Domovina 87: Zakaj žrtve spolnih zlorab molčijo (Predogled)

Ernest Petrič 

o enačenju 

zločincev in žrtev 

Slovenija 

potrojila 

uvoz iz Rusije 

Kako postati 

najboljši 

ljubimec 

Poštnina plačana pri pošti 

1351 Brezovica pri Ljubljani 

Tanja 

Repič 

Slavič 

Zakaj 

žrtve 

spolnih 

zlorab 

molčijo 

Pretepli 

upornike proti 

Jankoviću 

87 

3,60 € 

2. 3. 2023

Podprite neodvisno 

novinarstvo. 

Pridružite se naročnikom 

tiskanega tednika Domovina. 

Sklenite letno naročnino 

in prihranite: namesto 

187,20 € samo 159 € 

-15 % 

Ne splača se vam odlašati, 

saj si z naročilom DANES 

lahko zagotovite fiksno 

ceno za eno leto! 

Domovina 

DA, računajte name, naročam tednik Domovina. 

(ustrezno označite) 

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 187,20 € samo 159 €) 

želim plačilo na 4 obroke po 39,75 € 

Domovina je 

ta hip najboljši 

slovenski 

družbenopolitični 

tednik. 

dr. Žiga Turk, profesor in publicist 

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 93,60 € samo 86,50 €) 

Ime in priimek * : 

Ime podjetja (poslovni naročnik): 

Ulica in hišna št. * : 

Poštna št. in kraj * : 

Telefon * : 

E-mail * : 

Podpis * : 

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja. 

Kako postanete naročnik? 

Izberite način, ki vam je najlažji. 

POKLIČITE 

059 020 001 

(vsak dan od 9.00 do 15.00) 

Poštnino za tednik plača Domovina. 

Podatki za plačilo naročnine: Cesta v Log 11, 1351 Brezovica pri Ljubljani 

Številka TRR: SI56 0284 3026 4323 628 

Namen: Naročnina na tednik Domovina 

Sklic: 00 2023-2145 • Koda: SUBS • Koda banke: LJBASI2X 

SKENIRAJTE 

QR KODO 

in izpolnite 

elektronsko 

naročilnico 

PIŠITE 

narocnine@domovina.je 

POŠLJITE 

Domovina d.o.o. 

Cesta v Log 11, 1351 

Brezovica pri Ljubljani 

OBIŠČITE 

www.domovina.je 

Všeč mi je to, 

da ni tem, ki bi 

se jih uredništvo 

Domovine 

izogibalo. 

Rado Pezdir, ekonomist in publicist 

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.

87 | 2. MAREC 2023 

MOJA BESEDA 

3 

Napačne tarče 

Piše: TINO MAMIĆ, 

odgovorni urednik 

tednika Domovina 

V 

Sloveniji imajo nekateri 

– žal so to 

večinoma vplivnejši 

in pomembnejši 

– težave s tarčami. Tako radi 

streljajo v napačne. Kaj pomaga, 

če zadeneš črni krogec 

celo z dvema puščicama 

kot pravi Robin Hood, če gre za napačno tarčo? 

Skoraj točno eno leto po začetku vojaškega 

napada na Ukrajino dva bivša predsednika države 

v ljubljanskemu časniku pišeta pismo v slovenščini 

vladam v Washingtonu, Londonu, Parizu 

in Pekingu. Joe Biden se, kolikor mi je znano, še 

ni naučil slovenščine, pa tudi na ljubljanske časnike 

menda ni naročen. A kaj vem. Mogoče je 

slučajno odprl kak slovenski 

spletni portal in videl 

pismo v slovenščini, ki mu 

ga je namenil Milan Kučan. 

Potem pa je mogoče telefoniral 

Trumpovim in poprosil 

prejšnjo stanovalko 

hiše, v kateri živi, če mu v 

nekaj stavkih pove, kaj mu 

nekdanji predsednik piše. 

Melania Trump mu je v tem 

primeru gotovo povedala, 

da gre za napačno tarčo. 

Pismo je bilo v resnici 

namenjeno slovenskim 

politikom, levim in desnim, ki ne razumejo dovolj 

ruskega stališča v vojni. Naj mi podpisniki 

ne zamerijo ostrine, a temu se brez dlake na jeziku 

reče rusofilija. 

Posebno naklonjenost, kot Kučan do Putina, 

kaže tudi ertevejevka Erika Žnidaršič do premierja 

Roberta Goloba. V zadnji oddaji Tarča je 

ponovila, kar je bilo objavljeno že pred desetimi 

meseci, celotna novinarska ekipa pa ni dodala 

ničesar posebej novega, razen da podjetje na 

papirju Gen-I-ja v Prištini nima niti poštnega 

nabiralnika. Izbrani gostje pa so z zelo izbranimi 

komentarji relativizirali krivdo šefa podjetja, 

ki je za nadvse sumljive posle potrošilo 

poldrugi milijon našega denarja. Podjetje je namreč 

državno. Kot glavni problem je Televizija 

Slovenija izpostavila dejstvo, da je afera izbruhnila 

tik pred volitvami. Tarča je ponovno zgrešila 

pravo tarčo. Afera namreč sploh ni vplivala 

na zmago Goloba na volitvah, kaj šele da bi jo 

preprečila, zato je s tega stališča povsem nepomembna. 

Za razliko od afere Patria, ki jo je lansirala 

ista Televizija Slovenija tik pred volitvami 

Kaj pomaga, če zadeneš 

črni krogec z dvema 

puščicama kot pravi 

Robin Hood, če pa je 

tarča napačna ... 

leta 2008, na katerih 

je bil Janez Janša za las 

poražen. Zaradi iste 

afere je bil Janša leta 

2014 poslan v zapor, 

in sicer tik pred volitvami, 

na katerih je bil 

tudi poražen. Sodbo je 

Ustavno sodišče kasneje razveljavilo. Soglasno. 

Pokazalo je, da je bila tarča napačna. 

Ne prvič in ne zadnjič. Glavni mediji so namreč 

precej usklajeni z globoko državo, ki ima 

druge tarče, kot jih ima javnost. Pri gradnji kakodukta, 

večkilometrske cevi za fekalije skozi 

območje, kjer se vodo zajema za vodovod, se to 

še posebej vidi. Okoljske organizacije se delajo, 

kot da problema ne opazijo, 

mediji pa poročajo, kot 

da bi šlo za lokalno zadevico 

brez vsakega vpliva 

na širšo skupnost. Zato 

se lahko zagovorniki kakodukta 

na tiste maloštevilne 

upornike spravijo 

tudi fizično, s pestmi. Kdo 

je ljubljanski graščak, ki 

je poslal nad tri uporne 

kmete biriča z bičem, si 

lahko samo mislimo. Imenu 

se je bolje izogniti in ga 

sploh ne omeniti, saj lahko 

graščak biriča pošlje še kam drugam. Sodnega 

epiloga zaradi napada namreč bržkone sploh 

ne bo. Tarča ni prava ... 

POST SCRIPTUM 

O napačni tarči zadnje Tarče smo doslej že veliko 

pisali. Vsega pa v tedniku ne moremo objaviti, 

saj je število strani omejeno. Zato v reviji na 

zanimive članke z naših treh portalov (domovina.je, 

iskreni.net in casnik.si) opozarjamo s 

QR kodami. S pomočjo telefona lahko v sekundi 

pridemo do dodatnih vsebin. 

POST POST SCRIPTUM 

Ko sem se sam prvič ojunačil in telefonček, kot še 

danes rad imenujem prenosni telefon za razliko 

od izumirajočega telefona z žico v zidu, usmeril 

v kodo ob članku, nisem 

bil uspešen. Pa sem 

poklical enega od otrok, 

ki je težavico rešil 

v nekaj sekundah.

Poštnina plačana pri pošti 

1351 Brezovica pri Ljubljani 

VSEBINA 


4 

Ernest Petrič 

o enačenju 

zločincev in žrtev 

Slovenija 

potrojila 

uvoz iz Rusije 

Kako postati 

najboljši 

ljubimec 

Moja beseda 

3 Tino Mamić: 

Napačne tarče 

Svet — kolumna 

40 Urban Šifrar: Andrew Tate, 

simptom seksualne revolucije 

87 

3,60 € 

2. 3. 2023 

Tanja 

Repič 

Slavič 

Zakaj 

žrtve 

spolnih 

zlorab 

molčijo 

TEDNIK DOMOVINA 

ŠT. 87, LETNIK 3, 2. marec 2023 

ISSN številka: 2784-4838 

Cena posameznega izvoda: 3,60 evra 

Uredništvo: 

CESTA V LOG 11, 

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI 

E: tednik@domovina.je 

T: 059 020 000 

Odgovorni urednik tednika: 

TINO MAMIĆ (tino@domovina.je) 

Izvršni urednik tednika: 

KLEMEN BAN 

Odgovorni urednik portala Domovina.je: 

ROK ČAKŠ 

Odgovorna urednica portala Iskreni.net: 

ANDREJA BARAT 

Uredniški odbor: 

ALEKS BIRSA JOGAN, 

LUKA SVETINA, URBAN ŠIFRAR 

Tehnično in foto uredništvo: 

TOMO STRLE 

Prelom in tisk: 

CITRUS D.O.O. 

Naklada: 7700 izvodov 

Foto naslovnice: 

TOMO STRLE/CITRUS 

Naročnine: 

E: narocnine@domovina.je 

T: 059 020 001 

Izdaja: 

DOMOVINA D.O.O., CESTA V LOG 11, 

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI 

E: tednik@domovina.je 

Direktor: 

IGOR VOVK 

www.domovina.je 

@Domovina_je 

@domovinaJE 

Tednik izhaja ob četrtkih v slovenščini. 

Pretepli 

upornike proti 

Jankoviću 

6 Med(ijski) sosedi 

8 Pregled tedna 

10 Čivkarija 

Svobodno gospodarstvo — 

komentar 

18 Sumljivi balkanski posli GEN-I-ja 

vendarle na nacionalki 

Ankete — komentar 

27 Svoboda in SD dol, SDS in NSi gor 

Glasba — komentar 

34 Jakob vid Zupančič: Laibach ne 

bo nastopil v Kijevu: Ukrajinci 

so jih zavrnili, saj jih vidijo kot 

samopromotorje in hipokrite 


komentar 

36 Tomaž Kavčič: 

V Planici je lepo: nobene gneče, 

jemo in spimo pa v Italiji 

Aktualno — komentar 

20 Jakob Vid Zupančič: Prišlo je več tisoč 

upokojencev, a Golob jih je ignoriral 

Šport — komentar 

42 Tomaž Kavčič: Jezus na Super Bowlu 

in fiasko Lige prvakov 

Pismo iz Egipta — kolumna 

44 Andraž Šest: 

Cena energije brez izpustov 

Glasba — kolumna 

46 Luka Svetina: 

50 let od izida kultne »floydovske« 

klasike Na temni strani meseca pol 

stoletja pozneje 

Duhovnost 

49 Andraž Arko: 

Problem nasprotij 

Casnik.si 

50 Matjaž Kosi: 

Ali se bliža čas, ko bodo otroci svoje 

starše spodbujali k evtanaziji 

Kolumna 

52 Mojca Belcl Magdič: 

Bog na tleh kopalnice 

Intervju — Ernest Petrič 

22 Chamberlain je po okupaciji Češke 

tik pred drugo vojno rekel, 

da so kupili 100 let miru


VSEBINA 

5 

Tema tedna 

12 Ali je Janković 

poslal napadalca 

na kmete, ki so želeli 

ustaviti črno gradnjo 

kanala C0 

16 Vid Sosič: Desni in levi 

proti Jankoviću: 

ene bolj skrbi pitna 

voda, druge pa 

nagrada neuspešni 

direktorici ZD 

Arhiv Domovine 

Svetovalnica 

54 Katja Jarc: Kako prenehati 

z neprestanim seganjem po prigrizkih 

Kolumna 

56 Tadeja Zabret: 

Če bi se zavedali, kakšno moč 

ima post, bi se redno postili 

Beremo, gledamo, poslušamo 

58 Lucija Čakš: Neodkrito bogastvo, 

ki ga skriva telefon v žepu 

Sladko-slane brbončice 

60 Selma Bizjak: 

Sladko razvajanje: 

jabolčni štrudelj 

62 Razvedrilo 

Slikovito — satira 

64 Gregor Čušin: 

Beg v Egipt – 

Bartolome Esteban Murillo 

Politična poezija 

— humor 

65 Taube Damirunde: 

Črnske mreže 

Tazadnja 

— humor 

66 Svit Podgornik: 

Med kandidati za sivo 

eminenco leta je tudi Slovenec 

Intervju — Tanja Repič Slavič 

28 Veliko zlorabljenih zlorabe 

nikoli ne prijavi, ker vidijo, 

kako javnost žrtve raztrže 


komentar 

38 Jani Lovšin: V prvem letu vojne se je 

uvoz iz Rusije v Slovenijo potrojil 

Spolnost — Andrej Perko 

57 Mojca Belcl Magdič: 

Kako postati najboljši ljubimec

MED(IJSKI) SOSEDI 

6 


RTVS, PREPROST PROBLEM 

Pravnik dr. Matej Avbelj v kolumni za 

IUS-INFO ugotavlja, da je bila odločitev 

ustavnega sodišča o zadržanju sprememb 

zakona o RTVS v javnosti pospremljena 

z različnimi odzivi. Pri tem pa je izrazil 

obžalovanje, da so praktično povsem 

umanjkali pravni argumenti: »Ti niso bili 

najbolj prepričljivi niti v samem sklepu 

ustavnega sodišča, odklonilna ločena 

mnenja pa so sploh poglavje zase.« Še 

več, zdi se, »da predlagatelj novele in vsi 

njegovi podporniki v tej zadevi še naprej 

skušajo doseči zmago ne s pravnimi argumenti, 

temveč z ohranjanjem dominantnega 

političnega narativa, podprtega z 

medijsko konstrukcijo realnosti ter s precejšnjo 

mero manipulacije, za kaj v zadevi 

sploh gre. Vse to pa je svetlobna leta stran 

od tega, kar je normalno v dobro urejeni 

ustavni demokraciji.« 

V kolumni opozarja na nekaj očitnih 

anomalij v javnem in strokovnem diskurzu, 

ki bi se v normalni državi, v kateri bi 

bil medijski prostor dejansko pluralen in 

profesionalen, pravna stroka pa prav tako 

zavezana znanju in strokovni integriteti, 

brez dvoma znašle izključno na robu 

javnega prostora. 

Zaveda se, da tudi sam pri zadevi ni 

nepristranski, ker se od samega začetka 

zavzema za presojo ustavnosti, ampak ne 

oglaša se kot odvetnik političnih strank, 

»temveč kot univerzitetni profesor prava, 

glavni in odgovorni urednik Komentarja 

ustave Republike Slovenije, ker mi to poslanstvo 

nalaga oglasiti se, kadar oblast 

deluje v eklatantnem nasprotju s temeljnimi 

postulati ustavne demokracije«. 

»Skratka, če bi v dani zadevi spregovorilo 

pravo, in ne zavajanja, manipulacije, 

politična natezanja; vratolomni 

salti mortali s stališči, ki so jih določeni 

strokovnjaki zastopali v preteklosti; če ne 

bi krivde za neuspeh iskali celo v tiraniji 

moškega spola nad ženskim na ustavnem 

sodišču, bi ugotovili, da imamo pred sabo 

dejansko zelo preprost pravni problem,« 

še dodaja. 

VD REŠEVANJA GOLOBA 

Peter Jančič v prispevku za Spletni časopis 

oriše pomen novega v. d. generalnega 

direktorja Policije, Senada Juršića. 

Opozarja na dejstvo, da je policija že od 

začetka mandata Golobove vlade brez 

generalnega direktorja policije, saj so 

junija odstavili Antona Olaja, namesto 

njega pa imenovali le vršilca dolžnosti 

Boštjana Lindava. Po odstopu notranje 

ministrice Tatjane Bobnar zaradi afere o 

(de)politizaciji policije je novi minister 

Boštjan Poklukar odstavil še Lindava. 

»Ponavljajoče postavljanje vršilcev 

dolžnosti je norčevanje iz policije in 

države. Še posebej nerodno pa je, ker je 

Golob povedal, da Lindava ni postavil za 

direktorja, ker kot vršilec dolžnosti ni 

dovolj dobro izvedel političnih čistk. Depolitizacije. 

Da nimamo direktorja policije, 

torej ni posledica objektivnih razlogov. 

Je posledica interesa Roberta Goloba, ki 

noče normalnega vodenja policije.« 

Jančič ocenjuje, da je za kaotičnost vladnega 

upravljanja s policijo krivo dejstvo, 

da policija trenutno preiskuje poslovanje 

podjetja GEN-I v času, ko je bil njegov 

direktor sedanji predsednik vlade. Golob 

je za odvračanje pozornosti od poslov 

GEN-I-ja, ki so v ozadju zamenjav v vodstvu 

Policije uporabil za »levi del javnosti 

prepričljivo karto. Zanje je vedno za vse 

kriv Janša. Ni boljšega pojasnila za kar 

koli. Tudi pravega direktorja policije ni, 

ker je treba obračunati z Janšo, saj veste.« 

Da bi rešila celotno situacijo pa želi 

vlada depolitizirati širok krog institucij, 

od Policije do RTV, vendar vsi »niso še 

povsem depolitizirani. Kot bi po načrtih 

vlade že morali biti in kot bi morala biti 

policija. Problemov na Balkanu, ker se je 

razvedelo, kako se dobijo veliki energetski 

posli s plačevanjem veleposlanika, 

Senad Jušić, ki ni generalni direktor 

policije, ne bo mogel odpraviti. Lahko pa 

na druge načine pomaga Golobu. Če ne 

bo, bo postal še en bivši vršilec dolžnosti 

generalnega direktorja policij, ki ga nimamo. 

Že od junija lani.« 

DRAGO JANČAR: 

STRAŠNO MAŠČEVANJE 

Pred slabim letom je pisatelj Drago Jančar 

za revijo Razpotja napisal krajši esej o vojni 

v Ukrajini, ki ga lahko sedaj, leto dni po 

začetku vojne, preberemo tudi na spletu. 

Jančar piše, da ga je v sredo, 23. februarja 

2022, poštar razveselil z ukrajinskim 

prevodom njegovega romana In ljubezen 

tudi oz. I kohannja tež, kakor se glasi 

naslov v ukrajinskem prevodu. 

»Na dan, ko sem končno dobil izvode 

svoje ukrajinske knjige, sem osuplo 

gledal v televizijski ekran, na katerem 

je v beli kremeljski sobani ruski vladar 

s suito svojih opričnikov ceremonialno 

razglašal priznanje dveh republik in še 

isto noč napovedal ›specialno operacijo‹ 

ruske vojske v Ukrajini. Naslednje jutro, v 

četrtek, 24. februarja, smo gledali kolone 

ruskih tankov, ki iz vseh smeri prodirajo 

čez ravnice bratske slovanske dežele.« 

Jančarja je to spomnilo na »specialno operacijo« 

Jugoslovanske ljudske armade, ki 

je pred nekaj več kot tridesetimi leti nameravala 

zasesti mejne prehode in pokoriti 

pravkar razglašeno Republiko Slovenijo: 

»Nadaljevanje jugoslovanske agonije 

poznamo: granatiranje hrvaških mest, 

goreče vasi Bosne, obleganje Sarajeva.« 

V nadaljevanju opozori še na povest 

Strašno maščevanje pisatelja Nikolaja 

Vasiljeviča Gogolja, ki ga imajo za svojega 

tako Ukrajinci kakor Rusi: »Ob širokem, 

temnem Dnepru, v Zaporožju, na od 

sonca razsvetljenem Krimu, po vsej širni 

pokrajini tja do visoke verige Karpatov 

se začenjajo v mesečnih nočeh dogajati 

strašne stvari; duše zapuščajo telesa 

spečih ljudi in tavajo naokrog, mrtvaki 

blodijo ob reki v mesečnih nočeh, žena 

izda moža, prijatelj prijatelja in brat brata, 

z demoni obsedeni oče ubije vnuka. V 

deželo je prišel sam hudič, ki v najbolj 

fantastičnih prizorih razseje po njej 

nasilje in zlo.«

87 | 2. MAREC 2023 FOTO TEDNA 

7 

PROFIMEDIA 

Velik uspeh fantov 

in deklet v Planici 

Uspeh slovenske smučarske skakalne reprezentance na tekmi mešanih ekip 

na nordijskem svetovnem prvenstvu v Planici je, kljub slabšemu obisku na tribunah, 

navdušil. Nika Križnar, Timi Zajc, Ema Klinec in Anže Lanišek so osvojili 

prvo slovensko medaljo na tovrstni tekmi. Nasmešek ob osvojeni 

bronasti medalji bo šel tako v zgodovino.

PREGLED TEDNA 

8 


Alexandros Michailidis/EU 

Srbski predsednik Aleksandar Vučić (52, levo) in kosovski premier Albin Kurti (47, desno) sta se v Bruslju 

srečala z visokim predstavnikom Evropske unije Josepom Borellom (75, drugi z leve). 

VUČIĆ IN KURTI O 

NORMALIZACIJI ODNOSOV 

Srbski predsednik Aleksandar Vučić (52) 

in kosovski premier Albin Kurti (47) sta 

se v ponedeljek na pogovorih v Bruslju z 

visokim predstavnikom Evropske unije 

Josepom Borellom (75) strinjala s predlogom 

EU za normalizacijo odnosov med 

državama. Marca bo potekal še dogovor 

o implementaciji sporazuma. Srbski 

predsednik je po pogovorih v Bruslju 

poudaril, da morajo biti na začetku izvajanja 

kakršnega koli dogovora oblikovane 

skupnosti srbskih občin na Kosovu, Kurti 

pa je izrazil obžalovanje, da ni prišlo do 

podpisa sporazuma. Sporazum določa, da 

se lahko državljani obeh držav svobodno 

gibljejo med državama s potnimi listi, ki 

bodo obojestransko priznani. Enako bo 

veljalo tudi za osebne izkaznice in registrske 

tablice. 

IZREDNA USKLADITEV 

POKOJNIN 

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko 

zavarovanje je vladi predlagal 3,5-odstotno 

izredno uskladitev pokojnin za vse 

upokojence in dodatno 1-odstotno za 

upokojene do vključno leta 2011. Za uskladitev 

bo moral zavod letos nameniti 206 

milijonov evrov, leta 2024 pa približno 

274 milijonov evrov. Izredna uskladitev bo 

veljala od 1. aprila. Zveza društev upokojencev 

Slovenije in Sindikat upokojencev 

Slovenije sta sprva pripravila vsak svoj 

predlog za višje pokojnine, a sta na zadnji 

seji sveta svoja predloga združili v enega. 

ZDUS in sindikat se zavzemata za izredno 

uskladitev pokojnin, ki bi sledila redni v 

višini 5,2 odstotka. 

ZARADI PTIČJE GRIPE 

UBILI 1000 KOKOŠI 

Potem ko so veterinarji v petek na kokošji 

farmi v Zalogu pri Cerkljah potrdili ptičjo 

gripo, je bilo vseh 1053 tamkajšnjih 

kokoši usmrčenih. V teku je še uničenje 

vse opreme, ki bi lahko bila vir okužbe, 

v veljavi pa so tudi preventivni ukrepi. 

Poleg strožjih ukrepov v okolici žarišča 

ptičje gripe so preventivni ukrepi v veljavi 

tudi za rejce na celotnem območju države. 

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in 

varstvo rastlin je namreč začasno prepovedala 

pašno rejo, ki bi lahko prek stika 

z divjimi pticami pripeljala do novih okužb 

perutnine. Zaradi nevarnosti morajo rejci 

svojim živalim hrano in pijačo ponuditi v 

zaprtih prostorih, izpust pa je dovoljen le, 

če je na voljo ograjeno in pokrito območje, 

ki preprečuje neposreden ali posreden 

stik z divjimi živalmi. 

SLOVENIJA DEL 

JEDRSKEGA ZAVEZNIŠTVA 

Trinajst evropskih držav se je v torek sestalo 

v Stockholmu, kjer so ustanovile jedrsko 

zavezništvo. Pobudnica sestanka je Francija, 

med udeleženimi pa je tudi Slovenija. Teme 

sestanka so po poročanju Euractiva priprava 

reforme evropskega trga z elektriko, nizkoemisijski 

vodik in jedrska energija. Francija 

naj bi si predvsem želela, da se prepozna 

prispevek jedrske energije v prizadevanjih 

za izpolnitev podnebnih ciljev ter energetsko 

varnost v Evropi. Udeleženci torkovega 

sestanka so podpisali tudi deklaracijo, katere 

vsebina pa za zdaj ni jasna. 

Na kokošji farmi v Zalogu pri Cerkljah so potrdili ptičjo gripo, zato so usmrtili vseh 1053 tamkajšnjih kokoši. 

DEPOSITPHOTOS


PREGLED TEDNA 

9 

Tako tudi ni jasno, kaj točno naj bi prineslo 

zavezništvo v nastajanju. Na sestanku so bile 

tudi Hrvaška, ki jedrsko energijo dobiva iz 

Krškega. Poleg Francije, Slovenije in Hrvaške 

so bili na sestanku še predstavniki Bolgarije, 

Finske, Madžarske, Italije, Nizozemske, 

Poljske, Češke, Slovaške in Švedske. 

SNEG OHROMIL 

DALMACIJO 

Na Hrvaškem so v ponedeljek zaradi 

neurja in snega za vsa vozila zaprli vse 

ceste iz Dalmacije proti notranjosti države 

in obratno. Burja in orkanski veter sta 

največje preglavice povzročala na širšem 

območju Reke. Najmočnejši sunek vetra 

so zabeležili na mostu na Krk, in sicer 168 

kilometrov na uro. Odprli so celo sprejemne 

centre v Gračcu, Gospiću, Obrovcu 

in Kninu. Na terenu so bili gorski reševalci, 

ki so pomagali pri evakuaciji potnikov. 

Hrvaška policija je pozvala potnike, naj 

ne krenejo na pot, saj do nadaljnjega ni 

odprta nobena cesta, ki vodi iz Dalmacije v 

notranjost države. Dodali so, da so angažirali 

maksimalno število policistov, ki bodo 

do umiritve razmer pomagali potnikom. 

MINISTER ŽE ŠESTKRAT 

MENJAL VODJO KABINETA 

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan 

(49) je že šestkrat v zgolj devetih mesecih 

Minister Bešič Loredan vodje kabineta menja kot po tekočem traku. 

