01.03.2023 Views

Domovina 87: Zakaj žrtve spolnih zlorab molčijo (Predogled)

“V Sloveniji imajo nekateri – žal so to večinoma vplivnejši in pomembnejši – težave s tarčami. Tako radi streljajo v napačne. Kaj pomaga, če zadeneš črni krogec celo z dvema puščicama kot pravi Robin Hood, če gre za napačno tarčo?” piše v uvodniku Tino Mamić. Kdo in kam je streljal, preberite v novi Domovini. V Temi tedna pišemo u uporih proti Zoranu Jankoviću: pred mestno hišo in na trasi gradnje kanala C0. Pred ljubljansko mestno hišo so bila demonstracije proti županu zaradi gradnje kanalizacijskega kanala C0 na vodovarstvenem območju in zaradi pacientov, ki so v mestu ostali brez osebnega zdravnika. V Klečah pri Ljubljani je v soboto skupina lastnikov zemljišč skušala ustaviti gradnjo zadnjih kilometrov spornega kanalizacijskega kanala. Pri nameri, da odstranijo varovalno ograjo, so jih ustavili varnostniki, med njimi tudi neznanec, ki jih je fizično napadel. Kmetje so prejšnji teden dobili rezultate analize geodeta, ki je ugotovil, da se kanal gradi po zemljišču, ki pripada 85-letnici, in za katerega MOL gradbenega dovoljenja sploh nima. Posredovala je policija, sledil je protestni shod, dela pa se nadaljujejo.

“V Sloveniji imajo nekateri – žal so to večinoma vplivnejši in pomembnejši – težave s tarčami. Tako radi streljajo v napačne. Kaj pomaga, če zadeneš črni krogec celo z dvema puščicama kot pravi Robin Hood, če gre za napačno tarčo?” piše v uvodniku Tino Mamić. Kdo in kam je streljal, preberite v novi Domovini.

V Temi tedna pišemo u uporih proti Zoranu Jankoviću: pred mestno hišo in na trasi gradnje kanala C0.

Pred ljubljansko mestno hišo so bila demonstracije proti županu zaradi gradnje kanalizacijskega kanala C0 na vodovarstvenem območju in zaradi pacientov, ki so v mestu ostali brez osebnega zdravnika.

V Klečah pri Ljubljani je v soboto skupina lastnikov zemljišč skušala ustaviti gradnjo zadnjih kilometrov spornega kanalizacijskega kanala. Pri nameri, da odstranijo varovalno ograjo, so jih ustavili varnostniki, med njimi tudi neznanec, ki jih je fizično napadel. Kmetje so prejšnji teden dobili rezultate analize geodeta, ki je ugotovil, da se kanal gradi po zemljišču, ki pripada 85-letnici, in za katerega MOL gradbenega dovoljenja sploh nima. Posredovala je policija, sledil je protestni shod, dela pa se nadaljujejo.

