Domovina 87: Zakaj žrtve spolnih zlorab molčijo (Predogled)
“V Sloveniji imajo nekateri – žal so to večinoma vplivnejši in pomembnejši – težave s tarčami. Tako radi streljajo v napačne. Kaj pomaga, če zadeneš črni krogec celo z dvema puščicama kot pravi Robin Hood, če gre za napačno tarčo?” piše v uvodniku Tino Mamić. Kdo in kam je streljal, preberite v novi Domovini. V Temi tedna pišemo u uporih proti Zoranu Jankoviću: pred mestno hišo in na trasi gradnje kanala C0. Pred ljubljansko mestno hišo so bila demonstracije proti županu zaradi gradnje kanalizacijskega kanala C0 na vodovarstvenem območju in zaradi pacientov, ki so v mestu ostali brez osebnega zdravnika. V Klečah pri Ljubljani je v soboto skupina lastnikov zemljišč skušala ustaviti gradnjo zadnjih kilometrov spornega kanalizacijskega kanala. Pri nameri, da odstranijo varovalno ograjo, so jih ustavili varnostniki, med njimi tudi neznanec, ki jih je fizično napadel. Kmetje so prejšnji teden dobili rezultate analize geodeta, ki je ugotovil, da se kanal gradi po zemljišču, ki pripada 85-letnici, in za katerega MOL gradbenega dovoljenja sploh nima. Posredovala je policija, sledil je protestni shod, dela pa se nadaljujejo.
“V Sloveniji imajo nekateri – žal so to večinoma vplivnejši in pomembnejši – težave s tarčami. Tako radi streljajo v napačne. Kaj pomaga, če zadeneš črni krogec celo z dvema puščicama kot pravi Robin Hood, če gre za napačno tarčo?” piše v uvodniku Tino Mamić. Kdo in kam je streljal, preberite v novi Domovini.
V Temi tedna pišemo u uporih proti Zoranu Jankoviću: pred mestno hišo in na trasi gradnje kanala C0.
Pred ljubljansko mestno hišo so bila demonstracije proti županu zaradi gradnje kanalizacijskega kanala C0 na vodovarstvenem območju in zaradi pacientov, ki so v mestu ostali brez osebnega zdravnika.
V Klečah pri Ljubljani je v soboto skupina lastnikov zemljišč skušala ustaviti gradnjo zadnjih kilometrov spornega kanalizacijskega kanala. Pri nameri, da odstranijo varovalno ograjo, so jih ustavili varnostniki, med njimi tudi neznanec, ki jih je fizično napadel. Kmetje so prejšnji teden dobili rezultate analize geodeta, ki je ugotovil, da se kanal gradi po zemljišču, ki pripada 85-letnici, in za katerega MOL gradbenega dovoljenja sploh nima. Posredovala je policija, sledil je protestni shod, dela pa se nadaljujejo.
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />
38<br />
Komentar<br />
<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />
V prvem letu vojne se je uvoz<br />
iz Rusije v Slovenijo potrojil<br />
JANI LOVŠIN<br />
Eno leto po začetku Putinove agresije na Ukrajino kaže, da rusko<br />
gospodarstvo zahodnim sankcijam kljubuje bolje od pričakovanj.<br />
Po lanskih marčevskih napovedih naj bi se skrčilo za več kot deset<br />
odstotkov – ameriški predsednik Joe Biden (80) je napovedal celo,<br />
da se bo v prihodnjih letih prepolovilo. Toda po svežih podatkih ruskega<br />
statističnega urada Rosstat je ruski BDP lani padel za samo 2,1 odstotka.<br />
K<br />
temu so v glavnem prispevale<br />
visoke cene energentov. Kot<br />
je poročal Politico, Zahod »še<br />
naprej polni Putinovo blagajno«.<br />
Preseneča dejstvo, da je Slovenija<br />
na prvem mestu pri dvigu trgovanja z<br />