Burja in sneg sta ohromila promet na Hrvaškem. 

menjal vodjo svojega kabineta. Eden 

izmed njih je delo opravljal zgolj dva dni, 

pišejo na portalu N1. Pri prejšnjem ministru 

Janezu Poklukarju (44) je naloge vodje 

kabineta vodila Tina Zalokar, Bešič Loredan 

pa jo je zamenjal takoj po prevzemu 

mandata, 1. junija lani. Najdlje je delo pri 

Bešič Loredanu opravljala Tina Jamšek, in 

sicer tri mesece in pol. 

Nasploh so v mandatu Bešiča Loredana 

kadrovske menjave na ministrstvu za 

zdravje zelo pogoste. Ministrstvo je 

zapustilo več članov ministrove prvotne 

ekipe, odšlo je tudi precej dolgoletnih 

FLICKR Vlada RS 

www.danas.hr 

uslužbencev ministrstva. Poleg tega se je 

ohladil tudi ministrov odnos z nekdanjim 

ministrom Dorijanom Marušičem (65), ki 

ga je Bešič Loredan sprva predstavil kot 

glavnega snovalca zdravstvene reforme. 

ALI BO PRIDNESTRJE 

NOVA RUSKA FRONTA 

Odnosi med Rusijo in Moldavijo se 

zaostrujejo. Moldavska predsednica 

Maia Sandu (50) je Rusijo obtožila načrtovanja 

strmoglavljanja oblasti, Rusi pa 

Moldaviji očitajo protirusko histerijo in 

Ukrajino obtožujejo napada na Pridnestrje. 

V Kijevu in Kišinjevu trditve zanikajo. 

Po obtožbah, da namerava Rusija 

strmoglaviti moldavsko prozahodno 

vlado, je novi moldavski premier Dorin 

Recean (48) pozval k demilitarizaciji 

Pridnestrja, kjer je ob 1100 ruskih 

vojakih tudi okoli 20.000 ton streliva in 

ruske vojaške opreme. 

Moldavska predsednica Sandujeva je 

zaradi električnih mrkov, ki so posledica 

ruskega bombardiranja ukrajinske infrastrukture, 

že sklicala svet za nacionalno 

varnost in poudarila, da je moldavska 

pot prozahodna in ne v objem režima, ki 

jih pušča v temi in mrazu in ki namerno 

ubija ljudi. Proti predsednici in prozahodni 

vladi, ki imata podporo Evropske 

unije in ZDA, pa so v Kišinjevu sicer že 

potekali protesti.

ČIVKARIJA 

10 


Andraž Zorko @Andrazus 

"Žal moramo ugotoviti, da nam na roke ni šlo niti 

svetovno prvenstvo v nogometu, ki je zarezalo v 

zimsko sezono," je rekel generalni sekretar organizacijskega 

odbora Tomaž Šušteršič. Bodimo korektni 

in dodajmo še podnebne spremembe, pustni 

torek točno na dan otvoritve in nedavni mlaj. 

Čivk tedna 

Petra Sovdat @petrasovdat 

Med blesavimi odločitvami je tole ena bolj 

blesavih: če ne boste vzeli računa, boste 

lahko kaznovani. 

Mirko Mayer @Mirko_Mayer 

Kaj takega po mojem spominu res še ne. Običajno 

tako hitre menjave in odhodi lahko pomenijo samo 

porazen odnos predstojnika do sodelavcev. Funkcionalni 

avtizem je beseda, ki ti pride na misel. 

Novica Mihajlović @NovicaMihajlo 

Če imaš orožje in če z njim groziš, ga moraš biti stoodstotno 

pripravljen tudi zares uporabiti. Kako je s 

tem pri Medvedjevu, bo pokazal čas. 

Tilen Majnardi @TilenMajnardi1 

Cene hrane in pijače v Planici. Popolnoma izgubljen 

kompas in stik z realnostjo. Najprej naj bi 

plačal 65 EUR za dnevno vstopnico, potem pa za 

hrano pri tričlanski družini (poleg vstopnic za 200 

EUR) za en obrok še cca. 60 EUR, če nisi preveč lačen 

in žejen. 

BojanPožar @BojanPozar 

Nepopravljive napake: ko iz slovenskega smučanja 

delajo elitizem in bunda Tine Gaber, potem pa dobijo 

odbojni moment, bojkot. 

Juan Vasle @JuanVasle 

Naslovnica argentinskega športnega dnevnika 

Ole. "Vedno Vombergar". Argentinski Slovenec 

Andrés Vombergar je s sivo kapo dosegel gol za 

zmago San Lorenza nad Unionom. "Svetniki" so na 

vrhu lestvice argentinske profesionalne lige.

87 | 2. MAREC 2023 KARIKATURA 

Graščak nad 

uporne kmete 

11 

BORIS OBLAK

TEMA TEDNA 

12 

Komentar 


Ali je Janković poslal napadalca 

na kmete, ki so želeli ustaviti 

črno gradnjo kanala C0 

V Klečah pri Ljubljani je v soboto skupina lastnikov zemljišč skušala ustaviti 

gradnjo zadnjih kilometrov spornega kanalizacijskega kanala. Pri nameri, 

da odstranijo varovalno ograjo, so jih ustavili varnostniki, med njimi tudi neznanec, 

ki jih je fizično napadel. Kmetje so prejšnji teden dobili rezultate analize geodeta, 

ki je ugotovil, da se del kanala gradi po zemljišču, ki pripada 85-letnici, 

in za katerega MOL gradbenega dovoljenja sploh nima. 

Posredovala je policija, sledil je protestni shod, dela pa se nadaljujejo. 

UREDNIŠTVO 

ARHIV DOMOVINE 

Dela na spornem kanalizacijskem 

kanalu C0 v Klečah 

na obrobju Ljubljane, kjer se 

nahaja največje zajetje pitne 

vode v Sloveniji in ki oskrbuje več kot 

300 tisoč ljudi, so v zaključni fazi. V 

preteklih tednih smo podrobno pisali 

o tem, da Mestna občina Ljubljana 

nima ustreznega naravovarstvenega 

soglasja za izgradnjo cevi, ki naj bi bila 

obdana s posebnimi betonskimi kinetami. 

Te naj bi preprečile vsakršno 

možnost nesreče, tudi v primeru 

potresa in naraščanja podtalnice, za 

kar strokovnjaki, kot sta geolog dr. 

Mihael Brenčič iz Društva za zaščito 

voda in mag. Tomaž Ogrin iz Društva 

Alpe-Adria-Green najglasneje opozarjata, 

da v praksi to ni mogoče. Pred 

dnevi smo v studiu gostili tudi opozicijsko 

mestno svetnico iz vrst stranke 

Vesna dr. Jasminko Dedić in enega 

izmed lastnikov zemljišč na trasi kanala 

Pavla Zatlerja, ki sta opozorila, 

da je MOL izigral celo vrsto lukenj v 

slovenski zakonodaji, saj so gradbena 

dovoljenja za gradnjo cevi vlagali 

po koščkih in se tako izognili statusu 

»zahtevne gradnje«, ki avtomatsko 

pomeni, da mora biti pred začetkom 

gradnje izdelana tudi presoja vplivov 

na okolje. Vseeno je takrat Dedićeva 

opozorila, da bi Agencija Republike 

Slovenije za okolje (ARSO) to preprosto 

morala prepoznati in mahinacije 

odločno ustaviti, a očitno prave volje 

in odločnosti nasprotovati županu 

Zoranu Jankoviću ni bilo. 

Eden takšnih koščkov cevi v Klečah, 

kjer trenutno potekajo dela – nedokončani 

so namreč le še dobri trije 

kilometri cevi –, v dolžini nekaj več kot 

kilometer kar dvakrat spremeni smer 

za 90 stopinj, kar bi v primeru potresa 

pomenilo verjetno katastrofo, na kar je 

v svojih javnih pismih večkrat opozoril 

Franc Malajnar, strokovnjak inženir, 

ki je kanalizacijo gradil v Nemčiji. 

Janković kanalizacijo na takšen način 

gradi zaradi spora z lastniki zemljišč, 

številne so tudi razlastili, ki svoje zemlje 

za takšen projekt ne želijo odstopiti 

občini. Z izgradnjo se namreč mudi, saj 

mora biti kanal zgrajen v letu dni, da bi 

dobili plačana evropska sredstva, zato 

želijo s »cik-cak gradnjo« zaobiti zemljišča, 

kjer si občina ni uspela pridobiti 

služnosti, saj sodni postopki zaradi pritožb 

lastnikov trajajo tudi po več let. 

NESTROKOVNA 

ARGUMENTACIJA 

A tovrstno početje zgolj povečuje tveganje 

za ekološko katastrofo v prihodnosti, 

ko morda župana Jankovića v mestni 

hiši že dolgo ne bo več. »Cevi bi morale 

biti čim krajše in čim bolj ravne, da se 

prepreči vsakršna možnost okoljske 

katastrofe v primeru naravnih nesreč,« 

nam je povedal Malajnar, ki tako 

kot Ogrin in številni drugi opozarja na 

zgrešenost 150-milijonov evrov vrednega 

projekta, ki pomeni priklop kanalizacijskih 

odplak iz treh različnih občin 

(MOL, Medvode, Vodice) na isto čistilno 

napravo, 40 milijonov evrov vreden moderni 

objekt v Zalogu. Zlato komunalno 

pravilo pri gradnjah je, da se odplake 

stekajo v čistilno napravo po čim krajši 

poti, v primeru Kanala C0 pa se iz 

Medvod in Vodic kanalizacija vleče celo 

več deset kilometrov daleč čez vodovarstveno 

območje. Dodajmo še mnenje 

Slovenskega komiteja Mednarodnega 

združenja hidrogeologov: »Nikakor ni 

mogoče sprejeti argumentacije, da je tu 

gradnja kanalizacije dovoljena na način, 

da se odpadne vode na ta ranljiva območja 

usmerjajo od drugod in povečujejo 

tveganja za ta izjemno pomemben del 

prostora, ki bi moral ostati nedotakljiv.« 

Začrtani trasi ostro nasprotujejo 

tudi na Nacionalnem inštitutu za javno 

zdravje, saj je po njihovem mnenju z 

vidika vplivov na zdravje ljudi povsem 

nesprejemljiva in bi jo bilo treba zaradi 

zmanjšanja tveganja za onesnaženje 

vodnih virov. Pozitivno mnenje so sicer 

podali zgolj na Geološkem zavodu Slovenije, 

kjer pravijo, da bo povezovalni 

cevovod v marsičem uredil in izboljšal 

sedanje stanje glede odvodnje odpadnih 

vod. Omenjajo odpravo izpusta iz 

čistilne naprave Brod, ki danes odvaja 

odpadno vodo v reko Savo nad odsekom 

med Brodom in Črnučami, kjer se 

iz reke v pomembni količini napaja tudi 

vodonosnik Ljubljanskega polja ter vo-


TEMA TEDNA 

Komentar 

13 

darne Šentvid, Kleče in Hrastje. A treba 

je poudariti, da je zavod v študiji, ki jo je 

naročil izvajalec, ljubljansko komunalno 

podjetje Voka-Snaga, predlagal druge 

rešitve postavitve cevi, med drugim 

nad zemljo ali v razširjenem predoru, 

ki bi bil dostopen za človeka, da bi se 

izvajala vzdrževalna dela v primeru 

poškodb. Kot smo že poročali, občina 

ni upoštevala teh nasvetov in se je odločila 

za položitev cevi v zemljo. 

POTRESNA VARNOST 

In kako resna je možnost poškodbe kanala 

zaradi morebitnega potresa? Strokovnjaki 

se strinjajo, da bi poškodba kanala 

lahko botrovala stiku fekalij s pitno 

vodo, kar bi pomenilo ekološko katastrofo, 

kakršne pri nas še nismo videli, potres 

pa seveda predstavlja najslabši možni 

scenarij. A tudi nanj je Geološki zavod 

Slovenije v svoji študiji opozoril. ARSO je 

zahteval izdelavo presoje vplivov na okolje 

za še nedokončani del kanala, tudi zaradi 

betonskih kinet, ki jih bodo položili 

v zemljo, občina pa mora soglasje pridobiti 

do sredine aprila. Agencija za okolje 

se je namreč obregnila ob potresno varnost, 

saj je ugotovila, da tveganje večje 

potresne nevarnosti v občinski projektni 

dokumentaciji ni zadosti dodelano. 

Občina je svoje stališče utemeljevala s 

študijo Ocena potresne varnosti na trasi 

kanala zbiralnika C0 iz leta 2017. Toda te 

študije agenciji za okolje nikoli ni predložila, 

zato slednja ni mogla preveriti, ali 

študija vključuje tudi ta poseg. Na podlagi 

predložene dokumentacije ARSO 

ni mogel izključiti možnosti, da v času 

obratovanja ne bi prišlo do pomembnih 

vplivov na vire pitne vode in s tem na 

zdravje ljudi kot posledice večjih nesreč. 

Še več, agencija je poudarila tudi, da ne 

morejo izključiti, da v primeru nestabilnosti 

tal vgrajena kineta ne bo dodatno 

ogrožala kanalizacijske cevi oziroma jo 

poškodovala in tako povzročila izlitja 

odpadnih voda v podtalnico. 

Zanimiv je intervju slovenskega 

gradbenega inženirja Marjana Pipenbaherja 

za MMC, ki se je proslavil kot 

glavni projektant mosta na Pelješac, sicer 

pa dobro pozna v potresu prizadeto 

območje v Turčiji, saj je med 50 in 100 

kilometri od žarišča potresa leta 2010 

začel projektirati dva velika avtocestna 

mostova čez reko Evfrat in nobeden 

ni bil poškodovan, čeprav ju je stresel 

Pozitivno mnenje so 

sicer podali zgolj na 

Geološkem zavodu 

Slovenije, kjer pravijo, 

da bo povezovalni 

cevovod v marsičem 

uredil in izboljšal 

sedanje stanje glede 

odvodnje odpadnih vod. 

potres z magnitudo Mww 7,8. Kot pravi 

Pipenbaher, je eno projekt, drugo pa je, 

kje so projektanti dosledno spoštovali 

predpise, tretje pa je potem gradnja, koliko 

je dejansko kakovostna in koliko je 

dejansko izvedena v skladu s projektno 

dokumentacijo. Pipenbaher je opozoril, 

da je zadnji potres v Turčiji presenetil 

tudi odločevalce, saj so bili pospeški 

temeljnih tal v tem potresu od 30 do 

40 odstotkov višji, kot so definirani v 

skladu z aktualnimi turškimi predpisi. 

Turške oblasti so tudi že aretirale nekatere 

osumljene, ki so bili odgovorni 

Lastnik varnostne službe trdi, 

da napadalec ne prihaja iz njihovih vrst 

in da so bili v resnici nasilni protestniki. 

za gradbena dela na prizadetem območju 

in jim očitajo malomarnost. Turčija 

ima sicer stroga pravila za gradnjo na 

potresnem območju, a ta večinoma veljajo 

le na papirju. 

Spomnimo se. Vodonosnik Kleče 

se poleg naravovarstvenega območja 

in Nature 2000 nahaja tudi na potresnem 

območju. Pred več kot 100 leti 

je Ljubljano že stresel rušilni potres, 

zanašati se na to, da se takšen potres 

ne bo več zgodil, pa je neodgovorno. 

Tomaž Ogrin z Inštituta Jožef Stefan 

pravi, da bi kanalizacijski kanal C0 v 

Ljubljani poškodoval že potres pete 

stopnje po Richterjevi lestvici, kinete 

pa še bolj. Svoje mnenje je v javnem 

pismu podal tudi dr. Andrej Umek, 

gradbenik in univerzitetni profesor, ki 

je bil med letoma 1993 in 1997 minister 

za znanost in tehnologijo v drugi vladi 

Janeza Drnovška. Opozoril je na eksplozijo 

plinovoda, do katere je prišlo 

v Turčiji. Analiza tega dogodka je namreč 

pokazala, da je najprej prišlo do 

preloma cevi in ta je sprožil eksplozijo. 

Po izjavah turških strokovnjakov 

naj bi bil plinovod ustrezno dimenzioniran 

na tresenje tal med potresom. 

Spregledali pa so, da poteka plinovod 

prek prelomnice. Deli zemljišča na eni 

in drugi strani prelomnice so se po 

preliminarnih poročilih med potre- 

Napadalec, ki ni bil v uniformi, je po poročanju 

Nova24TV Arsim Seferaj. Njegov Facebook 

profil pravi, da gre za marketing managerja pri 

podjetju Alfa varovanje.

TEMA TEDNA 

14 


som zamaknili za približno 3 metre. 

Teh premikov plinovod ni zdržal. 

Dr. Umek v svojem pismu sicer poudarja, 

da magnituda potresa, kot je 

bil nedavno v Turčiji, na območju Ljubljane 

sploh ni mogoča. Pri nas lahko 

ta namreč doseže največ 6,2, zato tudi 

velikost pomikov, do katerih je prišlo v 

Turčiji, pri nas ni mogoča. Po Umekovi 

oceni je največji mogoči zamik na 

območju Ljubljane približno 1,2 metra. 

»Vendar, tudi če pride do bistveno 

manjšega potresa z zamikom, recimo, 

0,5 metra, bi to zrušilo kanal C0. Turška 

izkušnja jasno dokazuje, da je treba 

pri oceni potresne varnosti cevovodov 

upoštevati še druge obremenitve, in ne 

samo pospeškov tal. Nadalje nam dokazuje, 

da kanal C0 ni potresno varen. 

Zato so ugovori proti njegovi zgraditvi 

upravičeni in strokovno utemeljeni,« 

v pismu zaključuje Umek. Gradnja po 

principu cik-cak možnosti poškodbe 

cevi v primeru potresa samo še poslabšuje, 

opozarjata naša sogovornika 

Franc Malajnar in Tomaž Ogrin. 

GRADNJA NA ČRNO 

Ravno na delu, kjer kanalizacijska cev 

za 90 stopinj spremeni svojo smer, je 

minulo soboto prišlo do incidenta, v 

katerem je morala posredovati policija, 

saj so lastniki zemljišč ugotovili, da 

ni problem samo v gradnji pod pravim 

kotom in v gradbenih dovoljenjih vloženih 

po koščkih, temveč da najnovejši 

odsek cevi gradijo na zemljišču, 

za katerega Mestna občina Ljubljana 

sploh ni pridobila gradbenega dovoljenja. 

Lastniki zemljišč so to sumili, ker 

so pri gradnji cevi na občini zavarovali 

območje gradnje in tja postavili varnostnike 

iz varnostne službe Alfa. Zato so 

najeli zasebno geodetsko službo, ki je 

pretekli torek, čeprav so jo pri delu prav 

tako ovirali varnostniki, izmerila nove 

okoliščine; namreč, da kanal poteka po 

meji med zemljiščema, ki pripadata Slavici 

Gašperlin in Mariji Velkavrh na eni 

ter Frančiški Cunder na drugi strani. Iz 

geodetskih dokumentov, ki smo jih pridobili 

v uredništvu Domovine, je jasno 

razvidno, da je občina služnost in ustrezno 

gradbeno dovoljenje pridobila samo 

za parcelo Gašperlinove in Velkavrhove, 

medtem ko za parcelo 85-letne Cundrove, 

ki ji njene pravice zdaj pomagajo 

uveljaviti aktivisti, ni pridobila niti služnosti 

niti gradbenega dovoljenja, čeprav 

kanal skupaj z varovalno ograjo posega 

na njeno zemljišče v širini najmanj treh 

metrov in v dolžini več kot 500 metrov. 

Ko se je skupina lastnikov zemljišč in 

aktivistov, ki želijo preprečiti zaključek 

Geodetska služba, ki so jo najeli lastniki zemljišč, je prišla do ugotovitve, da sega gradnja Kanala C0 

na sosednje zemljišče, čez mejni količek, kjer gradbenega dovoljenja MOL nima. 

Po naših informacijah 

je odvetnik aktivistom 

svetoval, da odstranijo 

del varovane ograje in 

pokličejo policiste. 

gradnje na C0 kanalu obrnila na odvetnika, 

jim je ta povedal, da morajo sprožiti 

upravni spor. Po naših informacijah 

jim je svetoval, da odstranijo del varovane 

ograje in pokličejo policiste. Sicer 

so lastniki zemljišč pozneje zanikali, da 

jim je to svetoval odvetnik, a so to v soboto 

popoldne vseeno storili. Skupina 

varnostnikov iz varovalne službe Alfa, 

ki je varovala območje gradnje (najel jih 

je MOL), je ograjo poskušala povrniti v 

prvotno stanje, protestnike pa je tudi 

posvarila, naj se umaknejo in naj jih ne 

snemajo z mobilnimi telefoni, česar pa 

lastniki zemljišč niso želeli upoštevati, 

zato je prišlo do fizičnega obračuna. Po 

informacijah Televizije Slovenija, ki je 

bila v soboto edina na prizorišču incidenta, 

so varnostniki enega od najglasnejših 

nasprotnikov gradnje kanala, 

enega od lastnikov zemljišč, dr. Aleša 

Mrzela, podrli na tla in obvladali, medtem 

ko sta jo huje skupili dve drugi osebi, 

ki sta prišli izrazit podporo. Napadel 

ju je moški, ki sploh ni bil v uniformi 

varnostnika, temveč v civilu. 

KDO JE NASILNI 

NEZNANEC 

»Ena od oseb, ki so pritekle izza ograje 

in nas napadle, je vpila: ubil te bom, 

ubil te bom,« je za Televizijo Slovenija 

povedal Luka Jemec, ki je dejal, da ima 

po pretepu glavobol, manjšo vrtoglavico 

in bolečine v vratu. »Ker nisem pustil 

telefona, me je v predel senc udaril 

s pestjo. Tako sem kar malo omotičen, 

čudno se počutim. In po tem, ko smo 

rekli, da kličemo policijo, se je ta oseba 

umaknila nazaj v varovano območje in 

zbežala po varovanem območju neznano 

kam,« pa je povedal Blaž Škerl. 

Direktor varnostne službe Alfa Jože 

Mihelić, ki za občino izvaja varovanje 

gradbišča, je še isti dan za Televizijo


TEMA TEDNA 

15 

Slovenija zatrdil, da v njegovem podjetju 

ni varnostnikov brez uniform in da 

so svoje delo, kljub agresiji lastnikov, 

opravili korektno. 

Na Domovini smo pridobili dodatno 

pričanje očividca, Marka Krašana, 

ki je dogodek opisal takole: »Bil sem 

zraven in kot mimoidoči sprehajalec 

prisostvoval dogodku na vabilo gospoda 

Mrzela, da pomagam držati ograjo, 

ki ni bila podrta, ampak samo 

premaknjena z zasebnega zemljišča. 

Iskana oseba je prišla na prizorišče 

z vodjo varovanja, gospodom s črno 

čepico in še nekaj varnostniki. Oseba 

je bil slovensko govoreči gospod. 

Športne postave, visok med 1,7 in 1,8 

metra. Glede na mišičasto postavo je 

deloval kot pripadnik posebnih enot. 

Rjavi lasje, svetle oči. Nemudoma se 

je vmešal v pretep in napadel gospoda, 

ki je bil udarjen. Ni okleval in ko 

so ga ostali obvestili, da ni varnostnik 

in ne sme tega početi, se je začel odmikati. 

Mislim, da je še bil, ko so nam 

varnostniki hoteli vzeti mobilne telefone. 

Ko so jim pa Mrzel in ostal rekli 

da se tega ne sme, je hitro zbežal. Varnostniki 

pa so nas vlekli za oblačila in 

provocirati in odrivali. Skupaj smo se 

nato umaknili.« 

Na spletnem omrežju Twitter so 

sicer hitro zakrožile fotografije neznanega 

napadalca, v trenutku, ko stoji ob 

varnostniku, ki je na tla podrl Mrzela, 

njegovo fotografijo je v Dnevniku objavila 

tudi Televizija Slovenija. Po pretepu 

sta dve osebi poiskali zdravniško 

pomoč, dogodek pa še vedno preiskujejo 

policisti, ki so v nameri, da poiščejo 

storilca, zoper katerega so napadeni 

vložili ovadbo, pregledali tudi vse videoposnetke, 

ki so jih očividci posneli 

s svojimi mobilnimi telefoni. »Gospod 

Janković ne upošteva slovenske ustave,« 

je dogajanje komentiral Roman 

Zalokar iz Sindikata kmetov Slovenije, 

ki je lastnike zemljišč prišel podpret, 

ljubljanski župan Zoran Janković, ki 

je pred nekaj dnevi zatrdil, da je na 

gradbišču kanala C0 znova mir in da 

so lastniki zemljišč, ki so gradnji ostro 

nasprotovali in na gradbišču v zadnjih 

mesecih večkrat protestirali, prišli do 

točke, da je treba projekt zaključiti, pa 

bo za novinarska vprašanja v zvezi s 

tem dostopen le na rednih mesečnih 

konferencah mestne občine. 

Brane Grad, eden izmed lastnikov 

zemljišč, ki so od samega začetka 

najbolj zagrizeni nasprotniki 

gradnje kanalizacijskega Kanala 

C0, je za Domovino povedal, da se 

razmere v Klečah, ravno nasprotno 

od tega, kar govori župan Jankovič, 

zaostrujejo. »Bolj kot se bližajo 

roki, ko mora biti kanal zgrajen, 

bolj agresivni so pri svojem početju. 

Ne vem, kje se bo to končalo,« pravi 

Grad, ki bo skupaj s preostalimi 

lastniki v teh dneh vložil pritožbo 

na Geodetsko upravo Republike 

Slovenije za razjasnitev novih okoliščin. 

Mejni spor bi lahko znova 

ustavil gradnjo kanala, če sodišče 

na podlagi ugotovitev Geodetske 

uprave ugotovi, da se trasa spet 

gradi na nezakonit način. Odvetnik 

Klemen Golob, ki zastopa večino 

latnikov zemljišč na tem območju, 

sicer pričakuje nadaljnje nagajanje 

s strani varnostne službe. Po naših 

informacijah namreč varnostniki 

ruvajo mejnike, ki so jih zakoličili 

geodeti, zemljo pa odvažajo drugam. 

»Leta bodo potrebna, da bo 

zemlja spet rodovitna. Velike težave 

bodo z razraščanjem tujerodnih 

rastlin, kot je npr. japonski dresnik. 

V zakonu jasno piše, da mora za odstranitev 

poskrbeti lastnik sam,« je 

pojasnil Grad. 

ALI SO LAGALI 

TUDI BRUSLJU 

Medtem Mestna občina Ljubljana še vedno 

čaka na okoljevarstveno dovoljenje za 

izgradnjo zadnjih dveh kilometrov kanalizacijske 

cevi, za katera je Ministrstvo za 

naravne vire in prostor, ki ga vodi Uroš 

Brežan, odločilo, da mora biti pred izdajo 

gradbenega dovoljenja napravljena tudi 

študija presoje vplivov na okolje. Ministrstvo 

naj bi odločilo do začetka aprila, 

hkrati pa mora isto ministrstvo odločiti 

tudi, ali je nevladna organizacija Alpe 

Adria Green lahko stranka v postopku 

pridobivanja gradbenega dovoljenja. 

