<br />
prihodnost, ob vsej promociji evtanazije,<br />
ki je mimogrede pri nas še prepovedana,<br />
čakamo, da se ministrstvo izjasni in obsodi<br />
taka ravnanja, ampak pričakovati<br />
kaj takega je najbrž utopija.<br />
VREDNO JE ŽIVETI<br />
S tematiko iskanja smisla v trpljenju se<br />
med drugim ukvarja knjiga »Da, življenje!«,<br />
v kateri Sara Ahlin Doljak kljub<br />
težki bolezni in telesnemu trpljenju pokaže,<br />
da je vredno živeti in slikati smisel<br />
tudi v takih življenjskih situacijah.<br />
Morda ni vsak človek dovolj močan<br />
in kdo hitreje obupa, absurd pa je, da<br />
se jasno in glasno promovira ljudi, ki<br />
obupajo in je njihova zadnja destinacija<br />
klinika, v kateri prejmejo evtanazijo. S<br />
tako promocijo trpečim po vsej Sloveniji<br />
sporočamo, da se ni vredno boriti, da v<br />
težkih trenutkih ni vredno iskati višjega<br />
smisla, temveč je lažje reči »adijo« in<br />
oditi umret tja, kjer je evtanazija omogočena.<br />
Taka dejanja se mi zdijo že sama<br />
po sebi bizarna, zastrašujoče pa je, da se<br />
jih promovira kot primer dobre prakse.<br />
Prav tako kot se promovira evtanazijo,<br />
se je v preteklosti promoviral sežig<br />
pokojnikov namesto pokopa v krsti.<br />
Tako smo samo v dveh desetletjih prišli<br />
do ekstrema, da se po smrti vse skupaj<br />
odvije zelo neosebno in ekspresno hitro.<br />
Namesto da bi umrli ležal vsaj dva dni v<br />
krsti, da bi se od njega lahko poslovili žalujoči,<br />
se sedaj zgodi, da je žara pokojnika<br />
za slovo dostopna le dve do tri ure pred<br />
pogrebom. Smrt želimo umakniti čimbolj<br />
stran, čeprav je zraven rojstva edini<br />
dogodek, ki se zgodi v življenju vsakega.<br />
Naj me kličejo »zastareli«, naj me<br />
kličejo, kakorkoli želijo, človeško življenje<br />
od spočetja do naravne smrti bom<br />
zmeraj branil. Če se že lahko igramo<br />
z vsemi mogočimi modernističnimi<br />
absurdi, je človekovo življenje meja, v<br />
katero naj se ne bi nikoli posegalo.
Change language