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023 INTERVJU<br />

23<br />

Oddaja Vroča tema, ki je na ogled<br />

na spletu, je bila posvečena<br />

prvi obletnici napada na Ukrajino.<br />

Ruska vojska že eno leto<br />

ruši domove in ubija civiliste. Ukrajinska<br />

vojska je z orožjem zahodnih zaveznikov<br />

krenila v protiofenzivo in okupatorja,<br />

ki je prišel do obrobja Kijeva, pregnala z<br />

mnogih zasedenih območij. Štiri ukrajinske<br />

regije so razglasile priključitev k<br />

Rusiji. Ustavitev vojne Rusija kot stalna<br />

članica s pravico veta vztrajno blokira<br />

tudi v Varnostnem svetu OZN. S tem se je<br />

ukvarjala tudi posebna Komisija za mednarodno<br />

pravo pri OZN, katere član je bil<br />

šestnajst let tudi Ernest Petrič.<br />

CELOTEN INTERVJU<br />

JE OBJAVLJEN NA PORTALU<br />

DOMOVINA.JE<br />

Vaš zadnji mandat je bil leto dni<br />

daljši zaradi koronakrize, tik<br />

pred koncem pa se je morala<br />

komisija soočiti tudi z reševanjem<br />

konflikta v Ukrajini. Verjetno<br />

je iskala rešitve, kako bi agresorsko<br />

stran prisilila v spoštovanje<br />

mednarodnega prava.<br />

Moje sodelovanje v komisiji, v katero<br />

sem bil trikrat izvoljen – ob tem moram<br />

poudariti, da drugič in tretjič praktično z<br />

večino glasov –, je bilo lepo obdobje. Treba<br />

je poudariti, da te v komisijo izvolijo<br />

»ad persona«, torej tebe kot osebo, ne kot<br />

predstavnika države, temveč kot strokovnjaka.<br />

Tvoja država te samo predlaga.<br />

Ukvarjali smo se predvsem z vladavino<br />

prava na mednarodni ravni. Po drugi<br />

svetovni vojni so se države zavedale, da<br />

je treba na tem področju nekaj storiti, saj<br />

so bili mednarodni odnosi vedno bolj intenzivni,<br />

mednarodno sodelovanje je začelo<br />

posegati praktično na vsako področje<br />

človeškega delovanja. Vse to je treba<br />

regulirati z mednarodnim pravom, treba<br />

je torej državam pomagati, da bi pravo<br />

razvijale in ga kodificirale. Kodificirale<br />

pomeni, da bodo zapisale tisto, kar že izhaja<br />

iz ravnanja držav kot mednarodno<br />

običajno pravo. To mednarodno običajno<br />

pravo pa ima hibo, saj ni zapisano. Če<br />

neko pravo ni zapisano, se takoj pojavijo<br />

težave, ko se ga uporablja.<br />

Naloga te komisije je študirati ravnanje<br />

oz. prakso držav, kar je temelj mednarodnega<br />

prava. Mednarodno pravo<br />

pravzaprav odraža voljo držav, da neka<br />

pravila sprejmejo, kajti skupen interes<br />

je, da sobivamo v neki urejeni mednarodni<br />

skupnosti. V ta prostor je postavljena<br />

komisija, ki je sestavljena iz 34 članov, iz<br />

Vzhodne Evrope so lahko vsakokrat trije<br />

člani, voli jih Generalna skupščina OZN<br />

po posebnem postopku s kvalificirano<br />

večino. Uživajo visok rang delovanja, kadar<br />

so na delu, so tretirani kot pomočniki<br />

generalnega sekretarja OZN. Med letom<br />

večinoma preučujejo prakso držav, v Ženevi<br />

pa nato poskušajo uskladiti svoje<br />

ugotovitve. Naj povem, da gre za izjemno<br />

ugledne strokovnjake, ki si želijo ohraniti<br />

mednarodni pravni red, da ne bi prevladal<br />

kaos, kjer bi bila na koncu uveljavljena<br />

volja močnejšega. V treh mandatih oz.<br />

petnajstih letih – ob tem sem bil enkrat<br />

tudi predsednik te komisije – smo samo<br />

enkrat odločali z glasovanjem, sicer smo<br />

vedno odločili s konsenzom.<br />

Se vam zdi, da najmočnejši igralci<br />

po 15 letih bolj ali manj spoštujejo<br />

mednarodno pravo ali delujejo<br />

samovoljno? Kakšen je danes,<br />

v luči leto dni trajajočega<br />

oboroženega spopada v Ukrajini,<br />

še pomen mednarodnega prava?<br />

Odgovor na to vprašanje je zelo kompleksne<br />

narave. Mednarodno pravo se<br />

seveda krši, tako kot se krši vsako drugo<br />

pravo. Ravno tam, kjer gre za velika<br />

nesoglasja interesov, se najbolj krši.<br />

Smisel vsakega prava je, da določa mejo<br />

med pravnim in nepravnim ravnanjem.<br />

V treh mandatih<br />

oz. petnajstih letih<br />

– ob tem sem bil enkrat<br />

tudi predsednik<br />

te komisije<br />

– smo samo enkrat<br />

odločali z glasovanjem,<br />

sicer smo vedno<br />

odločili s konsenzom.<br />

Že sama ideja prava nosi v sebi možnost<br />

kršitve. Že sama narava prava torej v<br />

sebi nosi možnost kršitve. Ker če kršitve<br />

niso možne, prava sploh ne potrebujemo.<br />

Mednarodno sodelovanje se vedno<br />

bolj razvija, vse človeške dejavnosti so<br />

danes praktično internacionalne. Vse<br />

to ureja mednarodno pravo. Letalski<br />

promet, pomorski promet, zdravstvena<br />

vprašanja, trgovino, finance in tako<br />

naprej. Ogromen del mednarodnega<br />

prava se spoštuje, so pa področja, na<br />

katerih pridemo do zahtevnih vprašanj,<br />

ker se tam konfliktno soočajo neki<br />

temeljni interesi držav. Tam so kršitve<br />

pogoste. Takšno področje je vprašanje<br />

miru in varnosti, ampak ob vsej nemoči<br />

mednarodne skupnosti in ob vsem<br />

nespoštovanju mednarodnega prava<br />

gre v prvi vrsti za kršitev prepovedi<br />

agresije s strani ene od strank v ukrajinski<br />

vojni, zločine zoper človečnost, ki se<br />

tam dogajajo, vojne zločine …<br />

Jasno je, da imamo tukaj opravka z<br />

državo, od katere pričakujemo posebno<br />

odgovornost, ker ima tudi posebna<br />

pooblastila, to je stalno članstvo v<br />

Varnostnem svetu OZN. Rusija pa si je<br />

dovolila, da se je zapletla v agresijo zoper<br />

sosednjo državo, kar je nedvomno<br />

zločin po mednarodnem pravu, in to<br />

ne glede na napake, ki jih je Ukrajina<br />

lahko storila. Veste, to je tako, kot da bi<br />

šli zvečer v park na sprehod, tam bi do<br />

vas prišel nek rogovilež in vas napadel,<br />

ljudje pa bi rekli, kaj pa je hodil zvečer<br />

v park, napake dela. Ali pa bi celo rekli<br />

tisto, kar se v zadnjem času večkrat<br />

slišal v kontekstu Ukrajine, to je naj se<br />

pogovori tisti, ki je napaden, s tistim,<br />

ki ga je napadel. Ali pa celo takšne izjave,<br />

da napadenemu ni treba pomagati<br />

in da naj se z napadalcem dogovorita<br />

sama. Lepo vas prosim. Pred dnevi sem<br />

zavzel negativno stališče do izjave, ki<br />

so jo v pismu posredovali zelo ugledni<br />

Slovenci, ki jih sicer cenim.<br />

Govorite o pismu intelektualcev,<br />

katerega podpisnika sta med<br />

drugimi tudi dva nekdanja<br />

predsednika republike, dr. Danilo<br />

Türk in Milan Kučan. To je že<br />

njuno drugo pismo odločevalcem,<br />

ampak njun argument je,<br />

da se drugače kot s pogovorom<br />

agresije ne bo dalo ustaviti,<br />

ker se Putin ne bo umaknil.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!