Pred tedni je namreč Upravno sodišče 

ugodilo njihovi pritožbi in zadevo vrnilo 

ministrstvu v ponovno odločanje, a če 

bo naravovarstveno soglasje izdano pred 

tem, bo odločitev o usodi nevladne organizacije 

v praksi brezpredmetna. 

Tega se boji tudi mag. Tomaž Ogrin, 

član Alpe Adria Green, v katerem se čudijo 

tudi nad zadnjim odgovorom, ki 

so ga prejeli s strani Evropske komisije, 

namreč, da je projekt C0 kanal koristen, 

ker naj bi v prvi vrsti izboljšal kvaliteto 

vodonosnika pitne vode. Alpe Adria Green 

je na svoji spletni strani zapisala, da 

so očitno vlagatelji in skrbniki projekta, 

torej predstavniki Mestne občine Ljubljana 

in države, »naredili koristno malverzacijo 

in potegnili komisijo za nos, da 

bi dobili denar iz kohezijskih sredstev«. A 

to še ni vse, dodajajo, in opozarjajo, da so 

Evropski komisiji pozabili povedati, da 

spada ljubljanski vir pitne vode v skupino 

kritičnih infrastruktur, saj komisija 

tega ne omenja. Kritična infrastruktura 

je bila v EU postopno vpeljana pred več 

kot desetimi leti, da bi posebej zavarovali 

določene sisteme, kot so energetika, 

telekomunikacije in tudi pitno vodo pred 

nevarnostmi sesutja iz kakršnihkoli razlogov: 

mirnodobnih, denimo potresov, 

ali vojnih in kriznih. To v praksi pomeni, 

da Evropska unija zahteva, da je treba 

odstraniti vsa neposredna tveganja za 

onesnaženje ljubljanske pitne vode. 

Alpe Adria Green še opozarja, da Kanal 

C0 spada v neposredno tveganje in 

ga tam ne sme biti, ker predstavlja diverzijo 

na kritično infrastrukturo. »Morda 

pa bo potreben še en referendum za 

pitno vodo, ker rezultatov minulega 

nekateri nočejo priznati. V prvi vrsti 

Mestni svet občine Ljubljana, ki odloča 

na prvi stopnji. Policija in ministrstvo 

za notranje zadeve pa, neverjetno, ščitita 

fekalije namesto pitne vode,« so še 

dodali. Spomnimo se, v Vroči temi sta 

lastnik zemljišča na trasi kanala Pavel 

Zatler in opozicijska mestna svetnica 

iz stranke Vesna Jasminka Dedić izrazila 

prepričanje, da fekalije, četudi bo 

Janković s silo dosegel zaključek del, 

po kanalu nikoli ne bodo stekle, saj bo 

zadeva slejkoprej padla na evropskih 

sodiščih. Ker so evropska sredstva zavarovana 

z garancijo vlade, to v praksi 

pomeni, da bi, ko bi se pred Evropsko 

komisijo dokazale vse zgoraj omenjene 

nepravilnosti in kršenje evropske 

zakonodaje na področju kritične infrastrukture, 

denar morala vračati država. 

Z drugimi besedami, na koncu utegnejo 

deset let trajajočo sago najdražje plačati 

prav slovenski davkoplačevalci.

TEMA TEDNA 

16 


Desni in levi proti Jankoviću: 

ene bolj skrbi pitna voda, 

druge pa nagrada neuspešni 

direktorici ZD 

VID SOSIČ 

Pred ljubljansko mestno hišo so bila demonstracije proti županu 

Zoranu Jankoviću (70) zaradi gradnje kanalizacijskega kanala C0 

na vodovarstvenem območju in zaradi pacientov, ki so v mestu 

ostali brez osebnega zdravnika. 

Demonstrante je zmotilo, da je 

občinski svet dodelil nagrado 

za uspešnost direktorici 

ZD Ljubljana, Antoniji Poplas 

Susič (58), ki je ostala brez zdravnikov. 

Na seji, ki je potekala vzporedno s protestom, 

je nagrado izglasovalo 24 ljubljanskih 

svetnikov – Jankovićevih in 

Svobodinih –, 15 jih je bilo proti. 

Protestniki so prepričani, da Janković 

skupaj z ostalim vodstvom 

na totalitaren in koruptiven način 

upravlja z občino. Takšna razmišljanja 

so še podkrepili najeti varnostniki, ki 

so se med vikendom po več pričevanjih 

na območju gradnje kanalizacije 

lotili lastnikov parcel, kjer občinski 

izvajalci kopljejo kanal. 

VPRAŠANJE PITNE VODE 

Med skoraj 2000 zbranimi protestniki 

smo jih nekaj povprašali o razlogih za 

prihod na protest. Prvi razlog je zanje 

ogroženost pitne vode. Kot je povedal 

eden od organizatorjev, Aleš Primc 

(49) iz stranke Glas za otroke in družine, 

gradnja kanalizacije pomeni ogroženost 

90 odstotkov visoko kvalitetne 

pitne vodne, namenjene prebivalcem 

Ljubljane. Poleg tega Janković ni pridobil 

okoljevarstvenega soglasja za 

gradnjo, ki ga je sicer Agencija Republike 

Slovenije za okolje določila kot 

obvezno. Nacionalni inštitut za javno 

zdravje je podal popolnoma negativno 

mnenje za gradnjo kanala, ki bo trajno 

ogrožal zdravje meščanov, zlasti ob visokih 

vodah in potresu. 

Janković je opoziciji v mestnem 

svetu tudi onemogočil razpravo o projektu. 

Pobudnica razprave in ena od 

govornic, zdravnica dr. Tina Bregant, 

prav tako mestna svetnica iz vrst SLS 

in tudi Jankovićeva protikandidatka 

na županskih volitvah. Opozorila je na 

absurd nasilja nad kmeti na njihovih 

parcelah. Podobno kot Primc je poudarila, 

da je Janković traso ustrezno razdelil 

po delih tako, da so slednji dovolj 

majhni, da po predpisih dovoljenja ne 

potrebujejo, hkrati pa dovolj veliki, da 

se sredstva lahko črpajo iz EU. »Kanalizacijska 

cev očitno ne deluje kot celota 

in potem torej tistega odseka ne potrebuje, 

če ne deluje kot celota?«, je na 

absurdno izigravanje pravil opozorila 

zbrane protestnike, ki so se odzvali z 

glasnimi vzkliki nasprotovanja tovrstnim 

sprenevedanjem. 

Obsodila je še dodatno izigravanje, 

ko se seje, kjer bi razpravljali o škodljivosti 

projekta, predstavniki koalicije 

niso udeležili, prisotni v dvorani pa se 

niso hoteli usesti na stole in potrditi 

svoje prisotnosti. Kot zdravnica je opozorila 

tudi na absurd nagrajevanja tistih, 

ki so odgovorni za to, da na tisoče 

Ljubljančanov nima dostopa do lastnega 

zdravnika. 

KORUPCIJA 

In kakšni motivi so pred magistrat pripeljali 

protestnike? 

Marjeta z Viča je pred občino prišla, 

ker »je treba vedeti, kaj se dela z vodo, 

kakšne posledice ima to in da to, da 

dobiš evropska sredstva, še ne opravičuje 

poseganja v naravo z nepopravljivimi 

posledicami.« Dodala je še, da je 

v Ljubljani problem, ki se vleče že celo 

večnost, tudi zdravstvo, kjer gre samo 

še na slabše: »Skrajni čas je že, da nekaj 

naredijo in pogledajo res v bistvo problema, 

ne pa samo v deljenje vodstvenih 

mest.« 

Ljubljančane so prišli podpret tudi 

protestniki od drugod, ki so s prestolnico 

tako ali drugače povezani. 

Nada in Dečo sta upokojenca iz 

Dola pri Ljubljani, kjer imajo isto zajetje 

kot nekateri Ljubljančani, iz Črnuč, 

zato se ju kvaliteta voda tiče, tudi če 

nista več Ljubljančana, in jima za vodovarstveno 

območje ni vseeno. »Ker 

imava v Ljubljani tudi družino, hčerko 

z vnuki, nama ni vseeno, da ne bi imela 

zdravnika, ko ga bo res potrebovala, pa 

tudi glede vode se kar malo tresemo«. 

Protestnik Teodor je z Vipavskega. 

Trdi, da Jankovića pozna »od vojakov«, 

ko je bil četni pisar in da je bil »že takrat 

hinavec«. Njihove rešitve v tistem času 

vidi take, kot jih pri županu vidimo danes, 

predvsem zelo nizkotne. 

Marjana z Gorenjske kot ekološkega 

kmeta skrbi za pitno vodo Ljubljančanov, 

prav tako pa pričakuje odstop 

župana, ki ga smatra za koruptivnega. 

Večina omenjenih in drugih protestnikov, 

dolgoletnih in tudi rojenih 

Ljubljančanov, je precej poudarjala 

»balkansko«, koruptivno in nasilno 

županovanje, ki se po šestnajstih letih 

kvečjemu stopnjuje. Metka je rojena 

Ljubljančanka, ki jo boli, kaj se z njenim


TEMA TEDNA 

17 

Bor Slana/STA 

Bor Slana/STA 

Bor Slana/STA 

uspešnost je v resnici le točka preloma 

in prikaz popolne absurdnosti situacije. 

Med letoma 2019 in 2022 je z delom 

prenehalo kar 59 družinskih zdravnikov. 

Programska oprema, ki jo ZD Ljubljana 

uporablja, je izredno počasna 

in zaposlenim otežuje delo. Telefonski 

centri so nedostopni uporabnikom in se 

izredno slabo odzivajo na klice.« Od občanov 

so v okviru akcije zbirali zgodbe 

o njihovih izkušnjah z delovanjem zdravstvenih 

domov v Ljubljani. 

Enako se je javno opredelila tudi 

Levica, stranki pa sta molčali glede 

gradnje C0. Presenetljivo, ali pa tudi 

ne, se protesta niso niti udeležili niti 

podprli pri zeleni stranki Vesna, pa tudi 

ne velika borka za pitno vodo Nika Kovač, 

ki je z zavodom 8. marec predlani 

z referendumom v boju za pitno vodo 

preprečila uveljavitev novele Zakona o 

vodah prejšnje, desnosredinske vlade. 

Kot je v Vroči temi na Domovini povedal 

lastnik zemljišča na trasi kanala 

C0, Pavel Zatler, so Kovačevo in prijateljice 

večkrat prosili za pomoč, a jih v 

Inštitutu 8. marec ignorirajo. 

Komentar uredništva 

Glas ljudstva brez 

Glasu ljudstva 

Ljubljančane so prišli podpret tudi protestniki od drugod, 

ki so s prestolnico tako ali drugače povezani. 

mestom in prestolnico dogaja, zlasti ob 

vsej korupciji, ki po njenem traja celoten 

čas Jankovićevega županovanja. 

Prišla je kljub temu, da je na invalidskem 

vozičku, saj si želi spremembe za 

svoje vnuke. 

NAGRAJEVANJE 

VODSTVA ZD 

Vprašanje izplačil nagrad vodstvu ZD 

Ljubljana je doseglo širši odziv, tudi pri 

nekaterih na levici. 

Vzporedno oz. pol ure po začetku 

protesta je na isti lokaciji tudi Piratska 

stranka organizirala »protestniško čajanko«, 

saj se je seja, ki odloča o nagrajevanju 

vodstva, začela ob 15:30. Na svoji 

spletni strani so pojasnili: »Nagrada za 

Zoran Janković je na tnalu svojih 

meščanov in tudi ljudi od drugod, ki jim 

ni povšeči njegovo kavbojsko vodenje 

mesta: Pred magistratom se je danes 

zbrala izjemna množica ljudi. 

Mobilizacija je toliko bolj impresivna, 

ker se je zgodila s popolno ignoranco 

kolesarskih protestnikov, skupin 

kot so Glas ljudstva in Inštitut 8. marec, 

ki sicer obvladujejo ljubljanske ulice, 

ter medijev, ki Jenullove proteste sicer 

tako intenzivno promovirajo. 

Janković je pač tič, ki jim ne tiči v 

grlu. Morda, ali pa najbrž zato, ker – 

kot je v Vroči temi v prejšnji številki 

Domovine povedala svetnica Vesne 

– se bojijo izgube financiranja. A ravno 

to marsikaj pove o dvoličnosti ter ideološkosti 

tistih, ki se tako radi sklicujejo 

na predstavništvo »ljudskih množic«. 

A tokrat je bila pred magistratom 

množica običajnih ljudi, in ne pripadnikov 

ljubljanske družbene elite.

SVOBODNO GOSPODARSTVO 

18 

Komentar 


Sumljivi balkanski posli GEN-I-ja 

vendarle na nacionalki 

Medijsko najbolj spregledana afera zadnjih mesecev, balkanski posli GEN-I-ja 

pod tedanjim vodstvom Roberta Goloba, s katero se ukvarjata pol Balkana 

in slovenska policija, je vendarle prišla na nacionalno televizijo. 

A Tarča ni razkrila ničesar bistveno novega, česar o aferi ne bi povedali 

že Planet TV, Bojan Požar (65), Luka Perš in tudi Domovina. 

UREDNIŠTVO 

POSNETEK ZASLONA RTV SLO 

Besede nekaterih sodelujočih v oddaji 

pa so nekdanjega direktorja 

slovenske kriminalistične policije, 

Dušana Mohorka (64), napeljale 

do tega, da je na Twitterju zapisal: »Če 

do danes nisem bil povsem prepričan, ali 

je v ozadju nakazil GEN-I kriminal, sedaj 

to vem zagotovo glede na današnjo Tarčo 

in izjave Helbla.« V drugem tvitu je dodal, 

da bi s »kriminalističnega vidika lahko 

razumljivo pojasnili, zakaj pri GEN-I-ju 

obstaja velika verjetnost za storitev kaznivega 

dejanja«. 

Mohorkova izjava se nanaša na 

nastop povsem svežega predsednika 

uprave GEN-I-ja, Maksa Helbla, dosedanjega 

vodjo pravne službe na GEN-I- 

-ju in moža generalne sekretarke Golobove 

vlade, Barbare Kolenko Helbl (43). 

Sicer pa se je težko znebiti občutka, 

da je v Tarči bolj kot za razkrivanje 

novih dejstev v zvezi s sumljivimi posli 

slovenskega državnega energetskega 

Golob se ni odzval 

na vabilo v oddajo, 

istočasno pa je bil gost 

na POP TV. 

podjetja šlo za kontrolirano obrambo 

predsednika vlade Roberta Goloba (56), 

predvsem prek preusmerjanja pozornosti 

in namigovanj, da gre pri aferi za 

politično nagajanje tekmecev sedanjega 

premierja. 

LETO DNI POZNEJE 

Po skoraj letu dni so se na javnem mediju 

odločili, da raziščejo sporne posle 

Roberta Goloba na Balkanu. V studio so 

povabili tako Roberta Goloba, ki se ni 

udeležil oddaje (istočasno pa je gostoval 

na 24ur zvečer), kot ostale goste: Maksa 

Helbla, predsednika uprave Gen-I- 

-ja, Zijada Bečirovića, direktorja IFIME- 

S-a, lobista Miloša Čiriča ter nekdanjega 

direktorja urada za preprečevanje pranja 

denarja, Klaudija Stroliga. 

Novinar Tarče je obiskal sedež podjetja 

Gen-I v Prištini in na njegovem 

naslovu našel samo fotokopirnico, v 

kateri o Gen-I-ju niso vedeli ničesar. Le 

O omenjenih nakazilih iz Črne Gore 

smo na Domovini že pisali. V njem 

smo objavili vsebino zaupnih dokumentov 

črnogorske Agencije za 

preprečevanje pranja denarja, ki dokazujejo, 

da je GEN-I v času vodenja 

Roberta Goloba na račun kosovskega 

veleposlanika v Zagrebu, Martina 

Berišaja, zares izplačal več kot pol 

milijona evrov ter da je slednji svetovalno 

podjetje ustanovil zgolj dva 

tedna pred prvimi nakazili. 

Gostje oddaje, ki jih je izbrala Erika Žnidaršič, 

so afero prikazali kot zgolj predvolilni politični konstrukt. 

Z leve: Maks Helbl, Miloš Čirič, Klaudijo Stroligo, Zijad Bečirović.



Komentar 

19 

kilometer stran pa je sedež podjetja MB 

Consultinga v lasti veleposlanika Kosova 

na Hrvaškem Martina Berishaja. To 

podjetje je od Gen-I Beograd v letu 2015 

prejelo 1,5 milijona evrov, od tega pa je 

Berishaj dvignil kar 1,2 milijona evrov. 

Njegovo drugo podjetje, MB consulting 

Podgorica, pa je samo v letih 2019 in 

2020 dobilo 566.000 evrov nakazil, od 

česar je sam dvignil 596.000 evrov. 

Ta denar naj bi po besedah neodvisnega 

kosovskega novinarja Berishaj 

prinesel v Slovenijo, kjer ga je domnevno 

vložil na mednarodne borze, nato 

pa naj bi z njim financiral tudi dve politični 

stranki, ki sta glavni na Kosovem, 

oziroma kampanjo predsednika 

kosovske vlade Albina Kurtija (47). 

Zelo zanimivo je tudi, da je začasnega 

predsednika uprave GEN-I-ja, Igorja 

Koprivnikarja, ki je bil v času nakazil 

direktor GEN-I Beograd, zamenjal Maks 

Helbl, ki je bil doslej vodja pravnega sektorja 

GEN-I-ja. Po pisanju Požareporta 

naj bi zamenjavo izpeljal Robert Golob 

osebno prek Žige Debeljaka (52), predsednika 

uprave Slovenskega državnega 

holdinga in predsednika nadzornega 

sveta GEN energija. Prav zato, ker je na 

položaj prišel šele pred dnevi, je Hlebl ves 

čas uporabljal taktiko, da po njemu znanih 

podatkih zadeva ni bila taka. 

Požareport je že v četrtek zjutraj zapisal, 

da razlog za Koprivnikarjevo zamenjavo 

niso bile ne številke in ne govorice, 

da slabo vodi podjetje ali da mu manjka 

Golobova karizma, ampak Golobova 

ocena, da ne bi/bo zdržal pritiska morebitnih 

prej omenjenih kriminalističnih 

preiskav, ali sporni balkanski posli GEN- 

-I-ja oziroma Roberta Goloba. Hlebl pa je 

temu kot pravnik kos. 

NAGAJANJE 

NASPROTNIKOV 

V Tarči so nato pripravili tudi prispevek 

o domnevni zlorabi državnih inštitucij. 

Pri tem so želeli povedati, da naj bi 

podatki o aferi GEN-I v Slovenijo prišli 

iz političnih razlogov, domnevno preko 

dogovora med takratnim premierjem 

Janšo (64) ter srbskim predsednikom 

Aleksandrom Vučićem (52), da bosta 

preko uradov za preprečevanje pranja 

denarja obeh držav iskala podatke, 

obremenilne za njune nasprotnike. V 

prispevku je sodeloval tudi odgovorni 

urednik portala Necenzurirano Primož 

Cirman (44), mož vodje Urada vlade 

za komuniciranje. 

Gledalec, ki o aferi GEN-I Beograd 

do danes ni vedel nič, je lahko po ogledu 

Tarče prepričan, da je šlo le za politično 

škodoželjnost. Gostje so bili ves 

čas praktično enotni, da težav ni oziroma 

da gre v skrajnem primeru za stvari, 

ki jih je treba preveriti. 

O narativu oddaje veliko povedo 

predvsem zadnji stavki gostov ter izjava 

voditeljice Erike Žnidaršič (36), da 

so svoje poslanstvo opravili in prikazali 

dejstva. 

KDO JE NA ZATOŽNI KLOPI 

Po oddaji so se na Twitterju usuli komentarji 

o tem, kaj oddaja ni pokazala. 

Odgovorni urednik informativnega 

programa televizije Planet TV, ki je 

aprila lani razkrila afero, Miro Mayer 

(38), je zapisal, da je imel ves čas občutek, 

da bi se morali mediji zaradi svojega 

poročanja zagovarjati pred politiko, 

moralo pa bi biti obratno. Ob tem je 

izpostavil še pogled na to, da se mediji 

niso želeli lotiti Golobovega »nahrbtnika«, 

preden je vstopil v politiko. 

Novinar Bojan Požar se je obregnil 

predvsem ob stvari, ki jih je izrekel Helbl, 

češ da GEN-I nima ničesar s tem, kar 

je počel GEN-I Beograd. 

Najbolj direkten pa je bil vsekakor 

komentar nekdanjega vodje kriminalistične 

policije, Dušana Mohorka. V 

svojem zapisu na Twitterju je povedal 

tudi, da obstaja velika verjetnost za 

kaznivo dejanje. Poudaril pa je tudi, 

da največ prijav domnevnih kaznivih 

dejanj kriminalisti dobijo od nasprotnikov 

oz. tekmecev. Po njegovem 

mnenju so kriminalisti za take podatke 

tudi najbolj hvaležni. 

 

»Če do danes nisem bil povsem prepričan, ali je v ozadju nakazil GEN- 

I-ja kriminal, sedaj to vem zagotovo, glede na današnjo Tarčo in izjave 

Helbla,« je po oddaji čivknil nekdanji direktor kriminalistov Mohorko. 

Spet je kriv Janša 

Strinjamo se lahko s številnimi opazovalci, 

da Tarča o balkanskih poslih 

GEN-I-ja ni prinesla ničesar novega, 

česar ne bi do zdaj razkril že del medijev, 

seveda pa ne dominantni, ki so, ker 

je Janšo pač bilo treba vreči z oblasti, 

mesece pragmatično molčali. 

Kljub temu pa lahko po oddaji sledimo 

misli bivšega kriminalista Mohorka, 

da zelo velika verjetnost kaznivega 

dejanja pri tej mineštri ostaja. Nepojasnjenih 

stvari je mnogo. Kakšno je 

bilo svetovanje Berishaja, da si je zanj 

zaslužil več kot dva milijona evrov? 

Kaj je s tem denarjem počel? Je res del 

namenil pomoči političnim strankam 

na Kosovem, ki bi GEN-I-ju odprle 

vrata? Je denar v kovčkih res romal v 

Slovenijo, kot pravijo nekateri viri? 

Nenazadnje pa je vprašanje, zakaj 

je prišlo do Golobove čistke v vrhu policije 

ravno zdaj, ko je jasno, da policija 

že dalj časa dela na primeru in da naj bi 

jo, če gre verjeti Mohorku, do poletja 

tudi raziskala? 

Na številne odgovore še čakamo, a 

ekipa Tarče je očitno, po lastnih prepričanjih, 

opravila svoje, raziskovanje 

zgodbe pa ostaja na plečih manjših medijev 

z omejenimi resursi za razkrivanje 

afere takšnih razsežnosti. 

Resnica o Patrii. 

Resnica o Golobovi Patrii 

Poseben komentar 

Roka Čakša o oddaji 

Tarča je objavljen na 

portalu Domovina.je.

AKTUALNO 

20 

Komentar 


Prišlo je več tisoč upokojencev, 

a Golob jih je ignoriral 

JAKOB VID 

ZUPANČIČ 

Po številu največji shod v zadnjih letih 

se ni zgodil v času Janševe vlade, kot bi morda 

kdo sklepal glede na medijsko poročanje, 

temveč v času oblasti Svobode in Roberta Goloba (56). 

Medijska prezrtost je bolečina 

Ljudske iniciative 

Glas upokojencev, ki se 

institucionalizira v sveže 

vzpostavljenem Inštitutu 1. oktober. 

Kot pravijo, ne gre zanje, temveč za ljudi, 

starejše, ki životarijo z nizkimi pokojninami, 

zato medije naprošajo, naj 

jih ne ignorirajo več. 

Ta apel pa je še bolj odločno namenjen 

predsedniku vlade Golobu in ministru 

za delo, družino, socialne zadeve 

in enake možnosti, Luki Mescu (35). 

Upokojenci si ne želijo ničesar drugega 

kot enake obravnave, kot so jo od te 

vlade deležni Jaša Jenull, Nika Kovač 

(30) in ostali. 

Člani Glasu upokojencev si 

želijo predvsem stike z Gibanjem 

Svoboda, predsednikom vlade 

Golobom in ministrom za delo 

Mescem, ki jih po njihovih besedah 

ignorirajo »in ne povabijo niti skozi 

vrata parlamenta, kot so druge 

predstavnike ljudskih iniciativ«. 

Na prvem protestnem shodu, ki ga 

je organizirala Ljudska iniciativa Glas 

upokojencev v začetku februarja, se 

je po ocenah organizatorjev zbralo 

več kot 20 tisoč ljudi. Kot so povedali 

na novinarski konferenci, jih vlada ne 

Organizatorji shoda na čelu s Pavlom Ruparjem so povabili na shod, ki je bolj množičen 

od kateregakoli protesta v času Janševe vlade. 

Jakob Vid Zupančič, Domovina 

jemlje kot enakovrednega sogovornika 

v pogovorih o usodi upokojencev, zato 

so napovedali nov shod, ki je potekal 1. 

marca. Po predvidevanjih naj bi se ga 

udeležilo še več ljudi kot februarskega. 

Na ulice in trge se bodo vračali, dokler 

jih bo politika ignorirala. 

Glavni govorec Pavel Rupar (62) je 

na začetku povedal, da so na upravno 

enoto že vložili postopek za ustanovitev 

Inštituta 1. oktober, ki bo bolj 

pravna oseba kot ljudska iniciativa. 

Takoj na začetku je Rupar zanikal, da 

bi bil povezan s SDS ali katerokoli drugo 

stranko, ter tudi kakršnekoli stike s 

strankami. Želel pa bi jih imeti s koalicijskimi, 

predvsem vladajočim Gibanjem 

Svoboda in Levico, katere član je 

pristojni minister Mesec, saj jih ravno 

oni po Ruparjevih besedah ne upoštevajo 

kot sogovornika. Pred prvim shodom 

so namreč naslovili svoje zahteve 

na koalicijo, a niso bili slišani. 

V iniciativi so se zato obrnili tudi 

na tujino, saj so poslali pismo tako 

predsednici Evropske komisije Ursuli 

von der Leyen (64) kot tudi predsednici 

Evropskega parlamenta Roberti 

Metsoli (44), s čimer želijo doseči, da 

bi iniciativo resneje vzeli tudi v Sloveniji. 

Pisali so tudi o dvojnih merilih 

osrednjih slovenskih medijev, ko 

gre za poročanje o protestu njihove 

Pavel Rupar poziva tudi kmete: 

»Pridite s traktorji v Ljubljano! 