Rusijo – tako pri uvozu kot izvozu. Kaj<br />
stoji za visokimi številkami, je za Domovino<br />
pojasnil poznavalec gospodarskih<br />
in političnih razmer na območju nekdanje<br />
Sovjetske zveze Denis Mancevič.<br />
Ruski državni statistični urad je objavil<br />
gospodarske kazalnike na predvečer<br />
govora ruskega predsednika Vladimirja<br />
Putina, kar bi lahko okrepilo dvome v<br />
zanesljivost podatkov. Kljub vsemu pa<br />
verjetno ne gre za prikrajanje številk v<br />
propagandne namene, saj se ujemajo z januarskimi<br />
pričakovanji Mednarodnega<br />
denarnega sklada (IMF) o 2,2-odstotnem<br />
padcu ruskega BDP-ja v letu 2022.<br />
IMF Rusiji za letošnje leto napoveduje<br />
blago, 0,3-odstotno rast. Precej slabšo<br />
sliko pa kažeta napovedi Svetovne banke<br />
(–3,3 %) in OECD-ja (–5,6 %).<br />
RUSIJA SE PREUSMERJA<br />
Od izbruha vojne je uspela Evropska unija<br />
dobavo plina iz Rusije oklestiti na 6 odstotkov,<br />
na nafto in naftne derivate – z<br />
izjemo nafte po naftovodih – pa je uveden<br />
embargo. Ta je stopil v veljavo sicer šele ob<br />
koncu lanskega oziroma začetku tega leta.<br />
Na ceno nafte, ki jo Rusija izvaža v<br />
tretje države, pa sta EU in skupina G7<br />
uvedli kapico. Toda pri IMF ugotavljajo:<br />
»Pri trenutni ravni cenovne kapice za<br />
nafto je pričakovati, da izvoz ruske surove<br />
nafte ne bo bistveno prizadet, pri<br />
čemer se bo rusko trgovanje še naprej<br />
preusmerjalo iz držav, ki izvajajo sankcije,<br />
v države, ki jih ne.«<br />
Rusija je dobavo brez težav preusmerila<br />
stran od Evrope, v največji meri<br />
v Indijo in na Kitajsko. Po drugi strani<br />
pa s pomočjo Kitajske nadomešča tudi<br />
upad izvažanja evropskih podjetij v<br />
Rusijo. Kitajski izvoz v Rusijo se je namreč<br />
močno povečal, prav tako turški.<br />
SLOVENIJA:<br />
VEČJI UVOZ IN IZVOZ<br />
V začetku februarja je Politico objavil<br />
odmevno analizo, v kateri je prikazal<br />
spremembe pri trgovanju z Rusijo<br />
v državah Evropske unije. Preseneča<br />
dejstvo, da je Slovenija na prvem mestu<br />
– tako pri povečanju uvoza kot izvoza.<br />
SHUTTERSTOCK<br />
Slovenski izvoz v Rusijo se je povečal<br />
za 39 odstotkov, uvoz iz Rusije pa za<br />
kar 331 odstotkov. Na ravni celotne EU<br />
je bil skok 50-odstoten.<br />
Slovenski izvoz v Rusijo je bolj kot<br />
drugod po EU odvisen od farmacevtske<br />
industrije. Ta pa posluje dokaj nemoteno.<br />
Količinsko je sicer upadel, a je<br />
zaradi višjih cen njegova vrednost lani<br />
narasla za več kot 30 odstotkov. Po izračunih<br />
Politica so med februarjem in<br />
novembrom samo štiri države izvažale<br />
več kot leto prej: ob Sloveniji še Latvija,<br />
Hrvaška in Irska.<br />
Tako kot izvoz se je tudi uvoz –<br />
kljub temu, da je po vrednosti poskočil<br />
Ob kratkoročnih makroekonomskih<br />
kazalcih pa je treba omeniti tudi<br />
strukturne težave ruskega gospodarstva,<br />
ki bodo imele dolgoročne<br />
posledice. Ena od teh je eksodus tujih<br />
podjetij iz Rusije. O tem smo julija<br />
lani pisali na portalu <strong>Domovina</strong>.je v<br />
članku Na dolgi rok se Rusiji slabo<br />
piše, pa čeprav so gospodarske napovedi<br />
za letošnje leto izboljšane.
Change language