Domovina 87: Zakaj žrtve spolnih zlorab molčijo (Predogled)
“V Sloveniji imajo nekateri – žal so to večinoma vplivnejši in pomembnejši – težave s tarčami. Tako radi streljajo v napačne. Kaj pomaga, če zadeneš črni krogec celo z dvema puščicama kot pravi Robin Hood, če gre za napačno tarčo?” piše v uvodniku Tino Mamić. Kdo in kam je streljal, preberite v novi Domovini. V Temi tedna pišemo u uporih proti Zoranu Jankoviću: pred mestno hišo in na trasi gradnje kanala C0. Pred ljubljansko mestno hišo so bila demonstracije proti županu zaradi gradnje kanalizacijskega kanala C0 na vodovarstvenem območju in zaradi pacientov, ki so v mestu ostali brez osebnega zdravnika. V Klečah pri Ljubljani je v soboto skupina lastnikov zemljišč skušala ustaviti gradnjo zadnjih kilometrov spornega kanalizacijskega kanala. Pri nameri, da odstranijo varovalno ograjo, so jih ustavili varnostniki, med njimi tudi neznanec, ki jih je fizično napadel. Kmetje so prejšnji teden dobili rezultate analize geodeta, ki je ugotovil, da se kanal gradi po zemljišču, ki pripada 85-letnici, in za katerega MOL gradbenega dovoljenja sploh nima. Posredovala je policija, sledil je protestni shod, dela pa se nadaljujejo.
“V Sloveniji imajo nekateri – žal so to večinoma vplivnejši in pomembnejši – težave s tarčami. Tako radi streljajo v napačne. Kaj pomaga, če zadeneš črni krogec celo z dvema puščicama kot pravi Robin Hood, če gre za napačno tarčo?” piše v uvodniku Tino Mamić. Kdo in kam je streljal, preberite v novi Domovini.
V Temi tedna pišemo u uporih proti Zoranu Jankoviću: pred mestno hišo in na trasi gradnje kanala C0.
Pred ljubljansko mestno hišo so bila demonstracije proti županu zaradi gradnje kanalizacijskega kanala C0 na vodovarstvenem območju in zaradi pacientov, ki so v mestu ostali brez osebnega zdravnika.
V Klečah pri Ljubljani je v soboto skupina lastnikov zemljišč skušala ustaviti gradnjo zadnjih kilometrov spornega kanalizacijskega kanala. Pri nameri, da odstranijo varovalno ograjo, so jih ustavili varnostniki, med njimi tudi neznanec, ki jih je fizično napadel. Kmetje so prejšnji teden dobili rezultate analize geodeta, ki je ugotovil, da se kanal gradi po zemljišču, ki pripada 85-letnici, in za katerega MOL gradbenega dovoljenja sploh nima. Posredovala je policija, sledil je protestni shod, dela pa se nadaljujejo.
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
INTERVJU<br />
24<br />
<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />
Jaz sicer cenim pobudo teh gospodov in<br />
gospa, ker njihova želja temelji na pobudi<br />
po miru, da se svet obvaruje pred nekim<br />
širšim konfliktom. To željo še kako delim,<br />
ampak težko sprejmem, da za to, da<br />
bi se zagotovil nek mir, predvsem govorim<br />
o vas, ki vas nekdo napade v parku,<br />
zamižimo in rečemo, da sta oba na nek<br />
način kriva. To ne pelje nikamor. To pelje<br />
v zanikanje temeljnih odgovornosti,<br />
ki jih ima sleherna država, še posebej pa<br />
velike sile, tiste, ki določajo tok mednarodnega<br />
dogajanja. To kaže tudi praksa.<br />
Veste, kmalu bo 100 let, odkar je nek veliki<br />
državnik, Neville Chamberlain (nekdanji<br />
predsednik vlade Združenega kraljestva)<br />
mahal s pogodbo na angleškem<br />
letališču, s katero se je vrnil iz Münchna,<br />
in se hvalil, »tule vam prinašam 100 let<br />
miru«. Takrat so izdali Češko. Razkosali<br />
so jo, misleč, da bo Hitler zadovoljen. Ne,<br />
leto dni kasneje smo bili v svetovni vojni,<br />
tako da popustiti agresorju, sprejeti, da<br />
neka močna sila lahko proti šibkejšemu<br />
svojo voljo uveljavi s silo, kljub temu da<br />
je šibkejša država morda naredila kakšno<br />
napako, kajti vsi delamo napake, je zame<br />
nesprejemljivo. Z vsem spoštovanjem<br />
do omenjenih gospodov, enačenje zločinca<br />
z žrtvijo po mednarodnem pravu<br />
preprosto ne gre. Tega ne morem sprejeti<br />
ne kot človek, ne kot profesor mednarodnega<br />
prava in ne kot strokovnjak, ki mi<br />
že z možnostjo dela v mednarodni komisiji<br />
priznavajo, da nekaj vem.<br />