Dostojanstveno, mirno, kulturno, 

slovensko. Tudi za vaš ponos gre, 

vaše pokojnine, vaše delo. Upokojenke 

in upokojenci, če nimate prevoza, 

pridite s traktorji.«

87 | 2. MAREC 2023 AKTUALNO 

Komentar 

21 

Bor Slana/STA 

Na prvem shodu nezadovoljnih upokojencev se je pred pralamentom zbralo med 18 in 20 tisoč ljudi. 

iniciative, ter odnosu medijev in oblasti 

do drugih nevladnih organizacij 

»z Metelkove«. Rupar je prepričan, da 

bo pismo v Evropski uniji doseglo odmev. 

Pričakuje, da ga bodo v Evropskem 

parlamentu vzeli tako resno, 

kot so pisanja in informacije glede 

ravnanja prejšnje vlade, ko je Slovenijo 

obiskala delegacija pod vodstvom 

Sophie In’t Weld (59). 

NE BODO SE PUSTILI 

V obdobju od prvega shoda se je po 

besedah Pavleta Ruparja zgodilo 

marsikaj. Napovedal je, da bo zaradi 

medijskega blatenja njega osebno 

vložil štiri tožbe. Nekateri mediji so 

po njegovem mnenju slabšalno poročali 

tudi o tem, da je bil eno leto v 

zaporu, ga označili za kriminalca ter 

se »izživljali nad njegovo agonijo«. 

»Enkrat za vselej je potrebno preseči 

delitve, poniževanja, zaničevanja in 

kategorizacije na skupine iz pretekle 

zgodovine, s katerimi nimamo nič,« 

je povedal. 

Na tem mestu je zahteval od medijev 

tudi opravičilo, saj naj bi s temi 

oznakami omalovaževali njegovo iniciativo. 

Še enkrat več je zanikal kakršnekoli 

povezave s politiko in povedal, da 

predstavljajo samo upokojence, ne pa 

političnih strank. 

Vlada je sicer obljubila, da bo pokojninska 

reforma izvedena, v iniciativi 

pa so poudarili, da želijo, da se politika 

poenoti in da se doseže reforma, 

ki ne bo zgolj omogočila, da bodo »vsi 

dobili nekaj manj«. Poudarili so še, da 

bodo bodočo reformo preučili, če pa 

ta ne bo koristila upokojencem, bodo 

ustrezno ukrepali. Pripravili so že 

nabor ukrepov, ki jih bodo vladi predlagali, 

ter zahtevali, da se vključijo v 

morebitno reformo. 

Zaradi velikega povpraševanja so 

1. marca organizirali tudi avtobusni 

prevozi iz slovenskih krajev, gnečo 

so pričakovali tudi na vlakih. Na 

shod 1. marca so povabili tudi kmete 


in invalide, saj so tudi ti podobno zapostavljeni 

kot upokojenci. Rupar je 

povedal, da je na prvem mestu predvsem 

predstavljanje upokojencev, 

ne izključuje pa tudi možnosti predstavljanja 

drugih skupin. 

Vabilo na shod so prejele tudi 

druge ljudske iniciative, med drugimi 

Inštitut 8. marec, ter tudi predsednik 

vlad Robert Golob, minister 

za delo Luka Mesec, predsednika 

Zveze društev upokojencev Slovenija 

Janez Sušnik (80) in generalni direktor 

ZPIZ-a Marijan Papež (62). 

Kaj pa upokojenci pričakujejo 

od Golobove vlade in medijev? Saj niso leva elita! 

Iz izjav prisotnih članov iniciative 

Glas upokojencev Slovenije je izžarevala 

predvsem prizadetost nad ignoranco 

vlade in medijev do njihovega angažmaja. 

Upravičeno, saj se jih je 1. februarja zbralo 

res veliko, prišli so v številu, o kakršnem 

lahko Jaša Jenull le sanja. 

Prav tako pa lahko Rupar in njegovi 

upokojenci sanjajo, da bodo pritegnili 

vsaj pol toliko pozornosti kot levi aktivisti 

in kolesarji v svojih protestniških 

akcijah. Kot da se ne zavedajo, da so 

samo običajni ljudje in ne del leve elite, ki 

ima privilegiran dostop do javne RTV in 

drugih večinskih medijev ter, seveda, do 

Golobove vlade. In ja, ne šteje toliko, če 

pred parlament pripelješ 20 tisoč ljudi, če 

te v medijih ni ali pa tvoje napore diskreditirajo, 

kot se je zgodilo Pavletu Ruparju. 

Prav Jaša Jenull in Nika Kovač dokazujeta, 

da vas je lahko tudi zgolj nekaj sto ali nemara 

samo deset, pa imate vso pozornost 

medijev in vlade, če pripadate pravim. 

Kakorkoli, zahteve upokojenske množice 

so legitimne, čeprav tudi populistične. 

A nič manj niso populistične od tistih, 

ki jih venomer izražajo leve aktivistične 

skupine, zato si v resnici zaslužijo, da so 

vsaj poslušani, če ne tudi slišani. Ni pa 

pričakovati, da tudi bodo.

INTERVJU 


22 

ERNEST PETRIČ, MEDNARODNI PRAVNIK 

Chamberlain je po okupaciji 

Češke tik pred drugo vojno rekel, 

da so kupili 100 let miru 

Težko sprejmem, da bi za zagotovitev miru zamižali in rekli, da sta obe strani krivi. 

– Tragedija je, ker je Rusija del evropske civilizacije in je zadnjih 300 let 

pomembna sila. – Vzhodnoevropske države v Natu vidijo varnostno zagotovilo, 

da veliki medved ne bi zamahnil s šapo. – Verjamem, da bo Slovenija postala 

nestalna članica Varnostnega sveta OZN, kar bo velika čast in odgovornost. 

LUKA SVETINA 

JAKA KRENKER/DOMOVINA 

Zaslužni profesor dr. Ernest Petrič 

(86) je doma iz Tržiča. Doktoriral je iz 

mednarodnega prava na Pravni fakulteti 

Univerze v Ljubljani. V letih 1967–72 

je bil član Izvršnega sveta Skupščine 

socialistične republike Slovenije oz. 

tako imenovane Kavčičeve vlade. Vodil 

je jugoslovansko Zvezo društev za 

OZN, bil jugoslovanski veleposlanik v 

Indiji in slovenski veleposlanik v ZDA. 

Leta 2008 je bil izvoljen za ustavnega 

sodnika, dve leti kasneje pa je postal 

predsednik tega sodišča. Tri zaporedne 

mandate je bil član Mednarodne 

komisije za pravo pri OZN. Bil je 

svetovalec predsednika republike 

Boruta Pahorja (59).

87 | 2. MAREC 2023 INTERVJU 

23 

Oddaja Vroča tema, ki je na ogled 

na spletu, je bila posvečena 

prvi obletnici napada na Ukrajino. 

Ruska vojska že eno leto 

ruši domove in ubija civiliste. Ukrajinska 

vojska je z orožjem zahodnih zaveznikov 

krenila v protiofenzivo in okupatorja, 

ki je prišel do obrobja Kijeva, pregnala z 

mnogih zasedenih območij. Štiri ukrajinske 

regije so razglasile priključitev k 

Rusiji. Ustavitev vojne Rusija kot stalna 

članica s pravico veta vztrajno blokira 

tudi v Varnostnem svetu OZN. S tem se je 

ukvarjala tudi posebna Komisija za mednarodno 

pravo pri OZN, katere član je bil 

šestnajst let tudi Ernest Petrič. 

CELOTEN INTERVJU 

JE OBJAVLJEN NA PORTALU 

DOMOVINA.JE 

Vaš zadnji mandat je bil leto dni 

daljši zaradi koronakrize, tik 

pred koncem pa se je morala 

komisija soočiti tudi z reševanjem 

konflikta v Ukrajini. Verjetno 

je iskala rešitve, kako bi agresorsko 

stran prisilila v spoštovanje 

mednarodnega prava. 

Moje sodelovanje v komisiji, v katero 

sem bil trikrat izvoljen – ob tem moram 

poudariti, da drugič in tretjič praktično z 

večino glasov –, je bilo lepo obdobje. Treba 

je poudariti, da te v komisijo izvolijo 

»ad persona«, torej tebe kot osebo, ne kot 

predstavnika države, temveč kot strokovnjaka. 

Tvoja država te samo predlaga. 

Ukvarjali smo se predvsem z vladavino 

prava na mednarodni ravni. Po drugi 

svetovni vojni so se države zavedale, da 

je treba na tem področju nekaj storiti, saj 

so bili mednarodni odnosi vedno bolj intenzivni, 

mednarodno sodelovanje je začelo 

posegati praktično na vsako področje 

človeškega delovanja. Vse to je treba 

regulirati z mednarodnim pravom, treba 

je torej državam pomagati, da bi pravo 

razvijale in ga kodificirale. Kodificirale 

pomeni, da bodo zapisale tisto, kar že izhaja 

iz ravnanja držav kot mednarodno 

običajno pravo. To mednarodno običajno 

pravo pa ima hibo, saj ni zapisano. Če 

neko pravo ni zapisano, se takoj pojavijo 

težave, ko se ga uporablja. 

Naloga te komisije je študirati ravnanje 

oz. prakso držav, kar je temelj mednarodnega 

prava. Mednarodno pravo 

pravzaprav odraža voljo držav, da neka 

pravila sprejmejo, kajti skupen interes 

je, da sobivamo v neki urejeni mednarodni 

skupnosti. V ta prostor je postavljena 

komisija, ki je sestavljena iz 34 članov, iz 

Vzhodne Evrope so lahko vsakokrat trije 

člani, voli jih Generalna skupščina OZN 

po posebnem postopku s kvalificirano 

večino. Uživajo visok rang delovanja, kadar 

so na delu, so tretirani kot pomočniki 

generalnega sekretarja OZN. Med letom 

večinoma preučujejo prakso držav, v Ženevi 

pa nato poskušajo uskladiti svoje 

ugotovitve. Naj povem, da gre za izjemno 

ugledne strokovnjake, ki si želijo ohraniti 

mednarodni pravni red, da ne bi prevladal 

kaos, kjer bi bila na koncu uveljavljena 

volja močnejšega. V treh mandatih oz. 

petnajstih letih – ob tem sem bil enkrat 

tudi predsednik te komisije – smo samo 

enkrat odločali z glasovanjem, sicer smo 

vedno odločili s konsenzom. 

Se vam zdi, da najmočnejši igralci 

po 15 letih bolj ali manj spoštujejo 

mednarodno pravo ali delujejo 

samovoljno? Kakšen je danes, 

v luči leto dni trajajočega 

oboroženega spopada v Ukrajini, 

še pomen mednarodnega prava? 

Odgovor na to vprašanje je zelo kompleksne 

narave. Mednarodno pravo se 

seveda krši, tako kot se krši vsako drugo 

pravo. Ravno tam, kjer gre za velika 

nesoglasja interesov, se najbolj krši. 

Smisel vsakega prava je, da določa mejo 

med pravnim in nepravnim ravnanjem. 

V treh mandatih 

oz. petnajstih letih 

– ob tem sem bil enkrat 

tudi predsednik 

te komisije 

– smo samo enkrat 

odločali z glasovanjem, 

sicer smo vedno 

odločili s konsenzom. 

Že sama ideja prava nosi v sebi možnost 

kršitve. Že sama narava prava torej v 

sebi nosi možnost kršitve. Ker če kršitve 

niso možne, prava sploh ne potrebujemo. 

Mednarodno sodelovanje se vedno 

bolj razvija, vse človeške dejavnosti so 

danes praktično internacionalne. Vse 

to ureja mednarodno pravo. Letalski 

promet, pomorski promet, zdravstvena 

vprašanja, trgovino, finance in tako 

naprej. Ogromen del mednarodnega 

prava se spoštuje, so pa področja, na 

katerih pridemo do zahtevnih vprašanj, 

ker se tam konfliktno soočajo neki 

temeljni interesi držav. Tam so kršitve 

pogoste. Takšno področje je vprašanje 

miru in varnosti, ampak ob vsej nemoči 

mednarodne skupnosti in ob vsem 

nespoštovanju mednarodnega prava 

gre v prvi vrsti za kršitev prepovedi 

agresije s strani ene od strank v ukrajinski 

vojni, zločine zoper človečnost, ki se 

tam dogajajo, vojne zločine … 

Jasno je, da imamo tukaj opravka z 

državo, od katere pričakujemo posebno 

odgovornost, ker ima tudi posebna 

pooblastila, to je stalno članstvo v 

Varnostnem svetu OZN. Rusija pa si je 

dovolila, da se je zapletla v agresijo zoper 

sosednjo državo, kar je nedvomno 

zločin po mednarodnem pravu, in to 

ne glede na napake, ki jih je Ukrajina 

lahko storila. Veste, to je tako, kot da bi 

šli zvečer v park na sprehod, tam bi do 

vas prišel nek rogovilež in vas napadel, 

ljudje pa bi rekli, kaj pa je hodil zvečer 

v park, napake dela. Ali pa bi celo rekli 

tisto, kar se v zadnjem času večkrat 

slišal v kontekstu Ukrajine, to je naj se 

pogovori tisti, ki je napaden, s tistim, 

ki ga je napadel. Ali pa celo takšne izjave, 

da napadenemu ni treba pomagati 

in da naj se z napadalcem dogovorita 

sama. Lepo vas prosim. Pred dnevi sem 

zavzel negativno stališče do izjave, ki 

so jo v pismu posredovali zelo ugledni 

Slovenci, ki jih sicer cenim. 

Govorite o pismu intelektualcev, 

katerega podpisnika sta med 

drugimi tudi dva nekdanja 

predsednika republike, dr. Danilo 

Türk in Milan Kučan. To je že 

njuno drugo pismo odločevalcem, 

ampak njun argument je, 

da se drugače kot s pogovorom 

agresije ne bo dalo ustaviti, 

ker se Putin ne bo umaknil.

INTERVJU 

24 


Jaz sicer cenim pobudo teh gospodov in 

gospa, ker njihova želja temelji na pobudi 

po miru, da se svet obvaruje pred nekim 

širšim konfliktom. To željo še kako delim, 

ampak težko sprejmem, da za to, da 

bi se zagotovil nek mir, predvsem govorim 

o vas, ki vas nekdo napade v parku, 

zamižimo in rečemo, da sta oba na nek 

način kriva. To ne pelje nikamor. To pelje 

v zanikanje temeljnih odgovornosti, 

ki jih ima sleherna država, še posebej pa 

velike sile, tiste, ki določajo tok mednarodnega 

dogajanja. To kaže tudi praksa. 

Veste, kmalu bo 100 let, odkar je nek veliki 

državnik, Neville Chamberlain (nekdanji 

predsednik vlade Združenega kraljestva) 

mahal s pogodbo na angleškem 

letališču, s katero se je vrnil iz Münchna, 

in se hvalil, »tule vam prinašam 100 let 

miru«. Takrat so izdali Češko. Razkosali 

so jo, misleč, da bo Hitler zadovoljen. Ne, 

leto dni kasneje smo bili v svetovni vojni, 

tako da popustiti agresorju, sprejeti, da 

neka močna sila lahko proti šibkejšemu 

svojo voljo uveljavi s silo, kljub temu da 

je šibkejša država morda naredila kakšno 

napako, kajti vsi delamo napake, je zame 

nesprejemljivo. Z vsem spoštovanjem 

do omenjenih gospodov, enačenje zločinca 

z žrtvijo po mednarodnem pravu 

preprosto ne gre. Tega ne morem sprejeti 

ne kot človek, ne kot profesor mednarodnega 

prava in ne kot strokovnjak, ki mi 

že z možnostjo dela v mednarodni komisiji 

priznavajo, da nekaj vem. 

Mednarodno pravo se seveda krši, tako kot se krši vsako drugo pravo. 

Če nekdo krade 

in goljufa ter si privošči 

davčno utajo, to ne 

pomeni, da je pogrnilo 

pravo. Pogrnila 

je družba, ki tega ni bila 

sposobna preprečiti. 

Tisti, ki naj bi to pravo 

ščitili in varovali. 

Rusiji se popušča že leta. 

Spomnimo se invazije na Gruzijo, 

priključitve Krima in zdaj vojne 

v Ukrajini. Je tukaj mednarodno 

pravo pogrnilo? 

Ni pogrnilo mednarodno pravo, ampak 

so pogrnile države, ki ga ne spoštujejo. 

Če kdo ne krade in goljufa ter si privošči 

davčno utajo, to ne pomeni, da je 

pogrnilo pravo. Pogrnila je družba, ki 

tega ni bila sposobna preprečiti. Tisti, 

ki naj bi to pravo ščitili in varovali. 

Zame je tragedija v tem, ker je Rusija del 

evropske civilizacije, da je to država, ki 

je bila skozi zadnjih 

200 do 300 let eden 

od pomembnih dejavnikov. 

Če hočete, od 

Napoleonovih vojn 

naprej. Ruski car je 

pred 200 leti prišel na 

kongres v Ljubljano 

kot eden od glavnih 

akterjev evropskega 

reda. To je država, ki 

je izjemno pomembna, 

šla pa je po poti 

rušenja mednarodnega 

reda in miru. Če 

je kaj temelj miru, je 

to prepoved uporabe 

oborožene sile v mednarodnih 

odnosih s 

samo dvema izjemama: 

če za uporabo sile 

da pooblastilo Varnostni 

svet ali pa kadar 

gre izrazito za samoobrambo zoper neposreden 

napad. To pa ta posebna akcija 

v Ukrajini, kakorkoli jo že imenuje 

Putin, ni. To je, na žalost, agresija. 

Eden od očitkov Zahodu je, 

da so Združene države Amerike 

sprovocirale to vojno. To so očitki, 

ki prihajajo tudi od zelo uglednih 

slovenskih pravnikov. Kako vi 

gledate na to? 

Pri številnih vprašanjih se zagotovo soočajo 

interesi velikih v tem novem obdobju, 

tu prednjačijo veliki akterji, kot so še 

vedno ZDA, Rusija in Kitajska. Morda bo 

v prihodnje zraven še kdo drug, npr. Indija. 

Te države dajejo ton mednarodnemu 

življenju in imajo tudi glavno besede 

pri zagotavljanju mednarodnega reda. 

Zato sem toliko bolj nejevoljen, prizadet 

in žalosten, da država, ki se je izvila iz 

desetletij grobega, avtoritarnega režima, 

totalitarizma in stalinizma ter krenila 

na pot počasne demokratizacije in 

spoštovanja človekovega dostojanstva, 

zdrsne nazaj v obnavljanje ideje enega 

velikega naroda in prevlade nad drugim. 

Veste, demokratizacija se odvija počasi, 

tako je v Sloveniji, kaj šele v Rusiji. Država 

se je zdaj ponovno znašla v položaju, 

ki ga nikoli več nisem pričakoval in ji ga 

ne privoščim. Dvakrat se je v zadnjem 

letu glasovalo o tem vojaškem posegu 

v Ukrajini, ki mu jaz pravim popolna 

agresija, in dvakrat je Rusija, ta velika, 

tradicionalna država, ostala popolnoma 

sama v Generalni skupščini OZN. 

Ne poznam primera, ko bi nekdo v mednarodni 

skupnosti ostal tako osamljen. 

Ko so od Rusije dvakrat zahtevali, da se 

prekine agresija, so jo samo štiri države 

podprle: Belorusija, Sirija, Severna Koreja 

in Eritreja. Tudi Kitajska in Indija, pa 

zaveznik Srbija, so se vzdržale. To je tragedija 

za ruski narod, ki zaradi dogajanja 

v Ukrajini izgublja. 

Rusija postaja nekaj popolnoma 

drugega, kot se od nje pričakuje, denimo 

da bi bila eden od stebrov evropskega 

reda. Kar se tiče zveze Nato, številne 

države si želijo vanjo, tudi mi smo se 

pred leti prerivali v vrsti za vstop. Zakaj? 

Sovjetska zveza je nekajkrat intervenirala 

v vzhodnoevropskih državah in to 

niso bile intervencije, ki bi jih mednarodna 

skupnost lahko pozdravila. Daleč 

od tega, čeprav so trdili, da gredo ohranjat 

socializem, denimo na Madžarsko


INTERVJU 

25 

leta 1956 s tanki, na Češkoslovaško leta 

1968 in 1969 spet s tanki, ampak nikoli 

niso prestopili črte Nata. Intervenirali 

so samo zunaj tega območja. In tudi 

zdaj, ko govorimo o intervenciji v Osetiji 

na Kavkazu, intervenciji v Pridnestrju 

v Moldaviji, intervenciji na Krimu in v 

Ukrajini, govorimo o območjih stran od 

meje z Natom. Človek zato razume države, 

kot so Estonija, Latvija in Litva, pa 

denimo države, kot so Poljska, Ukrajina 

in Moldavija, da želijo v Severnoatlantsko 

zavezništvo, ker menijo, da je to 

neko varnostno zagotovilo, ki jih varuje 

pred tem, da bi veliki medved zamahnil 

s šapo. Kljub temu da človek to lahko 

oceni kot napak, da lahko oceni, da to 

ni prava politika, to v nobenem primeru 

ne da drugi državi pravice, da jo napade. 

Pred dnevi ste na predavanju ob 

zaključku vašega mandata v komisiji 

OZN za mednarodno pravo 

izjavili, da ne verjamete več, da 

lahko vojna v Ukrajini preraste 

v širši globalni konflikt. Ampak 

kakšna garancija za globalni mir je 

danes še Varnostni svet OZN, katerega 

stalna članica je tudi Rusija? 

Kakšna je sploh še njegova vloga? 

Ne smemo pozabiti, da je po drugi svetovni 

vojni OZN nastal kot zavezništvo. 

To je bila organizacija zaveznic zoper 

nacifašizem v drugi svetovni vojni. Kot 

taka je iz tega izšla in zmagovite sile, 

ki nosijo temeljno odgovornost in zagotovilo 

za mednarodno varnost, so se 

dogovorile okrog pravila petih stalnih 

članic v Varnostnem svetu. Zmagovite 

Veste, to je tako, 

kot da bi šli zvečer 

v park na sprehod, 

tam bi do vas prišel nek 

rogovilež in vas napadel, 

ljudje pa bi rekli, 

kaj pa je hodil zvečer 

v park, napake dela. 

Rusija je država, od katere pričakujemo posebno odgovornost, ker ima tudi posebna pooblastila, 

to je stalno članstvo v Varnostnem svetu OZN. 

sile v drugi svetovni vojni: ZDA, Sovjetska 

zveza, Kitajska, Anglija in Francija. 

Kmalu bo od tega sto let, ampak teh pet 

držav imajo za to, da lahko to odgovornost 

izvajajo, tudi posebno pooblastilo. 

To je odločanje v Varnostnem svetu, 

ker pa se je smatralo, da je njihovo soglasje 

temeljni pogoj za mir in varnost 

v svetu, se je uvedla tudi pravica veta, 

kot temu rečemo, v praksi gre za to, da 

lahko Varnostni svet sprejme nek sklep 

samo takrat, kadar mu nobena od teh 

petih članic ne nasprotuje. To pravilo 

obstaja tudi iz praktičnih razlogov. 

Recimo, da bi Varnostni svet sprejel 

nek sklep, ki bi nasprotoval interesom 

Ruske federacije. Kako bi se ta sklep 

uresničil brez velikega tveganja? Bi mar 

uporabili silo za uveljavitev sklepa? Tu 

je govor o neki sivi coni, ki pomeni, da 

lahko, kadar ni soglasja teh velikih, 

čeprav človek pričakuje, da bi soglasje 

pri tako pomembnih vprašanjih, kot je 

vprašanje agresije, obstajalo, neka država 

blokira Varnostni svet. To je Rusija 

storila na začetku vojne v Ukrajini. 

Verjetno po drugi svetovni vojni 

nihče ni pričakoval, da bi lahko 

bila stalna članica Varnostnega 

sveta kdaj agresor, ki bi kršil 

mednarodno pravo? 

Leta 1945, ko so to idejo snovali na konferencah 

v Dumbarton Oaksu v Washingtonu 

in v Jalti na Krimu, so verjeli, da bo 

po zmagi nad nacifašizmom pet stalnih 

članic v Varnostnem svetu, zmagovitih 

držav v drugi svetovni vojni, sposobnih 

najti vsako soglasje in da nobena med njimi 

ne bo agresor. No, realnost gre včasih 

mimo dobrih želja, ki so včasih tudi težko 

uresničljive. Rusija je v tem primeru odločitev 

Varnostnega sveta preprečila s svojim 

vetom. Obstaja pa mehanizem, da se 

v primeru, ko je Varnostni svet blokiran, 

zadeva prenese na Generalno skupščino 

OZN. Ta o tem razpravlja, s kvalificirano 

večino sprejme nek sklep, ki pa seveda, 

v nasprotju s sklepom Varnostnega sveta, 

ni obvezujoč. Generalna skupščina 

lahko da samo priporočilo, ampak tudi 

priporočilo nekaj velja. Če skupščina 

nekaj sprejme s tako prepričljivo večino, 

kot je obsodba ruske agresije nad Ukrajino, 

ima to neko zelo veliko težo. Konec 

bo ta zgodba dočakala in mislim – celo 

zaupam vam, da o tem razmišljam –, da 

bodo nekateri elementi tega konca predvsem 

ustavitev sovražnosti, kar bo prvi 

korak. Ta prvi korak bi moral biti korak 

Ruske federacije, enostranska razglasitev 

konca sovražnosti. To odločitev bi 

lahko spremljal manever, da bi se obe 

vojski umaknili na izhodiščne položaje. 

To bi moral spremljati tudi dogovor o 

spoštovanju suverenosti in meja države 

Ukrajine. Da se morda ta država sama 

odloči, da bo v bodoče ostala nevtralna. 

Da se morda uresniči neka široka avto-

INTERVJU 

26 


Ne delim ideje nekaterih, naj se napadalec 

in žrtev med seboj kar sama dogovorita. Ne. 

Žrtev je žrtev, napadalec pa je napadalec. 

Vsak teden sta prišla 

k meni ameriški 

in ruski veleposlanik. 

Oba sta prihajala 

s poskusom vplivanja 

na to, kako bomo 

glasovali. Precej manj 

ju je zanimalo, kako 

razmišljamo, predvsem 

ju je zanimal naš glas. 

nomija na teh spornih območjih, ki bo 

vključevala pravila, kot je recimo drugi 

uradni jezik, kot je na primer ruščina. In 

seveda druge podobne zadeve. 

Ampak trenutno gredo zadeve v 

popolnoma drugo smer. Rusija je 

pred dnevi odstopila od dogovora 

Novi start, pogodbe o omejevanju 

strateške jedrske oborožitve. 

Trenutno gredo stvari v zelo nevarne 

vode, ampak dogovor, do katerega bo 

nekoč moralo priti, bo zelo kompleksen, 

ker bo treba uskladiti vse te interese. 

Ampak nikakor ne verjamem, da je prava 

pot k nekemu dogovoru v tem, da se 

agresorju dovoli, da svojo žrtev na nek 

način v nekaj prisili. To je v nasprotju ne 

samo z mednarodnim pravom, ampak, 

če želite, s temeljnimi principi sedanjega 

in bodočega svetovnega reda. Sicer se 

nam slabo piše. Vsaka velika država bo 

lahko iz tega ali onega razloga posegla 

v drugo državo mimo mednarodnega 

prava. Lahko bi vam našteval, v koliko 

dokumentih je bila agresija po mednarodnem 

pravu razglašena za zločin, to 

je navsezadnje zapisano tudi v našem 

kazenskem zakoniku, v 103. členu. Ne 

želim si, da bi naši zanamci živeli v tako 

nevarnem svetu. Ruski začasni odstop 

od pogodbe Novi start je zame nov nevaren 

korak stran od svetovnega mira. Ti 

dogovori so nastali v času hladne vojne, 

številni so bili podaljšani, zagotavljali 

so jedrsko ravnotežje zaradi jedrskega 

strahu. Putin igra poker, ampak spomnim 

se kubanske krize in potem krize 

na Bližnjem vzhodu leta 1973, ko sta obe 

strani, tudi Rusija, vztrajno izjavljali, da 

ne bosta prvi uporabili jedrskega orožja. 

Danes pa poslušamo, že vsaj dvakrat 

Dimitrija Medvedjeva, da bo njihov prvi 

cilj London. Ali smo res prišli do točke, 

da se nekaterim zdi kar normalno razmišljati 

o temu, da bomo morda uporabili 

taktično jedrsko orožje? Če gremo 

res na to pot, si upam trditi, da to pomeni 

konec naše civilizacije. Če ponovim, 

ne delim temeljne ideje nekaterih, naj se 

napadalec in žrtev med seboj kar sama 

dogovorita. Ne. Žrtev je žrtev, napadalec 

pa je napadalec. 

Tudi Slovenija kandidira za 

nestalno članstvo v Varnostnem 

svetu. Govori se, da je naš tekmec 

z Vzhodne Evrope Belorusija, 

osamelec, ki podpira Putina. 

Je res mogoče, da bi izgubili tekmo 

z Belorusijo? Kaj bi nam sicer 

to članstvo v teh nevarnih časih 

prineslo dobrega? 

Mislim, da ima Slovenija zelo dobre 

možnosti, sploh v kontekstu vloge, ki 

jo Belorusija trenutno igra v oboroženem 

spopadu v Ukrajini. Postali bomo 

nestalna članica Varnostnega sveta. To 

je velika odgovornost, saj bomo soodločali 

o vseh najpomembnejših temah 

za ohranjanje mednarodne varnosti in 

miru. Podpiram naše članstvo. Morda 

sem ga malo manj podpiral pred leti, pri 

drugi kandidaturi, ko nam ni uspelo. 

Ampak takrat je minilo šele devet let od 

prvega članstva. V Varnostnem svetu je 

od 193 suverenih držav pet stalnih članic 

in deset nestalnih članic. Veste, vsakih 

deset let za nestalno članstvo kandidirajo 

države, kot so Indija, Japonska, 

Brazilija, Turčija ali Nemčija. Takrat 

smo bili preveč optimistični in nismo 

uspeli, toda tokrat so zadeve drugačne. 

Mislim, da nam bo uspelo, kar bo velika 

čast, predvsem pa velika odgovornost. 

V 90. letih, ko nam je prvič uspelo, so 

nas vsi nehali zamenjavati s Slovaško. 

Za članstvo države je pomembno, da 

je odlična pri svojih prizadevanjih za 

varnost in mir v svetu. Takrat smo bili 

večkrat med tnalom in nakovalom. Vsak 

teden sta prišla k meni ameriški in ruski 

veleposlanik, ker sem bil za to zadolžen 

na ministrstvu. Oba sta prihajala s 

poskusom vplivanja na to, kako bomo 

glasovali. Precej manj ju je zanimalo, 

kako razmišljamo, predvsem ju je zanimal 

naš glas. Ko si v Varnostnem svetu, 

si izpostavljen tudi takšnim poskusom 

vplivanja. Zdaj je seveda drugače, ker 

smo članica Evropske unije in Nata, zato 

približno vsi vedo, kako bomo glasovali. 

Zdaj je manj možnosti za te poskuse 

vplivanja, ampak zame je bila to takrat 

pomembna izkušnja. 

Glede lobiranja za članstvo se 

je ponujal tudi bivši predsednik 

Borut Pahor, a Golobova vlada 

se za to ni odločila. Bili ste njegov 

svetovalec, dobro ga poznate. 

So se na vladi prav odločili? 

Boruta Pahorja dobro poznam, bil je moj 

študent, nekoč sem mu v Washingtonu 

celo uspel najti neko štipendijo, ampak 

se je odločil, da ostane v slovenski 

politiki. Kot vidimo, se je prav odločil. 

Mislim, da se je Golobova vlada odločila 

narobe. Prepričan sem, da bo gospod 

Pahor kljub tej enkratni odločitvi 

s to vlado ali pa katerokoli drugo, ki bo 

prišla za njo, pripravljen sodelovati. Če 

njega kaj vodi v življenju, je to zagotovo 

prizadevanje za skupno dobro naše države, 

za naše normalno sobivanje.


ANKETE 

Komentar 

27 

Svoboda in SD dol, SDS in NSi gor 

Tradicionalno zadnja anketa meseca, Medianina za POP TV, pritrjuje nečemu, 

kar že vemo: Gibanje Svoboda in vlada kot celota vse bolj izgubljata podporo javnosti. 

Tokrat je prvič podpora vladi padla pod polovico. 

UREDNIŠTVO 

Po drugi strani pa se vsaj v dotični 

anketi dviguje podpora SDS-u, 

v februarskem merjenju pa tudi 

NSi-ju in Levici. Ob Svobodi pada 

tudi podpora Socialnim demokratom. 

Povprečje treh februarskih anket, 

preračunano na sedeže državnega 

zbora, desnosredinskemu bloku glede 

na realno stanje prinaša dodatnega 

poslanca. 

Če bi bile volitve minulo nedeljo, 

bi 26,8 odstotka vprašanih volilo Gibanje 

Svoboda, SDS na drugem mestu 

pa 22 odstotkov. Sledijo Nova Slovenija 

s 6,4-% podporo vseh anketirancev, 

Socialni demokrati s 5,1-% in 

Levica s 5-%. 

34,5 % 

38,3 % 

39,9 % 

37,4 % 

40,2 % 

36,7 % 

37,9 % 

34,4 % 

Od ostalih strank je najbližje parlamentarnemu 

pragu Resni.ca z 2,7 %, Piratsko 

stranko bi volilo 1,9 % vprašanih, 

Našo prihodnost in Dobro državo pa 1,7 %. 

Ostale stranke bi prejele 5,9 % glasov, neopredeljenih 

je dobrih 12 odstotkov. 

Trendi med opredeljenimi anketiranci 

kažejo padanje podpore Svobodi in 

SD-ju, že drugi mesec boljši rezultat SDS- 

-a, nihanje podpore NSi-ju in Levici, sapa 

pojenja stranki Resni.ca. Druge stranke 

niso blizu parlamentarnega praga. 

Vse bolj pada tudi podpora vladi, 

povečuje se delež nezadovoljnih z 

njemim delom. V februarju delo vlade 

podpira zgolj še 46 % vprašanih, kar je 

Primerjava podpore strankam na volitvah 2022 

in v zadnjih mesečnih anketah 

(Mediana za POP TV, opredeljeni) 

volitve 2022 

13 odstotnih točk manj kot na vrhuncu 

podpore lanskega novembra. Vlade 

ne podpira 40 % vprašanih, prav tako 

največ v času mandata Golobove ekipe. 

Med politiki so volivci najboljšo 

povprečno oceno drugič zapored podelili 

poslancu SDS Anžetu Logarju. V 

primerjavi z januarjem je ta ocena sicer 

že nekoliko nižja, a ima kljub porazu na 

predsedniških volitvah več političnega 

kapitala od aktualne predsednice Nataše 

Pirc Musar. Tretjo najvišjo javno podporo 

beleži predsednik vlade Robert Golob. 

Še preslikava treh februarskih anket 

na poslanske sedeže: Razmerje med 

blokoma bi se spremenilo za 1 mesto 

– v prid SDS in na škodo Gibanja Svoboda, 

ki bi nadaljnja 3 mesta prepustilo 

SD-ju (1) in Levici (2). 

 

Več na portalu 

Domovina.je: 


Škarje se zapirajo 

23,5 % 

28,5 % 

23,1 % 

22,3 % 

24,0 % 

22,9 % 

27,2 % 

28,5 % 

6,9 % 

6,7 % 

6,2 % 

9,6 % 

7,8 % 

10,4 % 

7,4 % 

8,2 % 

6,7 % 

6,1 % 

7,2 % 

9,2 % 

7,8 % 

8,4 % 

8,2 % 

6,6 % 

avg.22 

sep.22 

okt.22 

nov.22 

dec.22 

jan.23 

feb.23 

4,4 % 

6,5 % 

5,7 % 

6,5 % 

5,0 % 

6,0 % 

5,0 % 

6,4 % 

Gibanje Svoboda SDS NSi SD Levica 

Ob vstopanju v 9. mesec oblasti 

Golobove vlade so trendi jasni: vlada 

izgublja podporo, prav tako dve od treh 

koalicijskih strank. 

Škarje med Svobodo in SDS se 

zapirajo tudi zaradi rasti podpore največji 

opozicijski stranki, vzporedno s tem pa 

je vse manjša tudi razlika med velikostjo 

deležev podpornikov ter nasprotnikov 

dela vlade. 

Predvsem pri podpori vladi se lahko v 

mesecu ali dveh pričakuje preobrat, torej 

da bo delež nezadovoljnih večji od deleža 

zadovoljnih. Svoboda bo po drugi strani 

najbrž prednost v podpori pred SDS-om 

držala še nekaj mesecev.

INTERVJU 


28 Komentar 

TANJA REPIČ SLAVIČ, TERAPEVTKA 

Veliko zlorabljenih zlorabe 

nikoli ne prijavi, ker vidijo, 

kako javnost žrtve raztrže 

Dokler bo okolica spraševala žrtev, zakaj je nekaj naredila, smo kot družba še vedno 

zelo daleč. – Storilec ponavadi obrne situacijo tako, da da žrtvi vedeti, kot da ga je zapeljala. 

– Dokler se zlorabljeni počuti krivo, ostaja v odnosu s storilcem, čeprav samo 

čustveno. – Čeprav nas naša preteklost v veliki meri oblikuje, nas ne sme določati. – 

Pedofil dela na tem, da si pridobi zaupanje, da dobi otrok občutek, da je na varnem, da 

je nekaj posebnega. – Zloraba ima moč, ampak zlorabljeni so močnejši, saj sicer ne bi 

preživeli vsega, kar jim je bilo storjeno. 

ANDREJA BARAT 

TOMO STRLE/CITRUS


29 

Dr. Tanja Repič Slavič (1979) je doktorica 

znanosti s področja zakonske in družinske 

terapije. Kot redna profesorica na 

Teološki fakulteti predava predvsem o 

zlorabah in zasvojenosti. Je avtorica knjige 

Nemi kriki spolne zlorabe in novo upanje, 

s katero je leta 2008 opozorila na tabu 

temo. V rodnih Žapužah pri Ajdovščini je 

odprla podjetje za terapevtsko svetovanje 

Sočutje. Skupinske terapije izvaja skupaj z 

dr. Christianom Gostečnikom. 

Še pred leti spolne zlorabe niso 

bile pogosta tema. To pa seveda 

ne pomeni, da jih ni bilo. Kakšen 

razvoj družbe je bil potreben, da 

smo prišli do točke, na kateri smo 

nanje občutljivi in pozorni? 

Vsekakor lahko potrdim, da se o zlorabah 

več govori, pogosteje se piše, 

kot se je, vendar nisem tak optimist. 

Prepričana sem, da če bi vprašali žrtve 

zlorab, bi jih večina potrdila, da smo 

kot družba še zelo daleč od tega, da bi 

čutile dovolj občutljivosti, sprejemanja, 

podpore pri razkrivanju, ob tem, 

da spregovorijo ali celo podajo prijavo. 

Na terapijah veliko zlorabljenih pove, 

da zlorabe raje ne prijavijo, ko vidijo, 

kako mnogi žrtev, ki tvega obelodaniti 

resnico, še vedno raztržejo. S tem 

mislijo predvsem na odzive okolice, ki 

se sprašuje, zakaj je to naredila, ali želi 

storilcu škodovati pri ugledu, gre za 

kakšno maščevanje, ima sama psihične 

težave in išče pozornost ter, če je že 

kaj na stvari, zakaj je toliko let molčala, 

zakaj je še naprej hodila na ure klavirja, 

na trening odbojke, na obiske k sosedu, 

na njegova predavanja … 

Kakšna pot nas torej še čaka, da 

bo svet varen prostor za vse? 

Dokler bo okolica spraševala žrtev, 

zakaj je nekaj naredila ali ni naredila, 

in ne obratno, zakaj je storilec to storil, 

smo še vedno kot družba še vedno 

zelo daleč in logična posledica tega je, 

da ostaja več kot 90 % spolnih zlorab 

neprijavljenih. Med tistimi, ki so, pa se 

jih vsaj četrtina konča brez obsodbe. 

Spomnim se na kar nekaj primerov s 

terapije, ko si hčerka ni upala povedati 

za zlorabo niti svoji mami, ker jo je bilo 

strah, da ji ne bo verjela, in je na vse 

možne načine preverjala, kaj si mama 

misli o zlorabah. Enkrat je dala namerno 

na mizo časopis, v katerem je bila 

objava krute zgodbe dekleta, ki je bilo 

več let ujeto v odnosu z vzgojiteljem, ki 

jo je redno zlorabljal. Čakala je, kaj bo 

mama rekla, ko bo to prebrala. Mamim 

prvi odziv je bil, da ena najstnica spet 

išče pozornost in po krivici obtožuje 

zelo dobrega človeka. Mislite, da jo je 

ta odziv spodbudil, da ji pove? Odgovor 

je seveda jasen. Ni ji povedala. Verjetno 

še do danes ne. 

Če se starš ali skrbnik zgraža ob 

tem ali onem primeru, ki pride v javnost, 

vidi žrtev kot tisto, ki je kriva, 

mu ne bosta ne hčerka ne sin, če bosta 

kdaj zlorabljena, povedala, kaj se jima 

je zgodilo, saj bi bilo izdajstvo očeta ali 

mame še hujše kot zloraba sama. Ob 

vsaki aferi, ki pride v javnost, žrtve, ki 

še niso spregovorile, opazujejo odzive 

in na podlagi teh odzivov dobijo moč in 

pogum, da povedo, ali pa izgubijo upanje 

in se umaknejo v molk in tišino. Žal 

se večkrat umaknejo v tišino, kar pa rabljem 

daje sporočilo, da so na varnem, 

če zlorabljajo še naprej. To je najhujše 

zlo! Kriviti žrtev, nalagati odgovornost 

njej, jo spraševati zakaj ne glede na to, 

koliko je stara in v kakšnem odnosu je 

s storilcem, je tako narobe, kot je narobe, 

če vozimo v napačno smer po cesti. 

Če ljudje tega ne zmorejo razumeti, 

naj vsaj ne obsojajo. Narediti storilca 

za žrtev in žrtev za storilca je na glavo 

obrnjen sistem. Vsak »zakaj« pri zlorabljenih 

najprej prebudi občutek krivde. 

Lahko malo bolj razložite, 

kako je s krivdo? 

Večina žrtev se počuti krivo za 1001 

stvar: ker so bile ob nepravem času na 

Dokler bo okolica 

spraševala žrtev, zakaj 

je nekaj naredila ali ni 

naredila, in ne obratno, 

zakaj je storilec to 

storil, bo več kot 90 % 

spolnih zlorab še vedno 

neprijavljenih. 

nepravem mestu, narobe oblečene, se 

niso branile, ker so zamrznile, ker niso 

takoj povedale naprej, ker so bile prijazne, 

ker niso postavile meje, ker so 

zaupale človeku, da ima dobre namene, 

ker so se zaljubile v nekoga, ki jih je izkoristil 

do konca … Najverjetneje je še 

med samo zlorabo storilec izrekel kake 

besede, stavke, s katerimi je podkrepil 

in zasidral občutek krivde pri žrtvi, na 

primer: »To ti delam zato, ker si mi dala 

vedeti, da si tudi sama želiš,« ali: »Ti s 

svojim vedenjem pripraviš moškega, 

da mora narediti to, kar sem ti jaz sedaj 

naredil.« Žrtev lahko zamrzne od 

šoka: »Vidim, da ti paše, ker se nič ne 

upiraš.« Storilec obrne situacijo tako, 

da da žrtvi vedeti, da ga je zapeljala, 

zato ji pove stavke, v katerih ji sporoča: 

»Ne zmorem se kontrolirati in za to si 

ti kriva.« S tem, ko žrtev krivi sebe in je 

ujeta v dinamiko zlorabe še po mnogih 

letih, ko se zloraba sploh ne dogaja več, 

storilca lahko celo preživi, ima žrtev 

lažen občutek varnosti. Kaj želim s tem 

reči? Dokler žrtev verjame, da je ona 

kriva, daje vso odgovornost nase in je 

od nje odvisno, ali se bo nekaj spremenilo 

ali ne. Če pa bi dala odgovornost in 

krivdo na stran storilca, ne bi bilo več 

odvisno od nje, ali se bo nekaj spremenilo 

ali ne, ampak od storilca. Ona pa bi 

lahko samo čakala in to čakanje najbolj 

ubija. Zato je lažje imeti lažen občutek 

kontrole, nadzora, varnosti, ki daje navidezno 

moč. 

Kot terapevtka vidim, da dokler se 

zlorabljeni počuti krivo, še vedno ostaja 

v odnosu s storilcem, čeprav samo čustveno. 

Krivda je kot pokrov, obrambni 

mehanizem, ki mu ne dovoli, da bi se 

soočili z vso bolečino, ki je skrita pod 

tem občutkom, predvsem z zdravo jezo 

in odločnostjo, brez katere se travma 

spolne zlorabe ne more predelati. 

Krivda seveda ne ostane samo v zvezi z 

zlorabo, ampak se prenese tudi kasneje 

na vsa mogoča področja življenja: krivda, 

da se lahko kje celo sprosti in ima v 

redu, čeprav naj si tega ne bi zaslužila, 

krivda, da ni dobra mama, partnerka, 

ženska (moški, oče, partner), krivda, da 

ne more vplivati na stvari, na katere ne 

more vplivati, krivda, da ves čas privlači 

»napačne« partnerje, krivda, da ni 

dovolj dobra v odnosu, ker ji ne gre pri 

spolnosti, ker ima med spolnostjo »flashbacke« 

iz zlorabe … Včasih ironično

INTERVJU 

30 


rečem, da se počuti krivo celo za vreme 

v Južni Afriki. Počuti se krivo za vse, 

dolžno drugim narediti vsako uslugo, 

biti brez dovoljenja, da postavi mejo in 

reče ne. To pa je idealna kombinacija, ki 

pritegne storilce, da manipulirajo z njo 

in jo zlorabljajo naprej. 

Verjetno je ta krivda še toliko 

večja, če se zloraba dogaja več 

časa, že pri majhnem otroku, in to 

počne oseba, ki je z njim poznana 

in naj bi bila vredna zaupanja? 

Res je. Največ zlorab se zgodi v družinskem 

okolju oziroma s strani oseb, 

ki jim otrok zaupa – več kot 85 %. To 

je žalostno – prav tam, kjer naj bi bil 

otrok najbolj varen, živi v peklu in ne 

more nikamor pobegniti. Otrok težko 

dojame (sploh, če je zlorabljen pred 

puberteto), kaj se z njim dogaja. Ima 

zelo mešane občutke. Nekdo se zanj zanima, 

sicer na zelo neprimeren način. 

Lahko je zanj dober samo takrat, ko je 

telesno na razpolago, sicer pa sta brez 

stika. Osamljen, zapuščen in spregledan 

začne verjeti, da storilcu nekaj 

pomeni, sicer si ne bi vzel vsaj občasno 

časa zanj, si želel njegove družbe, se z 

njim igral, tudi če na nenavaden način. 

Storilec sistematično in postopno pridobiva 

zaupanje in izkorišča otrokovo 

ranljivost. Otrok čuti, da nekaj ni prav, 

a v psihi naredi razcep, da lažje preživi 

– na osebo, ki je prijazna, in na osebo, 

ki je pošast. Le kako bi ta otrok preživel, 

če ne bi nezavedno uporabil vseh 

obrambnih mehanizmov? 

Ko pride do prvih spolnih dejanj, 

zlorabe, to presega njegovo dojemanje 

spolnosti. Ne ve, ali so dejanja namerna 

ali naključna. Nima besed. Ne 

razume, ker se ne da razumeti, ker ni 

opravičila in razlage, zakaj to storilec 

počne. Če storilec to podkrepi z besedami, 

da mu to počne, ker ga ima rad, 

bo otrok kasneje v življenju zamenjal 

ljubezen za zlorabo in se bo zapletal 

v odnose, v katerih bo znova in znova 

zlorabljen, izkoriščan, ponižan, osramočen, 

razvrednoten, ali pa bo samo 

to počel drugim. 

Lahko torej storilec celo prepriča 

otroka, da je to, kar počne, 

nekaj normalnega? 

Res je. Storilec lahko prepriča otroka, 

da je spolna zloraba nekaj »normalnega« 

in da to spada v njun odnos kot 

del ljubeče skrbi. Včasih da otroku celo 

občutek, da je izbran, ker je res nekaj 

posebnega. Tudi ko se dejanja stopnjujejo, 

postajajo še bolj neprijetna, otrok 

tega ne razume in ne dojame, da je izkoriščen, 

zlorabljen, saj ne zmore povezati 

tega, da ga ista oseba spravlja v 

stisko in je z njim prijazna in ljubeča. 

To povzroča veliko zmedo. Nič ne ubije 

človeške psihe bolj kot dejstvo, da ista 

oseba izmenjuje nežnost in prijaznost z 

nasiljem in zlorabo. Zmeda je še večja, 

ker lahko otrok zato, ker ne razume, kaj 

se dogaja, vedno znova odhaja k storilcu, 

saj je v naravi otroka, da raziskuje, 

česar ne razume. To ponavlja, dokler 

ne razume. Naj poudarim, da tudi če 

otrok hodi k storilcu, to še ne pomeni, 

da si želi zlorabe, ampak vedno išče in 

si želi ljubezni v pravem pomenu. Vsako 

srečanje pa ga samo še bolj zmede, 

zato ima še večjo potrebo, da se vrača, 

da bi ugotovil, kaj bi pravzaprav rad od 

mene, zakaj sem pristal na to, kaj je z 

menoj, da odhajam k njemu. 

Ko otrok dojame, da to ni prav, da 

se to nikoli ne bi smelo zgoditi, še manj 

pa dogajati, pa so vse meje že povsem 

porušene. Otrok je notranje tako ujet 

v dinamiko zlorabe, da krivi sebe, se 

sprašuje, zakaj se ne upre, zakaj sodeluje. 

Ujet je v močna občutja, v brezizhodni 

situaciji, sploh če je že kazal znake, 

da se nekaj dogaja, vendar nihče ni 

ničesar opazil. Ostaja sam, preplavljen 

z gnusom, sramom in krivdo, ki pa ni 

njegova, ampak storilčeva, le da storilec 

tega ne čuti. Ne ukvarja se s tem, 

kaj storilec počne in zakaj ga spravlja v 

stisko, ampak s tem, zakaj to dopušča. 

Doživlja se kot aktiven del odnosa. 

Kaj se dogaja s takim otrokom, ko 

odraste? Ostaja še naprej žrtev? 

Glede na prej povedano je jasno, da so 

pri otroku, ki doživlja zlorabo, če po 

domače rečem, porušeni vsi zdravi 

senzorji za strah, za postavljanje meja, 

varnost, zaupanje. Pomešano je, kaj je 

ljubezen, kaj nasilje, kaj zlorabe, kaj 

spolnost, ki je zdrava in brez nasilja. Če 

tega ne razreši in če nikoli ne sliši, da 

to, kar je doživljal, ni bil izraz ljubezni 

ali naklonjenosti, ampak zloraba, če ne 

sliši, da si tega ni zaslužil, da ni kriv, bo 

v odraslosti nezavedno privlačil ljudi, 

ob katerih bo podoživljal zelo podob- 

Nič ne ubije človeške 

psihe bolj kot dejstvo, 

da ista oseba izmenjuje 

nežnost in prijaznost z 

nasiljem in zlorabo. 

ne občutke ali celo dejanja. Zapletal se 

bo v odnose, v katerih bo veliko adrenalina, 

tveganih vedenj, hoje po robu, 

zasvojenosti, trpljenja, duševnih stisk, 

panike, saj mu bo samo to poznano in 

domače. Na razumski ravni si bo želel 

miru, razumevanja, prijaznosti, iskrenosti, 

a to ne bo privlačno, ker za psiho 

ne bo domače in poznano. Ko slišijo za 

zgodbe odraslih zlorabljenih oseb, odrasli 

zato težko razumejo, zakaj se te 

osebe niso uprle, branile, sploh če je šlo 

za dlje trajajočo navezo. 

Če si že od otroštva globoko ranjen, 

zatrt v svoji intuiciji, psihično nestabilen, 

si najboljša vaba za tistega, ki išče 

točno tako osebo, da jo bo izoliral, osamil 

in nad njo izvajal katero koli vrsto 

nasilja, manipulacije in zlorabe. Še 

več, žrtev bo lahko celo prepričal, da 

to počne v imenu ljubezni. Spomnim 

se ženske, ki je hodila na terapijo in je 

povedala, da jo je oče spolno zlorabljal. 

Rekla je, da je do 18. leta živela v prepričanju, 

da je normalno, da imajo očetje 

spolne odnose s svojimi hčerkami, ker 

se je to njej dogajalo vsak dan. Šele pri 

osemnajstih letih je na nekem predavanju 

dojela, da to ni bila ljubezen, da 

to ni bilo normalno, ampak da je bila to 

zloraba. Njeno telo je ves čas čutilo, da 

nekaj ni v redu, saj je bila prekomerno 

težka. Tolažila se je s hrano. Iz odvečnih 

maščobnih celic si je naredila oklep 

v upanju, da bo manj privlačna, da 

bo rešena ubijanja na obroke. Vendar 

ni bila. Zaljubila se je v fanta, ki jo je 

prepričal, da je vredna svojega denarja 

in jo v sobi prodajal drugim moškim in 

z njo služil. Ta ženska je bila čustveno 

otopela, mrtva, da je lahko preživela. 