Mednarodno pravo se seveda krši, tako kot se krši vsako drugo pravo.<br />
Če nekdo krade<br />
in goljufa ter si privošči<br />
davčno utajo, to ne<br />
pomeni, da je pogrnilo<br />
pravo. Pogrnila<br />
je družba, ki tega ni bila<br />
sposobna preprečiti.<br />
Tisti, ki naj bi to pravo<br />
ščitili in varovali.<br />
Rusiji se popušča že leta.<br />
Spomnimo se invazije na Gruzijo,<br />
priključitve Krima in zdaj vojne<br />
v Ukrajini. Je tukaj mednarodno<br />
pravo pogrnilo?<br />
Ni pogrnilo mednarodno pravo, ampak<br />
so pogrnile države, ki ga ne spoštujejo.<br />
Če kdo ne krade in goljufa ter si privošči<br />
davčno utajo, to ne pomeni, da je<br />
pogrnilo pravo. Pogrnila je družba, ki<br />
tega ni bila sposobna preprečiti. Tisti,<br />
ki naj bi to pravo ščitili in varovali.<br />
Zame je tragedija v tem, ker je Rusija del<br />
evropske civilizacije, da je to država, ki<br />
je bila skozi zadnjih<br />
200 do 300 let eden<br />
od pomembnih dejavnikov.<br />
Če hočete, od<br />
Napoleonovih vojn<br />
naprej. Ruski car je<br />
pred 200 leti prišel na<br />
kongres v Ljubljano<br />
kot eden od glavnih<br />
akterjev evropskega<br />
reda. To je država, ki<br />
je izjemno pomembna,<br />
šla pa je po poti<br />
rušenja mednarodnega<br />
reda in miru. Če<br />
je kaj temelj miru, je<br />
to prepoved uporabe<br />
oborožene sile v mednarodnih<br />
odnosih s<br />
samo dvema izjemama:<br />
če za uporabo sile<br />
da pooblastilo Varnostni<br />
svet ali pa kadar<br />
gre izrazito za samoobrambo zoper neposreden<br />
napad. To pa ta posebna akcija<br />
v Ukrajini, kakorkoli jo že imenuje<br />
Putin, ni. To je, na žalost, agresija.<br />
Eden od očitkov Zahodu je,<br />
da so Združene države Amerike<br />
sprovocirale to vojno. To so očitki,<br />
ki prihajajo tudi od zelo uglednih<br />
slovenskih pravnikov. Kako vi<br />
gledate na to?<br />
Pri številnih vprašanjih se zagotovo soočajo<br />
interesi velikih v tem novem obdobju,<br />
tu prednjačijo veliki akterji, kot so še<br />
vedno ZDA, Rusija in Kitajska. Morda bo<br />
v prihodnje zraven še kdo drug, npr. Indija.<br />
Te države dajejo ton mednarodnemu<br />
življenju in imajo tudi glavno besede<br />
pri zagotavljanju mednarodnega reda.<br />
Zato sem toliko bolj nejevoljen, prizadet<br />
in žalosten, da država, ki se je izvila iz<br />
desetletij grobega, avtoritarnega režima,<br />
totalitarizma in stalinizma ter krenila<br />
na pot počasne demokratizacije in<br />
spoštovanja človekovega dostojanstva,<br />
zdrsne nazaj v obnavljanje ideje enega<br />
velikega naroda in prevlade nad drugim.<br />
Veste, demokratizacija se odvija počasi,<br />
tako je v Sloveniji, kaj šele v Rusiji. Država<br />
se je zdaj ponovno znašla v položaju,<br />
ki ga nikoli več nisem pričakoval in ji ga<br />
ne privoščim. Dvakrat se je v zadnjem<br />
letu glasovalo o tem vojaškem posegu<br />
v Ukrajini, ki mu jaz pravim popolna<br />
agresija, in dvakrat je Rusija, ta velika,<br />
tradicionalna država, ostala popolnoma<br />
sama v Generalni skupščini OZN.<br />
Ne poznam primera, ko bi nekdo v mednarodni<br />
skupnosti ostal tako osamljen.<br />
Ko so od Rusije dvakrat zahtevali, da se<br />
prekine agresija, so jo samo štiri države<br />
podprle: Belorusija, Sirija, Severna Koreja<br />
in Eritreja. Tudi Kitajska in Indija, pa<br />
zaveznik Srbija, so se vzdržale. To je tragedija<br />
za ruski narod, ki zaradi dogajanja<br />
v Ukrajini izgublja.<br />
Rusija postaja nekaj popolnoma<br />
drugega, kot se od nje pričakuje, denimo<br />
da bi bila eden od stebrov evropskega<br />
reda. Kar se tiče zveze Nato, številne<br />
države si želijo vanjo, tudi mi smo se<br />
pred leti prerivali v vrsti za vstop. <strong>Zakaj</strong>?<br />
Sovjetska zveza je nekajkrat intervenirala<br />
v vzhodnoevropskih državah in to<br />
niso bile intervencije, ki bi jih mednarodna<br />
skupnost lahko pozdravila. Daleč<br />
od tega, čeprav so trdili, da gredo ohranjat<br />
socializem, denimo na Madžarsko
Change language