Intelektualno, razumsko pa je bila nadpovprečna 

– zlata maturantka. Si lahko 

predstavljate, kaj vse je doživljala? 

Leta in leta je garala, da je začela počasi


31 

drugače živeti, počasi čutiti svoje telo, 

verjeti, da ona ni enako zloraba, da je 

zloraba nekaj, česar nikoli ne bi smela 

doživeti, in da ni za nič kriva. Spolno 

zlorabljene osebe se identificirajo s 

spolno zlorabo: »Jaz sem zloraba.« Ne 

ločijo, da je eno zloraba, drugo pa so 

one. Tako je vse prežeto z občutji zlorabe, 

gnusa, sramu, krivde, strahu … 

Na terapijah vedno rečem ljudem, 

ki so bili spolno zlorabljeni, da je, ne 

glede na to, kaj so doživeli, upanje, da 

je lučka na koncu tunela, ki je morda 

še ne vidijo, da je novi dan. Tudi če se 

spomini res močno prebujajo, so danes 

na varnem. Zloraba se ne dogaja več, 

so samo popotresni sunki, zato imajo 

možnost, da se odločajo drugače, niso 

več ujeti. Lahko si dovolijo narediti nekaj 

novega, poslušati sebe, tisti glas, 

ki so ga vedno samo utišali, preslišali. 

Lahko si dovolijo spremembe, saj ponavljanje 

starega ne prinese v življenje 

nič drugačnega, lepšega. Čeprav nas 

naša preteklost v veliki meri oblikuje, 

nas ne sme določati. 

Splošno mnenje je, da ima žrtev 

vedno podoben psihološki profil, 

da je šibka, naivna, da nima socialne 

varovalke v družini. 

Je res tako preprosto? 

Ja, prototip žrtve je res tak. Ko študentom 

na predavanjih rečem, naj mi povedo, 

kako si predstavljajo tipično žrtev 

spolne zlorabe, rečejo največkrat to, kar 

ste vi našteli: izgleda uboga, naivna, 

šibka, ženskega spola, morda celo neurejena, 

da ne rečem zanemarjena. To ni 

(nujno) res. Lahko je celo daleč od tega. 

Večina žrtev, ki so pri osemnajstih letih 

prišle k meni na terapijo, tako moški 

kot ženske, niso izgledale tako, ampak 

so bile navzven urejene. Nekatere so 

pod popolno zunanjo podobo skrivale 

vse tisto, kar najbolj boli, da le ne bi kdo 

navzven opazil, da je z njimi kaj narobe. 

Podobno so morale kot otrok skrivati 

zlorabo, da je nihče ne bi videl. 

Veliko teh oseb živi v problematičnih 

partnerskih odnosih v iluziji, da 

se bo partner, če ga bodo imele dovolj 

rade, spremenil. Spet torej verjamejo, 

da bodo nekaj spremenile, če bodo nekaj 

naredile. Naložijo si krivdo za njegovo 

popivanje, za njegove afere, tolerirajo 

nasilje, ker tako lažje preživi, kot 

da čakajo, kaj bo drugi spremenil. Kako 

naj zberejo moč, da gredo stran, če porabijo 

vso energijo za to, da preživijo 

iz dneva v dan? Da nekdo zmore nositi 

celo življenje toliko strahu, krivde, sramu, 

gnusa, potlačene jeze, neizjokanih 

solz, mora biti presneto močan. Tega, 

da so veliko močnejše, kot je njihov rabelj, 

se žrtve ne zavedajo. Občutek imajo, 

da ne bodo preživele, če bodo same. 

Pa ni res! Ko žrtev spozna, da lahko 

preživi tudi sama, da je v resnici že ves 

čas v takem odnosu sama, sama za vse, 

predvsem pa čustveno sama, zmore iti 

stran in ni ji treba več biti v vlogi žrtve. 

Nekdo, ki je v stiku s seboj, s svojo intuicijo, 

ima zdravo jezo, odločnost in zna 

postavljati meje, ne bo postal žrtev oziroma, 

če bo prišel v past, bo znal prej 

najti pot iz nje. 

Izpostavili ste, da tipična žrtev 

spolne zlorabe izgleda uboga, 

naivna, šibka … Je lahko žrtev 

zlorabe tudi nekdo, 

ki je imel normalno otroštvo? 

Vsaka ženska ali moški je lahko potencialno 

žrtev zlorabe, čeprav klinične 

izkušnje in raziskave kažejo, da je 

70% verjetnost, da bo tisti, ki je že v 

otroštvu doživel katero od zlorab, tudi 

kasneje žrtev. Naj tukaj dodam še vpliv 

transgeneracijskega prenosa travme, ki 

se vedno bolj raziskuje. To pomeni, da 

Storilec prepriča 

otroka, da je spolna 

zloraba nekaj 

normalnega in da to 

spada v njun odnos 

kot del ljubeče 

skrbi. 

Če si že od otroštva 

globoko ranjen, zatrt v 

svoji intuiciji, psihično 

nestabilen, si najboljša 

vaba za tistega, ki išče 

točno tako osebo, da jo 

bo izoliral, osamil in 

nad njo izvajal katero 

koli vrsto nasilja, 

manipulacije in zlorabe.

INTERVJU 


32 Komentar 

pridejo npr. na terapijo mama, oče in 

hčerka. Hčerka, stara 12 let, ima anoreksijo 

ali bulimijo, se samopoškoduje, 

ne zaupa ljudem, zato ne želi več v šolo, 

je tesnobna, v svoji sobi. Preiščemo vse 

okoliščine v smislu, ali je bilo kaj takega 

v družini ali izven družine. Ničesar 

ne najdemo. Izkaže se, da sta starša 

zelo skrbna in da je tudi družinska dinamika 

taka, da nudi varno okolje za 

razvoj. Ničesar konkretnega ni ne tukaj 

in sedaj ne v bližnji preteklosti. 

V tem primeru vsekakor preverim, 

kaj se je dogajalo z očetom ali mamo, 

ko sta bila v istih letih, kot je sedaj 

hčerka. Če verjamete ali ne, ne samo 

po letih, včasih se celo po mesecih 

ujema, da je bila npr. mama pri isti 

starosti spolno zlorabljena, potlačila 

je vse občutke, jih disocirala in živela 

naprej. Njena hčerka pa je vsa ta čutenja 

posrkala vase (mama ni ničesar 

kriva, saj gre za nezavedni mehanizem 

prenosa nepredelanih čutenj) in teh 

čutenj ne zmore prebaviti, zato bruha, 

ne more jih več zaužiti, zato simbolično 

odklanja hrano, se samopoškoduje, 

da psihično bolečino preusmeri na fizično. 

Dokler mama ne bo začela reševati 

svoje travme, bo hčerka zelo težko 

rešena tega trpljenja. 

Kakšen pa je psihološki profil 

storilca? Kaj se dogaja v njem? 

Je vse zavestno (načrtovanje, 

dejanje, dolgoročna odvisnost)? 

Kakšni psihološki mehanizmi se 

predhodno odvijajo v njem? 

Težko bi na splošno govorila o psihološkem 

profilu storilca. Ko imamo v mislih 

pedofilijo, ki se največkrat dogaja s 

strani otroku poznanih oseb, je dejanje 

zlorabe zelo načrtovano vnaprej. Preden 

pedofil izbere otroka, ga kar nekaj 

časa opazuje, ga postopno vpelje v svet 

nevarnih igric. Dela na tem, da si pridobi 

zaupanje, da dobi otrok občutek, da 

je na varnem, da je nekaj posebnega. Ko 

prvič naredi »test«, to pomeni, da začne 

z dotiki ali se razkazuje, opazuje otroka 

golega, je otrok v šoku, zamrzne, ker tega 

ni pričakoval, zato največkrat ne reagira. 

Ko drugič spet naredi nekaj in se morda 

otrok odzove na način, s katerim pokaže, 

da tega ne želi, mu že naloži krivdo, kaj se 

brani, saj prvič ni imel nič proti. 

O tej dinamiki bi lahko še veliko govorila, 

ampak če se osredotočim na to, 

Pri spolnih zlorabah 

ne gre nikoli najprej 

za spolno slo, ampak 

predvsem za moč, 

nadzor, ponižanje, 

razvrednotenje. 

kdo je lahko storilec, bi rekla, da so storilci 

v vseh poklicih, različnih starosti, 

tako moški kot ženske ne glede na vero, 

raso. Navzven imajo največkrat povsem 

drug obraz – lahko so urejeni, ugledni, 

celo nagrajeni za kakšne posebne usluge, 

v družbi pogosto spoštovani in cenjeni, 

zato je še toliko manjša verjetnost, 

da bodo, če pride do razkritja, drugi verjeli 

žrtvi, da govori resnico. Storilci, ki 

so na visokih položajih, zlorabijo svojo 

moč in avtoriteto. Nikoli nimajo samo 

ene žrtve, ampak jih lahko imajo 10, 20, 

tudi 100. Ne ustavijo se sami od sebe. To 

je kot zasvojenost, ko je oseba gnana in 

preokupirana, izgubi nadzor in nadaljuje 

kljub negativnim posledicam. 

Ko gre za storilce, ki ne iščejo otrok, 

ampak odrasle osebe, običajno lažje 

Klinične izkušnje 

kažejo, da je vsaka peta 

ženska in vsak sedmi 

moški v življenju žrtev 

spolne zlorabe. 

govorimo o določenem profilu, predvsem 

o antisocialni osebnostni motnji. 

To so osebe, ki ne zmorejo sočutja, ne 

čutijo krivde, ki rabijo adrenalin, niso 

v stiku s strahom, jih vzburja občutek, 

da imajo moč, kontrolo, da so celo 

nasilni, da mučijo svojo žrtev, saj brez 

trpljenja ni vzburjenja. Ni jim mar, kaj 

doživlja njihov »partner«. Pomembno 

je, da osvojijo telo, ne da imajo odnos. 

Žrtev je le objekt za zadovoljevanje potreb. 

Potem ko jo razčlovečijo, jo lahko 

takoj odvržejo. Včasih za dosego svojega 

cilja uporabijo tudi alkohol ali drogo, 

da žrtev omamijo. 

Imate v mislih kaj konkretnega? 

Seveda. Že nekaj časa je močno v porastu 

tako imenovana droga GHB, ki nima 

ne vonja ne okusa in že v manjših količinah 

močno prizadene centralni živčni 

sistem. Žrtev postane omotična, izgubi 

zavest in spomin, njeno telo pa postane 

objekt za posilstvo. Čedalje več je deklet, 

ki pridejo na terapijo s paničnimi 

napadi, v hudih duševnih stiskah, s samomorilnimi 

mislimi, ker ne vedo, kaj 

se je med zlorabo dogajalo. Spomnim 

se punce, ki je rekla, da je šla na zabavo 

s prijateljico in ji je vmes postalo slabo, 

zato je šla na zrak. Od tam naprej se ne 

spomni ničesar. Spomni se šele, da se je


Komentar 

33 

Pedofil izbere otroka, 

ki ima slabši stik 

s starši, je veliko 

prepuščen sam sebi 

ali pa se starši ne 

zanimajo zanj. 

zbudila v temnem prostoru, naga, krvava 

po nogah, ob njej pa je bilo šest uporabljenih 

kondomov. Ko človek posluša 

take zgodbe, bi kričal od groze, kaj šele, 

da to doživiš. To dekle bo zelo težko še 

kdaj normalno živelo. Sprašujem se, kaj 

se dogaja v glavi takega storilca, da potrebuje 

za svoje spolno zadoščenje skoraj 

mrtvo telo omamljene punce in da lahko 

stoji v vrsti s še nekaj kolegi, ki pred 

njim ali za njim naredijo isto. 

Marsikateri najstnik niti ne ve, kaj 

vse ga lahko doleti, ko gre v nek nočni 

klub ali pa celo na zasebno zabavo, kamor 

so povabljeni tudi neznani ljudje. 

Starši morajo povedati svojim otrokom, 

da, tudi če njim zaupajo, ne zaupajo 

okolici. Povedati jim morajo, da 

ne smejo nikoli in nikjer puščati svoje 

pijače odprte, brez nadzora, niti piti, če 

jo dobijo postreženo v kozarcu. Morda 

se bo marsikomu zdelo, da pretiravam, 

vendar izkušnje s terena, tako s terapij 

kot od kriminalistov, žal kažejo, da je 

vsa skrb zelo upravičena in na mestu. 

Gre pri spolni zlorabi zgolj za 

spolno slo ali so v ozadju še druge 

stvari (moč, nadzor, ponižanje)? 

Kot sem že omenila, pri spolnih zlorabah 

nikoli ne gre najprej za spolno slo, 

ampak predvsem za moč, nadzor, ponižanje, 

razvrednotenje. To spolno vzburja. 

Pedofila ne vzburja odrasla ženska. 

Če je že z njo v spolni intimi, bo v mislih 

z otrokom, sicer se ne bo spolno vzburil. 

Ne drži, da imajo tisti, ki zlorabljajo, 

večjo spolno slo ali da doma nimajo zadovoljenih 

svojih spolnih potreb. Glavni 

motivi, ki ženejo storilca, tudi ko gre 

za spolno nasilje pri odraslih osebah, 

so manipulacija, dominantnost, nadzor, 

mučenje, razčlovečenje. Normalna 

spolnost jih ne privlači, ne vzburja. Raziskave 

kažejo, da je tretjina tistih, ki so 

bili sami kot otroci žrtve spolnih zlorab, 

kasneje postala tisti, ki zlorabljajo. Vendar 

to ni ne opravičilo ne izgovor, češ 

da ne morejo drugače, ker so tudi njih 

zlorabljali. Kot odrasel je vsak odgovoren 

za to, kar počne, ne glede na še tako 

travmatično preteklost. Večkrat dodam, 

da če bi tako gledali, lahko izpustimo 

vse, ki so v zaporih, saj so imeli zagotovo 

težko otroštvo. 

Kako vzgajati otroka, da bo 

odporen na manipulacije? 

Od malega naprej je prav, da se z otrokom 

pogovarjamo o vsem, seveda njegovi 

starosti primerno, da ga slišimo, 

ko je v stiski, da mu verjamemo. Začne 

se pri preprostih vsakdanjih zadevah. 

Povedati mu moramo, da je njegovo 

telo samo njegovo, da se intimnih delov 

ne sme nihče dotikati, da ima pravico 

reči ne in da če mu kdaj kdo reče, da je 

to samo njuna skrivnost, pomeni, da 

se zelo boji, ker dela nekaj narobe, zato 

mora otrok takrat takoj in nujno povedati 

doma. Vendar se tu vse zaplete, če 

se prav doma dogaja zloraba in otrok 

nima tega komu povedati. Takrat pa bi 

morali učitelji, vzgojitelji, svetovalne 

službe ob prvih znakih biti pozorni, 

stvar preveriti in ustrezno ukrepati. 

Žal se prevečkrat dogaja, da je lažje 

pogledati stran, ker ljudje rečejo, da 

bodo imeli še oni težave z zaslišanji in 

podobno. Žalostno, a resnično. Kaj torej 

preostane takemu otroku? 

Tu bi rada dodala še eno stvar, ki se 

me je zelo dotaknila. Pred časom sem 

gledala dokumentarni film o pedofilih, 

v katerem so jih spraševali, na podlagi 

česa so izbrali otroka oziroma kaj bi 

rekli staršem, naj naredijo, da bo njihov 

otrok na varnem pred pedofili. Vsi 

po vrsti so povedali, da otroka, ki je v 

dobrem odnosu s starši in pri katerem 

vidijo, da jim vse pove, da se starši zanimajo 

zanj, kaj počne, s kom se druži, 

če je na spletu, kdo so njegovi prijatelji, 

s kom si dopisuje, ne bi izbrali. Izbrali 

pa so takega, ki je imel slabši stik s starši, 

je bil veliko prepuščen sam sebi ali 

pa se starši niso zanimali zanj. 

Nujno je, da starši vedo, s kom se 

družijo njihovi otroci – tudi na spletu. 

Spomnim se primera, ko mi je na terapiji 

mama petih otrok razlagala, kako je 

šestnajstletni sin preko spleta spoznal 

krasno punco, s katero se je želel srečati, 

seveda tudi v živo. Ni ji dalo miru in peljala 

ga je ter mu povedala, da bo počakala 

malo stran, da vidi to dekle, potem 

pa ju bo pustila, da gresta naprej na pijačo 

in sprehod. Iz avta pa ni prišlo dekle, 

ki ga je sin čakal, ampak starejši moški, 

ki se je pretvarjal, da je mlado dekle. 

Pametna mama si je takoj zapisala registracijo 

in obvestila policijo. Izvedela 

je, da je starejši gospod stari znanec policije. 

Takih primerov ni malo. Raziskava, 

narejena v Sloveniji, je pokazala, da 

tretjina staršev o teh zadevah ne govori 

z otroki, pričakuje pa, da bo to opravila 

šola kot del učnega načrta. Starši so tisti, 

ki morajo otroka prvi podučiti. Najbolj 

ga bodo zavarovali pred zlorabami 

ali vsaj pred nadaljnjim zlorabljanjem, 

če mu bodo povedali, kaj vse je zloraba, 

za katero nikoli ni kriv, in ga naučili, da 

jim vse pove. 

Kaj bi še želeli za konec sporočiti 

žrtvam, ki to berejo? 

Želela bi, da začnejo verjeti, da niso 

krive za zlorabo, ne glede na okoliščine. 

Naj ne obupajo, ampak naj si poiščejo 

pomoč, zaupanja vredne osebe, 

da dajo bolečino iz sebe. Ni jim treba 

vse življenje nositi zlorabe in biti 

žrtev. Zloraba ima moč, ampak oni so 

močnejši, saj sicer ne bi preživeli vsega, 

kar jim je bilo storjeno. Zaslužijo 

si boljše in lepše življenje. Verjamem, 

da jim lahko uspe, tudi če bodo za to 

morali kdaj narediti korak nazaj, da 

bodo lahko šli potem dva naprej. 

Nadaljevanje intervjuja 

najdete 

na spletni strani 

Domovina.je.

GLASBA 

34 

Komentar 


Laibach ne bo nastopil v Kijevu: 

Ukrajinci so jih zavrnili, saj jih vidijo 

kot samopromotorje in hipokrite 

JAKOB VID 

ZUPANČIČ 

Slovenska skupina Laibach je v okviru posebnega koncertnega programa 

Evrovizija imela namen konec marca nastopiti v Kijevu. Ker je napoved 

njihovega prihoda v Kijev sprožila veliko polemik in kontroverznih 

odzivov med Ukrajinci, so organizatorji koncert odpovedali. 

Skupino so Ukrajinci obtožili 

tudi hipokrizije, češ da je v napovedi 

koncerta uporabila iste 

besede, kot jih v svoji propagandi 

uporablja ruski agresor, čeprav 

skupina Ukrajince v vojni proti Rusiji 

sicer podpira. 

PODOBNOST Z RUSKO 

PROPAGANDO 

Slovenska skupina Laibach iz Trbovelj 

je že praktično od svojega začetka (ustanovljena 

je bila 1980) predmet kritik 

in kontroverz, predvsem zaradi svoje 

fašistične simbolike in totalitarnih 

vojaških podob. Leta 1984 so jim denimo 

prepovedali nastopati v Jugoslaviji, 

zato so se takrat preselili v London. 

Gre za eno prvih zahodnih glasbenih 

skupin, ki je nastopila v Severni Koreji 

(leta 2015), bila pa je tudi ena prvih, ki 

je nastopala v Sarajevu še za časa vojne 

v Bosni (leta 1995). 

Nekaj podobnega so očitno nameravali 

izvesti tudi letos v Ukrajini. Sicer 

ne bi bili čisto prvi glasbeniki, ki bi nastopili 

v napadeni državi, saj sta Bono 

in The Edge iz skupine U2 že maja lani 

izvedla 40-minutni koncert na kijevski 

postaji podzemne železnice. Bi pa bila 

prva skupina, ki bi izvedla večji koncert 

na prizorišču tradicionalnega tipa 

(v dvorani Bel Etage v Kijevu). 

V napovedi koncerta v Kijevu, ki 

jo je objavil britanski časnik Guardian, 

so zapisali, da obžalujejo vojno 

v Ukrajini, pri kateri gre za »cinično 

posredniško vojno, za geostrateške 

interese velesil in finančnega kapitala 

vojaške industrije«. Zapisali so še, da


GLASBA 

Komentar 

35 

sta »v tej vojni najbolj ogrožena ukrajinsko 

ljudstvo in Ukrajina kot država, 

katastrofalne posledice pa bo čutila 

Rusija sama, pa tudi Evropa in druge 

regije«. »Mir je mogoč in mora doseči 

le in izključno z intenzivno diplomacijo, 

resnimi pogovori za zeleno mizo, 

predvsem med Ameriko in Kitajsko, 

ki sta glavni igralki na šahovnici, ter 

protagonistoma neposrednega konflikta, 

Ukrajino in Rusijo,« so v svojem 

napovedniku zaključili Laibach. 

Ravno te besede pa so v Ukrajini 

povzročile negativne odzive. Številne 

so namreč spomnili na rusko propagando, 

ki vojno v Ukrajini še vedno 

označuje zgolj kot »vojaško specialno 

operacijo«, ter kot spopad z Natom, 

Ukrajino pa predstavlja zgolj kot marioneto 

zahoda. 

LAIBACH OBTOŽILI 

HIPOKRIZIJE 

Skupina Laibach je nato že pred tremi 

dnevi po burnih odzivih na Facebooku 

zapisala, da v Kijevu ne bodo nastopili 

zato, da bi bili prva, druga ali tretja 

skupina, ki je med vojno nastopila v tej 

državi, ampak kot jasen izraz podpore 

državi v tej vojni. Zapisali so tudi, 

da so po začetku vojne odpovedali vse 

nastope v Rusiji ter v vseh intervjujih 

obsodili rusko agresijo. 

TWITTER 

A tudi po teh pojasnilih Laibachi 

niso bili deležni odobravanja. Tako so 

nekateri opozorili, da so recimo marca 

lani – ko so objavili novico o odpovedi 

nastopov v Rusiji – odgovorili na očitek 

uporabnika Facebooka, češ da so hipokritski, 

saj niso odpovedali nastopov v 

zahodnih državah po začetku Zalivske 

vojne, ter zapisali, da samo začasno odpovedujejo 

nastope v Rusiji, saj dostop 

v državo ni možen. Zapisali so tudi, da 

zavračajo agresivno rusko invazijo, a 

da ne podpirajo kulturnega bojkota države 

in nameravajo nastopiti v državi, 

ko bo priložnost za to. 

Kot je Laibach povedala za STA, je 

organizator koncert odpovedal v nedeljo, 

ker je napoved v Ukrajini sprožila 

preveč polemik in kontroverznih 

odzivov. Od skupine naj bi po njihovih 

besedah kategorično zahtevali tudi, da 

se izrečejo, da so vsi Rusi in da je ruska 

umetnost ničvredna, v kar pa niso hoteli 

privoliti. Laibach pa ni navedel, kdo 

naj bi to od njih zahteval. Organizatorji 

pa so se na pojasnila Laibacha odzvali 

z besedami: "Laž, to se ni zgodilo." 

Pri vojni v Ukrajini 

gre za »cinično 

posredniško vojno, 

za geostrateške 

interese velesil 

in finančnega kapitala 

vojaške industrije«. 

Marjetica @MarjeticaM 

Laibach danes: 

"Ob agresiji smo takoj odpovedali 

vse nastope v Rusiji." 

Laibach pred letom dni: 

"Nastopi v Rusiji so začasno 

odpovedani, ampak samo zato, 

ker tja ni bilo možno priti." 

Komentarji bralcev 

V Moskvo že morda sodijo, v Kijev pa 

nikakor ne! 

MEFISTO 

Laibach ni imel nikoli namena nastopiti 

v Ukrajini, ampak so imeli agendo odstopiti 

in obtožiti Ukrajince sovraštva 

do (vseh) Rusov. Teater in obsodbe oz. 

agenda: grdi Ukrajinci, ko vam padajo 

na glavo ruske bombe. Na sto tisoče 

teh bomb. Že videno. Tudi Hitler je 

pobijal Žide, ker so bili hudobni. Vedno 

je kriva žrtev! Nikoli storilec. 

Gregor


36 

Komentar 


V Planici je lepo: nobene gneče, 

jemo in spimo pa v Italiji 

TOMAŽ KAVČIČ 

V Planici poteka prvo svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 

v Sloveniji doslej. Slovenske skakalke so osvojile četrto mesto v ekipni 

preizkušnji, daleč od medalj pa so na večerni tekmi, ki je bila zaradi 

spreminjajočega se vetra na meji regularnosti, ostali naši skakalci. 

Še večji polom kot na skakalnici 

pa organizatorji iz Slovenske 

smučarske zveze doživljajo 

okoli nje. Zaradi izjemno visokih 

cen vstopnic, hrane in pijače na 

prizorišču ter prenočišč v (slovenski) 

okolici je odziv gledalcev zelo slab. 

Vtisa niso zmogli rešiti niti s poskusom 

iz obupa – uvedbo pol cenejših 

vstopnic (po 33 evrov) za popoldanski 

del razporeda. Po prvih treh tekmovalnih 

dneh se je tako skupaj v dolini 

pod Poncami zbralo le 14.500 obiskovalcev, 

v kar so všteti tudi novinarji, 

tehniki, prostovoljci … 

Ker so Slovenci zagreti navijači svojih 

športnikov in zagnani obiskovalci športnih 

prireditev, je jasno, da je krivda za 

polom pri obisku posledica lakomnosti 

organizatorjev, kar pričajo tudi množični 

odzivi navijačev na spletu. 

REZULTATI TEKMOVALCEV 

Prvi skakalni dnevi v Planici so minili 

brez slovenske medalje. Na moški tekmi 

na srednji skakalnici je Anže Lanišek 

(26) zasedel deveto mesto, Timi Zajc (22) 

pa deseto. Naslov svetovnega prvaka je 

ubranil Poljak Piotr Žyla (36), ki je z izjemnim 

skokom in rekordom skakalnice 

(106 metrov) na najvišjo stopničko napredoval 

s komaj 13. mesta po prvi seriji. 

Anže Malovrh/STA 

Organizatorji menijo, 

da se navijači 

ne zavedajo pomena 

svetovnega prvenstva.



Komentar 

37 

Tudi četrtkova ženska tekma na 

srednji napravi se za slovenske skakalke 

ni končala po željah. Še bolj 

žalostno pa je bilo pogledati v iztek 

skakalnice, saj so tribune samevale. 

Eno najpomembnejših tekem sezone 

si je ogledalo le okrog 1.000 navijačev. 

Tudi dan pozneje, sončnemu vikendu 

navkljub, ni bilo bistveno bolje. Domen 

Prevc (23) je pred začetkom tekme 

povedal: »No, danes je vsaj ta iztek 

skakalnice nekoliko popolnjen, da izgleda, 

kot da je resna tekma.« 

Že zdaj je jasno, da prvotni cilj 

organizatorjev, ki mimogrede precej 

pomeni tudi v proračunskem smislu, 

saj bo od prodaje vstopnic med drugim 

odvisno tudi, ali se bo prvenstvo 

zaključilo s pozitivno ali negativno 

bilanco, ne bo dosežen. Računali so 

namreč, da si bo svetovno prvenstvo 

ogledalo med 150 in 200 tisoč navijačev. 

Tujci so za zdaj večinoma obiskovali 

le tekaške preizkušnje, na katerih 

so prednjačili Skandinavci z Norvežani 

in Švedi na čelu. Manjka pa predvsem 

Slovencev in Nemcev. 

Organizatorji se izgovarjajo, da 

slovenski navijači ne vedo, da je finale 

svetovnega pokala manj od svetovnega 

prvenstva, ki je enkraten in neponovljiv 

dogodek, in da takšnega prvenstva Slovenija 

še dolgo ne bo imela. Na drugi 

strani se hudujejo nad slabimi letalskimi 

povezavami, češ da iz skandinavskih 

držav ni veliko rednih letalskih linij. 

To pomeni, da so morali skandinavski 

organizatorji tekmovanj organizirati 

čarterske polete. Nemcev po njihovem 

mnenju ni zaradi slabih rezultatov njihovih 

tekmovalcev, pri čemer sta jih sicer 

v soboto demantirala Wellinger (27) 

in Gaiger (30), ki sta osvojila posamično 

srebrno in bronasto medaljo. 

RAZLOG ZA MANJŠI OBISK 

Kje iskati razloge? Najbrž je treba večino 

pripisati visokim cenam vstopnic, 

saj je treba za slovenske razmere globoko 

v žep seči tudi za pijačo in jedačo. 

Vstopnice se niso prodajale že pred 

prvenstvom, najslabšo reklamo prodaji 

pa so naredile ravno zasoljene cene, ki 

so Slovence dodobra razburile. Že finale 

svetovnega pokala na letalnici v Planici 

je v zadnjih petih letih doživel 70% 

dvig cene – najcenejša stojišča stanejo 

35 evrov. Za svetovno prvenstvo pa je 

SZS cene skoraj podvojila. 

A organizatorji trmasto vztrajajo 

pri svojem: »Vsi očitki na račun kart 

ne veljajo več. Toliko možnosti smo 

jim dali – tako z družinskimi in popoldanskimi 

kartami kot tudi s ponudbo 

članom Sloski, ki lahko vstopnico 

za 33 evrov uporabijo za ves 

dan.« Pri tem pa pozabljajo, da so popoldanske 

vstopnice uvedli šele par 

dni pred samim prvenstvom. 

V okolici prizorišč prvenstva ostajajo 

nezapolnjeni tudi nastanitveni 

objekti. Zaradi podražitev je veliko namestitev 

na Bledu ostalo povsem praznih, 

tudi v občini Kranjska gora se namestitve 

ne glede na velikost dogodka 

še najdejo. Organizatorji pravijo, da so 

se s ponudniki nastanitev večkrat sestali 

in jim govorili, da bodo gostje radi 

prišli, a morajo ohraniti smiselne cene. 

BELJAK IN TRBIŽ 

Še tisti navijači, ki so se na svetovno 

prvenstvo v Planico draginji navkljub 

podali, raje gostujejo v Beljaku ali Trbižu, 

kjer je kapaciteta enakega standarda 

za polovico cenejša. Ob ugotovitvi, 

da slovenski hotelirji ne bodo popuščali 

pri cenah, so večje skupine, ki štejejo 

tudi do 500 gostov, dodobra napolnile 

zmogljivosti v sosednjih državah. Pri 

tem ne gre spregledati, da so bili Beljačani 

trden partner Planice v vseh kandidaturah 

za svetovno prvenstvo, saj 

so spoznali priložnost za svoj turizem 

tako v času prvenstva kot tudi v smislu 

dolgoročne naložbe. To je tako zelo 

drugače kot pri slovenskih ponudnikih 

Visoke cene 

so krive 

za prazne tribune. 

TWITTER 

nastanitev, ki bi morali to spoznati še 

toliko prej. 

Od tega je veliko iztržil tudi Trbiž, 

ker je kljub oddaljenosti od doline pod 

Poncami očitno znal najti ravnotežje 

med primerno ceno in ponudbo. Že 

hiter pogled na portal Booking pokaže, 

da bi tik pred zdajci za dve nočitvi v 

trizvezdičnem hotelu v Trbižu plačali 

največ 240 evrov, v Kranjski gori pa se 

pri 250 ponudba šele začne in gre tudi 

do 500 evrov. 

CENE HRANE IN PIJAČE 

Tiste navijače, ki na prizorišče vendarle 

pridejo, pa zagotovo negativno 

presenetijo še cene hrane in pijače. 

Za pol litra vode v plastenki bo žejen 

obiskovalec moral odšteti 3,5 evra, pol 

litra piva je 5 evrov, kuhano vino 5,5 

evra, žgane pijače pa od 5 evrov naprej, 

gin tonik na primer 9 evrov. Za čaj 

je treba odšteti 3 evre, za kavo pa od 2 

evrov naprej. 

Pri hrani se cene burgerjev začnejo 

pri 12 evrih, jabolčni zavitek stane 

7,5 evra, ocvrt krompirček pa 5,5 evra. 

Perutničke in piščančji trakci so 14 

evrov, golaž 12, hot dog 8 in svinjska 

rebra 18 evrov. 

Vsem naštetim težavam pa se v 

zadnjih tednih pridružujejo še obtožbe 

na račun okoljske škode, ki 

naj bi jo prireditelji povzročili zaradi 

gradnje začasnih parkirišč. Ustrezni 

inšpekcijski postopki so že stekli. Seveda 

pa so v tem razgretem ozračju 

komentatorji na Twitterju znali najti 

tudi politično noto.


38 

Komentar 


V prvem letu vojne se je uvoz 

iz Rusije v Slovenijo potrojil 

JANI LOVŠIN 

Eno leto po začetku Putinove agresije na Ukrajino kaže, da rusko 

gospodarstvo zahodnim sankcijam kljubuje bolje od pričakovanj. 

Po lanskih marčevskih napovedih naj bi se skrčilo za več kot deset 

odstotkov – ameriški predsednik Joe Biden (80) je napovedal celo, 

da se bo v prihodnjih letih prepolovilo. Toda po svežih podatkih ruskega 

statističnega urada Rosstat je ruski BDP lani padel za samo 2,1 odstotka. 

K 

temu so v glavnem prispevale 

visoke cene energentov. Kot 

je poročal Politico, Zahod »še 

naprej polni Putinovo blagajno«. 

Preseneča dejstvo, da je Slovenija 

na prvem mestu pri dvigu trgovanja z 

Rusijo – tako pri uvozu kot izvozu. Kaj 

stoji za visokimi številkami, je za Domovino 

pojasnil poznavalec gospodarskih 

in političnih razmer na območju nekdanje 

Sovjetske zveze Denis Mancevič. 

Ruski državni statistični urad je objavil 

gospodarske kazalnike na predvečer 

govora ruskega predsednika Vladimirja 

Putina, kar bi lahko okrepilo dvome v 

zanesljivost podatkov. Kljub vsemu pa 

verjetno ne gre za prikrajanje številk v 

propagandne namene, saj se ujemajo z januarskimi 

pričakovanji Mednarodnega 

denarnega sklada (IMF) o 2,2-odstotnem 

padcu ruskega BDP-ja v letu 2022. 

IMF Rusiji za letošnje leto napoveduje 

blago, 0,3-odstotno rast. Precej slabšo 

sliko pa kažeta napovedi Svetovne banke 

(–3,3 %) in OECD-ja (–5,6 %). 

RUSIJA SE PREUSMERJA 

Od izbruha vojne je uspela Evropska unija 

dobavo plina iz Rusije oklestiti na 6 odstotkov, 

na nafto in naftne derivate – z 

izjemo nafte po naftovodih – pa je uveden 

embargo. Ta je stopil v veljavo sicer šele ob 

koncu lanskega oziroma začetku tega leta. 

Na ceno nafte, ki jo Rusija izvaža v 

tretje države, pa sta EU in skupina G7 

uvedli kapico. Toda pri IMF ugotavljajo: 

»Pri trenutni ravni cenovne kapice za 

nafto je pričakovati, da izvoz ruske surove 

nafte ne bo bistveno prizadet, pri 

čemer se bo rusko trgovanje še naprej 

preusmerjalo iz držav, ki izvajajo sankcije, 

v države, ki jih ne.« 

Rusija je dobavo brez težav preusmerila 

stran od Evrope, v največji meri 

v Indijo in na Kitajsko. Po drugi strani 

pa s pomočjo Kitajske nadomešča tudi 

upad izvažanja evropskih podjetij v 

Rusijo. Kitajski izvoz v Rusijo se je namreč 

močno povečal, prav tako turški. 

SLOVENIJA: 

VEČJI UVOZ IN IZVOZ 

V začetku februarja je Politico objavil 

odmevno analizo, v kateri je prikazal 

spremembe pri trgovanju z Rusijo 

v državah Evropske unije. Preseneča 

dejstvo, da je Slovenija na prvem mestu 

– tako pri povečanju uvoza kot izvoza. 

SHUTTERSTOCK 

Slovenski izvoz v Rusijo se je povečal 

za 39 odstotkov, uvoz iz Rusije pa za 

kar 331 odstotkov. Na ravni celotne EU 

je bil skok 50-odstoten. 

Slovenski izvoz v Rusijo je bolj kot 

drugod po EU odvisen od farmacevtske 

industrije. Ta pa posluje dokaj nemoteno. 

Količinsko je sicer upadel, a je 

zaradi višjih cen njegova vrednost lani 

narasla za več kot 30 odstotkov. Po izračunih 

Politica so med februarjem in 

novembrom samo štiri države izvažale 

več kot leto prej: ob Sloveniji še Latvija, 

Hrvaška in Irska. 

Tako kot izvoz se je tudi uvoz – 

kljub temu, da je po vrednosti poskočil 

Ob kratkoročnih makroekonomskih 

kazalcih pa je treba omeniti tudi 

strukturne težave ruskega gospodarstva, 

ki bodo imele dolgoročne 

posledice. Ena od teh je eksodus tujih 

podjetij iz Rusije. O tem smo julija 

lani pisali na portalu Domovina.je v 

članku Na dolgi rok se Rusiji slabo 

piše, pa čeprav so gospodarske napovedi 

za letošnje leto izboljšane.



Komentar 39 

SPREMEMBA feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. 

Slovenija 117 % 75 % 304 % 780 % 668 % 862 % 836 % 112 % 209 % 192 % 

EU 83 % 100 % 87 % 66 % 68 % 50 % 34 % 22 % 4 % -5 % 

Slovenija 331 % 

Avstrija 203 % 

Madžarska 197 % 

Ciper 192 % 

Grčija 161 % 

Bolgarija 120 % 

Španija 115 % 

ltalija 107 % 

Francija 93 % 

Slovaška 93 % 

Hrvaška 67 % 

Belgija 59 % 

Romunija 57 % 

Nizozemska 49 % 

Latvija 38 % 

Estonija 26 % 

Češka 22 % 

Nemčija 13 % 

Poljska 13 % 

Finska -24 % 

Luksemburg -31 % 

lrska -34 % 

Litva -42 % 

Portugalska -43 % 

Danska -46 % 

Švedska -82 % 

Malta -85 % 

EU 50 % 

Sprememba vrednosti uvoza iz Rusije med 

februarjem in novembrom 2022 v primerjavi s 

povprečnim uvozom 2017–2021 v istem obdobju. 

za več kot trikrat – količinsko skrčil. 

Kar pa ne drži za nafto oziroma naftne 

derivate: kot je poročal N1, so se 

nabave nafte iz Rusije v prvih desetih 

mesecih leta 2022 močno povečale. Če 

je bilo predlani od januarja do oktobra 

uvoženih 320 tisoč ton naftnih derivatov 

ruskega porekla, jih je bilo lani 700 

tisoč ton. 

STABILNA MENJAVA 

Za komentar, zakaj se je Slovenija znašla 

na prvem mestu lestvice Politica, 

smo se obrnili na Denisa Manceviča, 

dobrega poznavalca gospodarskih in 

političnih razmer na območju nekdanje 

Sovjetske zveze. 

Kot pravi, je struktura blagovne 

menjave med Slovenijo in Rusijo v zadnjih 

10–15 letih precej stabilna: iz Rusije 

večinoma uvažamo naftne derivate 

in zemeljski plin, v Rusijo pa izvažamo 

farmacevtske izdelke in elektronske 

komponente. »Vrednost blagovne menjave, 

izražena v evrih, je znala bistveno 

zanihati na račun razmerja evro-rubelj, 

pa čeprav se količinsko blagovna 

menjava ni bistveno spremenila,« je 

povedal o obdobju pred ruskim napadom 

na Ukrajino. 

»V letu 2022 je na občutno povečanje 

blagovne menjave ključno vplival 

dvig cen energentov, ki jih Slovenija 

uvaža, predvsem pri zemeljskem plinu 

in v določeni meri tudi pri naftnih 

derivatih, kjer je prišlo tudi do povečanih 

količinskih obsegov zaradi rasti 

povpraševanja po naftnih derivatih 

na slovenskem trgu, tudi kot posledica 

vladne kapice,« pravi Mancevič. 

MAJHNO POVEČANJE 

O tem, zakaj v primerjavi z drugimi 

državami Slovenija izstopa pri relativnem 

dvigu poslovanja z Rusijo, pa 

pojasnjuje: »Vsi ti učinki so seveda bili 

prisotni tudi v mnogih drugih državah 

članicah, a je njihov vpliv na celotno 

blagovno menjavo z Rusijo odvisen 

od tega, kako so druge države članice 

uvozno odvisne od ruskih energentov. 

Nekatere so nič ali minimalno, 

medtem ko je bila Slovenija skorajda 

90-odstotno odvisna od dobav ruskega 

zemeljskega plina.« 

»Če torej seštejemo to, da uvoz fosilnih 

energentov predstavlja daleč 

največji delež uvoza iz Rusije in da smo 

obenem v letu 2022 beležili drastične 

rasti cen le-teh, pridemo do rezultata, 

da je Slovenija na prvem mestu po 

relativnem dvigu vrednosti uvoza (ne 

celotne blagovne menjave!) iz Rusije 

v obdobju od februarja do novembra 

2022.« Opozoriti pa velja, zaključuje 

Mancevič, da je to povečanje v absolutnih 

vrednostih v evropskem kontekstu 

zanemarljivo majhno. 

Komentar avtorja 

Nujen je dvig produktivnosti 

Življenjski standard je v največji meri 

odvisen od dveh stvari: moči gospodarstva 

in vloge države, ki s socialnimi programi in 

redistribucijo kroti razkorak med najbogatejšimi 

in najrevnejšimi ter tako omogoča 

boljši standard predvsem revnejšemu sloju. 

Glede na to, da nas Britanci po BDP-ju na 

prebivalca in produktivnosti (oziroma dodani 

vrednosti na zaposlenega) prekašajo, gre 

vzrok za to, da živi slovenski nižji sloj bolje 

od britanskega, iskati v socialni naravnanosti 

našega socialno-tržnega modela. 

Razmerje med minimalno plačo (ki je 

odrejena s strani države) in povprečno plačo 

(ki je odvisna od razvitosti gospodarstva) je 

med državami Evropske unije najvišje prav 

v Sloveniji. To z drugimi besedami pomeni, 

da je minimalna plača v državah, ki so po gospodarski 

moči primerljive s Slovenijo, nižja 

kot pri nas, države, v katerih je minimalna 

plača podobna kot v Sloveniji, pa nas po gospodarski 

moči presegajo. Zaradi visokega 

skoka minimalne plače, ki jo je vlada povišala 

bolj, kot bi bilo zaradi prilagoditve inflaciji 

potrebno, je mogoče pričakovati, da se 

bomo na prvem mestu še utrdili.

SVET 

40 

Kolumna 


Andrew Tate, 

simptom seksualne revolucije 

URBAN ŠIFRAR 

Eden najslavnejših ljudi, za katerega razen najstnikov 

večina še ni slišala, je spletni vplivnež Andrew Tate (36). 

Z nestrpnostjo do žensk in poudarjanjem moškosti 

je pridobil svetovno slavo med mladimi. 

Če ste si na spletu ogledali njegovo 

gostovanje v kateri izmed pogovornih 

televizijskih oddaj ali 

podkastov, je povsem verjetno, 

da vam niti ni zapustil pretirano slabega 

vtisa. Številni mu priznavajo, da ima 

v marsičem prav, a videti je treba realno 

sliko, opozarjajo komentatorji svetovnih 

medijev, ki jih povzemamo v članku. Zakaj 

je do tolikšne dovzetnosti za njegove 

ideje med današnjo mlajšo generacijo 

sploh prišlo? Jonathon van Maren v kolumni 

za priznani ameriški religiozni časnik 

First Things piše, da je Tate »simptom 

krize moškosti v naši kulturi, ne pa 

rešitev zanjo« in da namesto zahodne 

degeneriranosti, ki jo kritizira, v odgovor 

ponuja le drugo vrsto istega. 

Decembra lani je bil Andrew Tate v Bukarešti 

skupaj z bratom aretiran zaradi suma trgovine z ljudmi, 

posilstva in organiziranja kriminalne združbe. 

SHUTTERSTOCK 

SEKSUALNA REVOLUCIJA 

»Tate je v bistvu stvaritev našega trenutnega 

momenta. Ker naša kultura po seksualni 

revoluciji zagovarja spolno nevtralnost 

in obsoja tradicionalno moškost, 

lahko on zagovarja odkrito sovraštvo do 

žensk in trdi, da brani tradicionalizem 

in moškost. Lahko trdi, da njegova grda 

prepričanja vzbujajo nasprotovanje zgolj 

zato, ker so disidentska. Vodi pornografske 

strani, medtem ko trdi, da bi moral 

vsak živeti ›resnično do Boga in sebe‹; 

pravi, da ima rad ›super religiozne države‹, 

čeprav te uveljavljajo moralne osnove, 

po katerih sam nima nobene želje živeti,« 

pravi von Maren. 

Tatova priljubljenost je opomin, 

kaj se zgodi, če družba postane tako 

sovražna do tradicionalne 

moškosti, kot je naša: 

pojavijo se priložnosti za 

vzpon tistih, ki prodajajo 

njeno resnično toksično 

obliko. Ob pojavu 

seksualne revolucije so 

kristjani klicali k vrnitvi 

k opuščenim vrednotam 

in mnogi so verjeli, da 

se bodo sčasoma vrnile, 

a v kulturi, ki je vržena 

tako globoko v moralni 

kaos, vidimo vzpon 

mnogih odgovorov, pravi 

avtor: od »self-help« 

stoicizma Jordana Petersona 

(60) ali zdravorazumske 

feministične 

kritike Louise Perry do 

Andrewa Tata, ki zagovarja 

moškost brez kreposti, 

moč brez nežnosti 

in brezbrižno krutost po 

pravici osvajanja. Njegova priljubljenost 

je pokazatelj, da se je v naši pornificirani 

postkrščanski družbi ta pot 

izkazala kot privlačna za legije zmedenih 

mladih moških. Ti moški hrepenijo, 

kakor so moški vedno, po tem, da bi 

bili junaki, a v družbi, ki jih je pustila 

brez smerokazov ali poti za doseganje 

pravega junaštva, se mnogi zatečejo k 

lažnim obljubam Andrewa Tata. 

PRAVI MOŠKI 

V nič manj zanimivem prispevku na 

blogu Bone of Bones avtorica Amber 

Frederick, ki na fenomen gleda s krščanskega 

vidika, ugotavlja, da Tate ne 

razume niti moškosti, niti žensk, niti 

krščanstva. Moškim namesto odpovedovanja 

izvenzakonski spolnosti priporoča, 

naj spijo s čim več dekleti, namesto 

iskanja svoje prave vrednosti v Bogu in 

služenja bližnjemu pa pravi, da je vrednost 

moža v njegovi denarnici, sam pa 

ni moški, če ni svoboden od vseh avtoritet. 

Če bi hotel videti, kako v resnici 

izgleda pravi moški, bi se moral obrniti 

na Kristusa, pravi Frederickova. On je 

edini pravi »alfa moški«, ki je kdajkoli 

hodil po našem planetu – na Zemlji je 

služil svoji nevesti, jo branil in umrl zanjo, 

zdaj pa sedi na Očetovi desnici in je 

njen zagovornik. Biti moški kakor Tate 

ne zahteva nobene moči ali volje – težje 

je nadzorovati svoje nagone, dokler ne 

pride pravi čas, težje je ubogati kakor ne 

ubogati, pravi avtorica in pribije: »V resnici 

je torej Tate ravno tisto, proti čemur 

pridiga – ›beta moški‹, suženj greha, njegov 

gospodar pa je hudič.« 

Pri njegovi obravnavi žensk je nekoliko 

drugače, saj ima v mnogih rečeh, ki 

jih v besedah trdi, prav in je v skladu s 

Svetim pismom, meni avtorica: ženske

87 | 2. MAREC 2023 SVET 

Kolumna 

41 

so res fizično šibkejše in bi morale biti 

varovane, poleg tega bi morale biti matere, 

skromne in ne bi smele dopustiti, 

da jih moški izkoristijo; so dragocene in 

morale bi biti cenjene in spoštovane. A 

povsem drugačno sliko kažejo Tatova 

dejanja: žensk sam ne ceni in ne spoštuje, 

naslavlja jih s »kur*ami« in ima varanje 

za »vajo«, nenazadnje pa jih izkorišča 

za že omenjene pornografske posle. 

Tako je torej jasno, da so edine ženske, 

ki jih Tate in njegovi posnemovalci lahko 

dobijo, posvetne ženske brez kreposti 

– »low value women«, kot bi rekel sam. 

Ob vsem, o čemer smo že pisali, pa 

je bila kar nekaj pozornosti deležna tudi 

Tatova verska opredelitev, sploh odkar 

se je iz pravoslavnega krščanstva »spreobrnil« 

v islam. Ob tem je namreč podal 

ostro kritiko današnjih kristjanov: »Krščanstvo 

je mrtva religija, obsojena na 

zgodovinske knjige. Izumira. Vaš lasten 

papež gre tja gor in govori LGBTQ sranje. 

Ne postavite se za nobeno stvar, ne 

verjamete v nič. Hodijo po vas, zasmehovani 

ste. Celotna stvar je šala.« Dejal 

je denimo tudi: »Če sprejemaš vse, se ne 

postaviš za nič. Ko torej enkrat rečeš: 

›Kristjan sem, vendar sprejemam vse v 

imenu tolerance,‹ nimaš več ničesar, v 

kar verjameš. Če v nič ne verjameš, so 

vse skupaj samo smeti. /…/ Če imaš sistem 

prepričanj, za katerega obrambo 

se ne bo nihče boril, nimaš prepričanj. 

Tako kot feminizem. Če se nihče ne bori 

za njegovo obrambo, izgine. Tako kot 

krščanstvo. Če se nihče ne postavi za 

pravila, izgine.« 

ISLAMSKE VREDNOTE 

Ko je ugotovil, da se za krščanstvo nihče 

več ne bori in da denimo nihče ne reče 

niti besede, ko ljudje hodijo okoli z majicami 

z napisi »Jezus je gej« ali ko se iz 

Boga norčujejo in ga žalijo v javnosti, je 

spoznal, da je edina še obstoječa religija 

na planetu islam. Le njegovi pripadniki 

dejansko še živijo svoje vrednote in 

stvari, ki se tičejo njihove vere, jemljejo 

resno, meni Tate. Korak čez rob, ki ga je 

po njegovih besedah dokončno spreobrnil, 

je bil prvi »drag queen« metodistični 

pridigar. Bistvo njegove kritike je 

torej, da med krščanstvom in zahodno 

sekularno prebujensko kulturo, ki jo 

tako sovraži, ni več nobene razlike. Dr. 

Steve Turley, ameriški profesor, ki se 

ukvarja predvsem s Cerkvijo, družbo, 

kulturo ipd., Tata razume: v zadnjem 

stoletju je sekularizacija potisnila vero 

v območje zasebnega, subjektivnega, 

s tem pa ustvarila pravi »berlinski zid« 

med povsem posvetnim javnim življenjem 

in našimi zasebnimi življenji. To 

se vidi že pri načrtovanju mest, kjer v 

središču niso več svetišča, ampak administrativne 

in poslovne zgradbe. 

Takšno razlikovanje je krščanstvo v 

zelo veliki meri sprejelo, a za strašljivo 

ceno. Zasebno življenje namreč temelji 

na subjektivnem, vsebuje neobvezne 

reči in ima pravila, ki veljajo le za ne- 

INSTAGRAM 

KDO JE ANDREW TATE 

Tate je najslavnejši človek, za katerega 

verjetno še nikoli niste slišali – 

tako ga je vsaj predstavil TV-voditelj 

Piers Morgan. Zelo malo verjetno pa 

je, da zanj še ne bi slišali vaši najstniški 

otroci. Njegovo ime je bilo v 

preteklem letu med najbolj iskanimi 

zadetki na spletu, število ogledov 

njegovih videoposnetkov na družbenem 

omrežju TikTok presega 11 

milijard, zaradi njegovega vpliva 

pa se z njim posebej v anglosaškem 

svetu ukvarjajo malone povsod – od 

največjih medijev do osnovnih šol in 

celo britanskega parlamenta. 

Danes 36-letni britanski Američan 

Andrew Tate je svojo kariero 

začel kot (zelo uspešen) kikboksar, 

širša javnost pa je zanj prvič slišala 

leta 2016, ko se je udeležil resničnostnega 

šova Big Brother in bil po 

6 dnevih iz njega izključen zaradi 

sovražnih komentarjev in razkritega 

videa, ki naj bi ga prikazoval, 

kako žensko tepe s pasom. 

Ker naša kultura po seksualni revoluciji zagovarja spolno nevtralnost in obsoja tradicionalno moškost, 

lahko on zagovarja odkrito sovraštvo do žensk in trdi, da brani tradicionalizem in moškost. 

Nadaljevanje 

članka je na portalu 

Domovina.je:

ŠPORT 

42 

Komentar 

katere, javno pa sloni na objektivnem, 

vsebuje obvezne reči in pravila, ki veljajo 

za vse. S tem, ko vero omejimo na 

zasebno življenje, je Cerkev »oropana 

svoje zmožnosti, da pričuje resnico, saj 

je resnica javna, ne zasebna, je objektivna, 

ne subjektivna, obvezna, ne izbirna, 

in velja za vse, ne le za nekatere.« 

Turley Tatovo odločitev tako vidi kot 

del trenda retradicionalizacije, ki ga 

raziskovalci zaznavajo pri mlajših generacijah. 

To pa seveda še ne pomeni, 

da je njegova odločitev pravilna. Več 

komentatorjev je v člankih opozorilo 

na zmotnost Tatove logike pri odločitvi 

za islam: denimo na to, da je njegov 

standard za resnico moč same religije 

in da njeno resničnost presoja izključno 

na podlagi njenih predstavnikov, pa 

še to le tistih, ki se skladajo z njegovim 

videnjem. Sicer pa, kot piše Frederickova, 

ni težko videti, zakaj Tate gravitira 

proti islamu, ko postavimo predse 

njegova stališča o moških in ženskah: 

islam se namreč neposredno sklada z 

njegovo željo po moči, nadzoru in tiranskem 

gospostvu nad ženskami. 

Komentar avtorja 

Med vplivneži 

potrebujemo svetnike 

Vsem vidikom, ki so jih že 

izpostavili zgoraj povzeti komentatorji, 

naj dodam le še enega: samo 

opozarjanje mladih na spornost likov 

oz. vplivnežev, kot je Andrew Tate, ne 

bo dovolj. Mladi potrebujejo vzornike 

in se bodo v splošnem v vsakem primeru 

k njim zatekali. Zato je nujno, 

da ponudimo alternativo, ki seveda 

obstaja in je neskončno boljša: to je 

Jezus Kristus, njegova brezmadežna 

Mati in vsi svetniki, ki jih Cerkev daje 

za zgled krepostnega in Bogu vdanega 

življenja. Vse, kar nam preostane, 

je torej, da njihove like spravimo 

do mladih in da jih tudi v Cerkvi 

prenehamo predstavljati v mlahavih, 

šibkih podobah, ampak izpostavimo 

njihovo moč, pri moških pravo moškost, 

pri ženskah pa pravo ženskost. 

Hkrati pa potrebujemo med spletnimi 

vplivneži, ki mladih ne bodo vodili na 

stranpoti, ampak v odrešenje, ne le 

svetnike, ki so že v nebesih, ampak 

tudi tiste, ki še hodijo po zemlji. 


Jezus na Super Bowlu 

in fiasko Lige prvakov 

TOMAŽ KAVČIČ 

Po finalu tekmovanja v ameriškem 

nogometu se je onstran 

luže razvnela razprava okrog 

Jezusa Kristusa, ki se je pokazal 

na zaslonu oglaševalsko najdražjega 

termina v ameriškem športu. Po 

večmesečnem sprenevedanju in izmikanju 

pa je Uefa z Aleksandrom Čeferinom 

(55) na čelu vendarle morala 

prevzeti krivdo in odgovornost za blamažo 

z navijači na lanskem finalu Lige 

prvakov v Parizu. 

Kdo pa bo prevzel odgovornost v 

Sloveniji, če se bodo zasoljene cene 

vstopnic za svetovno prvenstvo v nordijskem 

smučanju v Planici odrazile 

na praznih tribunah skakalnih in 

tekaških tekmovanj? Enzo Smrekar 

in tovariši so v strahu pred fiaskom 

zadnji trenutek v prodajo vendarle 

poslali cenovno korigirano pošiljko 

»popoldanskih vstopnic«. Upajo, 

da bodo z njimi rešili navijaški vidik 

največjega smučarskega tekmovanja, 

Super Bowl in finale Lige prvakov 

sta po ocenah poznavalcev tržno 

in tudi drugače najzanimivejša dogodka 

v svetu klubskega športa. Oba sta v zadnjih 

dneh pritegnila pozornost javnosti. 

ki ga je kadarkoli gostila Slovenija. 

OGLAS SPROŽIL RAZPRAVO 

V Združenih državah Amerike je potekalo 

finale lige NFL, imenovan Super 

Bowl. Slavila je ekipa Kansas City Chiefs, 

ki je premagala moštvo Philadelphia 

Eagles. A bolj kot sami zmagovalci 

ali samo finale je v medijskem svetu 

odmevala zelo zanimiva oglaševalska 

kampanja »He Gets Us« (»On nas 

razume«), katere namen je »osvežiti 

podobo Jezusa Kristusa« v Združenih 

državah Amerike. 

Številni gledalci Super Bowla so 

tako lahko videli oglas, v katerem so 

na koncu zasijale besede »Jesus« in 

»He Gets Us«. Ustvarila ga je nekonfesionalna 

skupina Američanov, ki si želi 

sporočilo o Kristusovi ljubezni posredovati 

povsem novemu občinstvu. 

Mnogi so v televizijo zrli s presenečenjem, 

kmalu pa se je na družabnih 

omrežjih začela razprava, ali je oglas do- 

Fotomontaža: Mallory Rentsch/Christianity today

87 | 2. MAREC 2023 ŠPORT 

Komentar 

43 

ber ali slab ter ali sodi med oglase na Super 

Bowlu. Financerjem mnogi očitajo, 

da financirajo tudi oglase proti LGBT in 

splavu, a dejstvo je, da so na televizijah 

oglas sprejeli preprosto kot enega izmed 

oglasov in ga spustili v eter. 

Kako drugače je pri nas, če se samo 

spomnimo na kampanjo Zavoda Živim, 

ki je bila »izbrisana« z ljubljanskih avtobusov, 

samo zato, ker naj bi bila proti 

splavu. Si predstavljate oglas »On nas 

razume« po odličnem skoku Anžeta Laniška 

(26) ali pa med čakanjem na drugi 

polčas derbija Maribora in Olimpije? 

UEFA KRIVA ZA DEBAKEL 

Težki dnevi so tudi za Slovencem na 

čelu Uefe, Aleksandrom Čeferinom. 

Neodvisna komisija je namreč po devetih 

mesecih obravnave dogodkov 

okrog lanskega finala Lige prvakov v 

Parizu le ugotovila, kdo nosi primarno 

odgovornost za veliko blamažo, ki bi 

skoraj vodila do katastrofe. 

Komisija v poročilu ugotavlja, da 

glavno odgovornost nosi Uefa, saj je 

kot lastnica dogodka nosilka primarne 

odgovornosti za napake, in da jo 

je presenetil policijski model, ki je temeljil 

na huliganstvu privržencev Liverpoola 

v tragediji na Hillsboroughu 

leta 1989, v kateri je umrlo več kot 90 

ljudi. Uefa naj bi policiji ves čas namigovala, 

da so navijači Liverpoola grožnja 

za javni red in mir. 

Tekma se je začela s 37-minutno zamudo 

zaradi prevelike gneče ob vhodih 

na stadion. Policija je uporabila tudi 

solzivec proti več tisoč navijačem, ki so 

bili ujeti za železnimi ograjami. Najhuje 

ob tem pa je, da je Uefa v sporočilu za 

javnost kot krivce za incidente označila 

navijače Liverpoola, domnevno predvsem 

tiste brez vstopnic za tekmo. 

Pred novinarje je namesto Čeferina 

ali njegovega »šefa varnosti«, Željka Pavlice 

(59), stopil generalni sekretar Uefe, 

Teodore Teodoridis (57), in se opravičil 

za napake. »V imenu Uefe bi se rad še 

enkrat iskreno opravičil vsem, ki so jih 

prizadeli dogodki ob tistem, kar bi moralo 

biti proslavljanje na vrhuncu klubske 

sezone. Posebej bi se rad opravičil 

navijačem Liverpoola za sporočila pred 

in med tekmo, ta so jih neupravičeno 

obtoževala za situacijo, ki je vodila k 

preložitvi začetka tekme,« je dodal. 

Kampanja »On nas razume« se je na športnih prireditvah pojavljala že prej – na sliki je prizor 

z bejzoblske tekme v Čikagu julija lani – večjo odmevnost pa je dosegla z oglasom na Super Bowlu. 

A kot je za The Athletic zapisal komentator 

Oliver Kay (47), Uefino obnašanje 

izhaja iz kulture, v kateri so 

navijači vnaprej demonizirani in prikazani 

kot grožnja varnosti. »Pozabite na 

opravičila – Uefa mora ukrepati po sramoti 

v Parizu, edina sreča, ki so jo imeli 

takrat, je, da ni nihče umrl.« Potem ko 

je Aleksander Čeferin na Uefo za vodjo 

varnosti pripeljal svojega prijatelja Pavlico 

iz Slovenije, so nekateri varnostni 

strokovnjaki opozarjali na neustrezen 

pristop k varnosti na tako visoki ravni, 

angleški mediji pa so po fiasku Čeferina 

in Pavlico celo naganjali z Uefe. 

ŠPORT 

ALI ZASOLJENE CENE 

V Sloveniji se počasi že čuti utrip bližajočega 

se svetovnega prvenstva v 

nordijskem smučanju, ki ga je nekdanja 

šampionka Petra Majdič (43) 

označila za največji športni dogodek 

v zgodovini Slovenije. Temu primerno 

je Smučarska zveza Slovenije navila 

cene vstopnic, nad čemer se zgražajo 

slovenski navijači, ki bi svojemu standardu 

primerno želeli v živo spremljati 

najboljše skakalke in skakalce, tekače 

na smučeh in nordijske kombinatorce. 

Planica jih gosti od 22. februarja do 5. 

marca. Tekmovalce namreč – slovenskih 

navijačev, ki za tekmo v smučarskih 

skokih lahko odštejejo 65 evrov in 

več, pod Ponce očitno množično ne bo. 

FACEBOOK 

Po zgražanjih in žgočih javnih polemikah, 

predvsem pa najbrž po slabi 

prodaji vstopnic (okrog česar je organizator 

skrivnostno molčeč), so zadnji 

trenutek vendarle omogočili prodajo 

tako imenovanih »popoldanskih vstopnic« 

po enotni ceni 33 evrov za stojišče 

ne glede na dan tekmovanja. Otrokom 

bodo po novem omogočili ogled 

za 7 evrov. 

Ostale cene ostajajo visoke. Svetovno 

prvenstvo v Planici bo tako pokazatelj 

tega, koliko smo Slovenci še 

pripravljeni plačati za ogled velikega 

športnega dogodka s spremljevalnim 

programom in kakšno je razmerje med 

tem, kar si lahko privoščimo, ter ljubeznijo 

do športa. 

»NISMO NEYMAR« 

Preplet športnih zgodb končujemo z 

nazornim pisnim protestom navijačev 

Bayerna na tekmi izločilnih bojev proti 

PSG. Na tribuni za gostujoče se je sicer 

zbralo kar nekaj Bayernovih navijačev, 

ki pa so jasno povedali, kaj si mislijo o 

cenah kart za omenjeno tekmo. Te so 

znašale 70 evrov. Razprostrli so transparent, 

na katerega so zapisali: »70 

evrov? Še vedno nismo Neymar. 20 je 

že preveč. J***š PSG!« 

S tem so nazorno pokazali, da se profesionalni 

nogomet vse bolj oddaljuje 

od tistih, za katere se pravzaprav igra 

– pristnih navijačev, ki igro in svoj klub 

nosijo v srcu.

PISMO IZ EGIPTA 

44 

Kolumna 


Cena energije brez izpustov 

ANDRAŽ ŠEST 

V letu 2023 je bil brez dvoma največji dogodek v Egiptu COP27 

v Sharm El Sheikhu. Podnebna konferenca je privabila 35.000 gostov 

in vsaj 100 državnikov. Egipt je imel dva interesa: pokazati 

se kot predstavnik in pogajalec za Afriko ter priskrbeti prihodnje 

investicije v državi. Za Egipt je bil COP27 izjemno pomemben, 

kako uspešna je bila njihova vloga, pa bo pokazala prihodnost. 

Pred konferenco smo v Egiptu 

dnevno brali o dosežkih oziroma 

o okoljskih željah države. 

Šef komunale v Kairu, vojaški 

general, je obljubil visoke kazni za 

voznike, ki mečejo smeti skozi okno, 

okoljsko ministrstvo je sporočilo, da 

bodo posadili 100 milijonov dreves, 

plastične vrečke naj bi dobile alternativo, 

kartirali naj bi kmetijske površine 

in nadzirali rast pridelkov s sateliti, 

spisali so strategijo do leta 2030 

in strategijo do leta 2050 ter še ducat 

drugih strategij, ki naj bi prinesle zeleni 

preobrat. Sliši se odlično, toda 

ob povprečnem sprehodu po Kairu 

lahko zlahka ugotovimo, da prebivalci 

mesto še vedno zasipajo z odpadki. 

Namesto da bi sadili drevesa, jih ob 

nabrežjih Nila podirajo, ker vojska 

potrebuje prostor za nove kavarne in 

priveze. Plastičnih vrečk je še vedno 

več kot peska, zato vam bodo radirko 

še vedno zapakirali v plastično vrečko 

velikosti 5 x 5 cm. Izpusti, obiskovalci 

Kaira to dobro vedo, so zelo neprijetni 

za tiste, ki imajo občutljiva pljuča. 

Drži pa dejstvo, da so se mesec dni po 

dogodku v Sharm El Sheikhu vozili z 

električnimi avtomobilčki za golf. 

EU ZAČRTALA POLITIKO 

V EU je vse drugače. Mi smo čisti, trajnostni, 

veter in sonce, naša so »osveta«. 

Pustimo ob strani, da so pionirji 

čistih energij Nemci, tisti, ki so zmetali 

na desetine milijard v obnovljive 

vire energije, danes v procesu odpiranja 

rudnikov premoga. Ti isti Nemci, 

ki danes vzpodbujajo Egipt, da zapira 

svoje plinske elektrarne ter investira 

v sončno in vetrno energijo, ki naj bi jo 

EU kupovala ravno ter jo transportirala 

v EU preko baterijskih hranilnikov 

in interkonektorjev. Trenutna tehnologija 

sicer še ne dovoljuje učinkovitega 

in poceni prenosa energije, zato imamo 

alternativo, ki ji rečemo zeleni vodik, 

vendar tu tavamo v še večji megli. Toda 

1 

Afrika si ne more 

privoščiti 

drage energije. 

EU je v letošnjem letu prenesla nedvoumno 

sporočilo ničelnih izpustov. Kako 

naj bi to dosegli? 

Sharm El Sheikh, kjer so cene nočitev 

dosegale vsaj med 400 in 500 evri 

na noč, če si hotelsko sobo rezerviral 

pravočasno, je v obdobju konference v 

egiptovsko blagajno prinesel blizu 300 

mio evrov. Kot vidimo, klimatski bojevniki 

še vedno ne želijo slišati nič o 

spletnih konferencah, vsekakor je bolj 

prijetno preživeti nekaj dni na obali 

Rdečega morja, žvečiti rakce, se hladiti 

s klimo ter razpravljati o tem, koliko 

energije potroši ljudstvo. EU se je od-

87 | 2. MAREC 2023 PISMO IZ EGIPTA 

Kolumna 

45 

2 

ločila za ničelne izpuste, 

obnovljive vire energije in 

trajnostnost od rojstva do 

smrti, kar naj bi dosegli do 

leta 2035. 

KAJ PA AFRIKA 

Afriške države, ki po bogastvu 

in BDP zaostajajo 

za ostalimi celinami, se 

ne strinjajo z ekonomskim 

nazadovanjem. COP27 je 

1 Ob povprečnem sprehodu 

po Kairu lahko zlahka ugotovimo, 

da prebivalci mesto še vedno 

zasipajo z odpadki. 

2 Plastičnih vrečk je še vedno 

več kot peska, zato vam bodo 

radirko še vedno zapakirali v plastično 

vrečko velikosti 5 x 5 cm. 

3 Če Zahod vztraja, da se Afrika 

odpove poceni energiji, torej nafti, 

plinu in premogu, ki jih ima Afrika 

v izobilju, mora Zahod afriško 

trajnostnost financirati. 

3 

bila konferenca, na kateri so afriške 

države jasno izrazile željo po razvoju. 

Kaj prinese razvoj? Razvoj prinese 

poceni energija, Afrika pa je celina, ki 

poceni energije ne bo izpustila iz rok. 

EU so dali jasno vedeti, da je cilj Afrike 

razvoj, rast BDP in ekonomske aktivnosti, 

za kar obstajata dve rešitvi. Če 

Zahod vztraja, da se Afrika odpove poceni 

energiji, torej nafti, plinu in premogu, 

ki jih ima Afrika v izobilju, mora 

Zahod afriško trajnostnost financirati. 

Toda financiranje se danes ne meri več 

v milijardah, ampak v bilijonih. Afrika 

pa pravi: razvil se je Zahod, razvila se je 

Azija, zakaj se ne bi še mi? 

Kako rešiti nastalo situacijo? EU 

je lahko še vedno trajnostna in zelena, 

medtem ko se Afrika lahko še 

vedno razvija, in sicer s prenosom 

industrije izpustov v države, ki v nacionalnih 

strategijah nimajo rigidnega 

zapisa trajnostne ničnosti. Afrika 

lahko kuri premog in nafto, saj bo EU 

dopustila energetsko intenzivnim 

panogam selitev v afriške države, mi 

pa se bomo medtem trepljali po ramenih 

in občudovali, da smo dosegli 

ničelne izpuste. EU bo reševala zemeljsko 

oblo, medtem ko se bo Afrika 

lahko razvijala. EU bo imela sklad za 

poplačilo energetske revščine, Afričani 

pa poceni energijo. Pustimo ob 

strani, da EU v vsem tem času sklepa 

pogodbe za nakup plina in izgradnjo 

novih plinovodov iz Libije, Nigerije, 

Maroka, Alžirije in Egipta. Pozabimo 

na zaloge plina na območju Evrope, ki 

ga nočemo črpati. Na koncu pa pozabimo 

še na neracionalno nasprotovanje 

rabi jedrske energije v EU. 

GEOPOLITIČNO 

VPRAŠANJE 

Egipt bo kmalu dokončal izgradnjo 

jedrske elektrarne v Dabi. Na žalost z 

rusko tehnologijo, ker je EU z nasprotovanjem 

jedrski tehnologiji zaspala. 

Egipt z investicijami EU in Zalivskih 

držav gradi solarne in vetrne elektrarne, 

drugi mu plačujejo interkonektorje 

in baterijske hranilnike, toda Egipt najbolj 

stavi na črpanje plina, zagon jedrske 

elektrarne in prenovo jeza v Asuanu. 

Afrika si ne more privoščiti drage 

energije. Afrika je lačna razvoja in EU 

se mora odločiti, ali bo del tega razvoja 

ali bo Afriko prepustila Kitajski.

GLASBA 

46 

Kolumna 


50 LET OD IZIDA KULTNE »FLOYDOVSKE« KLASIKE 

Na temni strani meseca 

pol stoletja pozneje 

LUKA SVETINA 

Album legendarne britanske rokovske zasedbe Pink Floyd, 

Dark side of the moon, je izšel 1. marca 1973. Danes velja za enega 

od najbolje kritiško ocenjenih albumov vseh časov. S 45 milijoni 

prodanih izvodov velja za tretji najbolje prodajani album vseh časov 

– za Jacksonovim Trilerjem in Back in black skupine AC/DC. Teme, 

ki jih raziskuje in segajo od rojstva in nedolžnosti do odraščanja, 

minljivosti in poti v norost, so danes aktualne bolj kot kdajkoli prej. 

Album velja za vrhunski dosežek 

na področju konceptualnih 

albumov, saj se pesmi 

prelivajo ena v drugo ter poslušalcu 

ves čas pripovedujejo zgodbo. 

Tekstopisec in basist Roger Waters (79), 

tedaj je štel 30 let, se v svojih besedilih 

prvič zaveda človeške minljivosti, saj 

mu je na Zemlji odmerjen le relativno 

kratek čas. Besedila sta večinoma 

uglasbila kitarist David Gilmour (76) 

in pianist Rick Wright, ki v 12 skladbah 

delujeta kot dobro utečen tandem, ki 

vrhunec glasbene harmonije doseže pri 

najslavnejši skladbi na albumu – Time 

(čas), pri kateri tudi skupaj prepevata. 

MENTALNI 

PROPAD IN NAVDIH 

Dark side of the moon je bil v začetku 

70. let med tehnično najnapredneje 

posnetimi ploščami, združil je studijsko 

čarovnijo in neustrašne inovacije. 

Letos, tik pred 50. obletnico, je 

Plošča se začne in konča 

z utripanjem srca 

in predstavlja človeško 

izkušnjo na zemlji 

ter upodablja empatijo. 

številne zanimive zgodbe iz 

zakulisja nastajanja tega brezčasnega 

albuma v svoji knjigi 

zbral John Harris. Eno od 

osrednjih tem igra relativno 

kratka pot od genialnosti do 

mentalnega propada, ki jo je 

prehodil ustanovni član skupine 

Syd Barrett, srednješolski 

prijatelj Rogerja Watersa. Bil 

je tekstopisec in frontman na 

prvih dveh albumih, a njegov 

staž v skupini je bil kratek. 

Težave s prekomerno uporabo 

trdih drog so od ustvarjanja 

ekstravagantnih psihedeličnih 

skladb, ki so zaznamovale 

Floyde 60. let, vodile k vse 

bolj ekstatičnemu obnašanju, 

ki je ogrozilo tudi obstoj same 

skupine, saj Barrett na koncertih 

kmalu ni bil več sposoben 

igrati in prepevati. Na enem 

izmed koncertov leta 1968 je 

povsem odpovedal in sredi 

televizijskega nastopa odložil 

kitaro ter odšel z odra, ker se 

mu ni ljubilo nadaljevati. 

Namesto njega je vskočil 

David Gilmour, ki je hitro 

postal polnopravni član skupine. 

Čeprav je bil sprva samo 

zamenjava, je poleg mesta kitarista 

prevzel tudi nalogo glavnega 

pevca skupine, saj se je Waters posvetil 

pisanju besedil. Že leta 1969 je bil Barrett 

izključen iz skupine. Vrnil se je k 

Ob 50. obletnici bodo Pink Floydi ponovno izdali remiksan album. 

staršem na podeželje, kitaro za vedno 

postavil v kot in se posvetil slikarstvu. 

Waters je usodo svojega prijatelja težko 

sprejel. Svojo žalost in razmišljanja 

je izlil v svojih besedilih, kar je najbolj

87 | 2. MAREC 2023 GLASBA 

Kolumna 

47 

opazno pri skladbi Brain Damage (Poškodba 

možganov). 

Plošča se začne in konča z utripanjem 

srca in predstavlja človeško izkušnjo 

na zemlji ter upodablja empatijo. 

Komercialno najuspešnejša skladba na 

albumu v času izdaje je bila Money (Denar), 

ki se norčuje iz človeškega pohlepa. 

Slavna je tudi zaradi prepoznavnih 

zvokov blagajne in žvenketanja kovancev. 

Us and them (Mi in oni) simbolizira 

izolacijo, depresijo in medosebne 

odnose, album pa se konča s skladbo 

Eclipse (Mrk), ki poslušalca motivira, 

da globoko začuti izzive, s katerimi se 

sooča večina ljudi po svetu. 

REKORDI 

Floydi so album snemali dve leti, skladbe 

pa so, še preden so dobile svoja imena, 

igrali na koncertih. 

Po Barrettovem 

odhodu so vrsto 

let spreminjali 

s v o j o 

smer, 

dokler 

niso identitete 

našli v 

skladbi Echoes na 

albumu Meddle leta 

1971. Waters je na neki 

točki, ko skupina ni imela ideje, v katero 

smer se premakniti v prihodnosti, 

predlagal, da bi poskusili zvok ustvariti 

tudi s pripomočki, kot so posode in kozarci. 

Skoraj 20 minut dolga mojstrovina 

Echoes je nastala kot posledica 

Neverjetni kritiški 

in komercialni uspeh 

albuma je presenetil 

tudi člane skupine: 

zasedel je prvo mesto 

na glasbenih lestvicah 

na obeh straneh 

Atlantika. Vsem štirim 

članom je prinesel 

svetovno slavo 

in bogastvo. 

tega eksperimentiranja, izvedbo v živo 

pa je skupina posnela v amfiteatru v 

Pompejih. Skladba je služila kot idejno 

izhodišče za naslednji izdelek, slavni 

Dark Side of the moon (Na temni strani 

meseca). Neverjetni kritiški in komercialni 

uspeh je presenetil tudi člane 

skupine: album je zasedel prvo mesto 

na glasbenih lestvicah na obeh straneh 

Atlantika, na ameriški lestvici Billboardovih 

najbolje prodajanih albumov 

pa se je obdržal rekordnih 736 tednov 

zapored. Vsem štirim članom je prinesel 

svetovno slavo in bogastvo, sledila 

so leta razprodanih turnej in še trije 

komercialno in kritiško zelo uspešni 

albumi, Wish You Were Here (1975), 

Animals (1977) in The Wall (1979). 

Z leti slave in uspehov so se odnosi 

v skupini začeli krhati. Menedžerji so 

zahtevali nove izdelke, David Gilmour 

pa si je želel predvsem nastopati in 

je bil, kot je v intervjujih leta kasneje 

sam priznal, precej len pri ustvarjanju 

novih kitarskih rifov. Rick Wright in 

Nick Mason sta se ločila in nista bila pri 

stvari, gonilna sila pa je vse bolj postajal 

ambiciozni član skupine Waters, 

prepričan je bil, da so njegova besedila 

najpomembnejši element pri uspehu 

Floydov. Vse bolj je uveljavljal svoje politične 

ideje, nasprotoval je režimu britanske 

premierke Margaret Thatcher, 

ker je njegov oče umrl v Normandiji 

leta 1944, je bil velik nasprotnik vojn. 

Watersov egotrip je prvič prevladal na 

albumu Animals, neke vrste glasbeni 

upodobitvi Orwellove Živalske farme. 

Pel je v večini skladb, čeprav nikoli ni 

veljal za dobrega vokalista. Waters je 

bil prepričan, da ostali člani skupine 

niso prispevali dovolj, zato je med 

snemanjem albuma The Wall odpustil 

klaviaturista Wrighta. Oddaljil se je 

od Gilmourja, o katerem je menil, da v 

kreativnem smislu ne blesti, medtem 

pa Gilmour Watersa ni videl kot resnega 

glasbenika (bas kitaro mu je dejansko 

uglaševal Wright). 

Končni izdelek je bil komercialno 

uspešen: skladba Another brick in 

the wall je bila številka ena na glasbenih 

lestvicah po vsem svetu, skladba 

Comfortably numb – v njej se Waters 

spet ukvarja z žalostno usodo Syda 

Barretta – pa je dosegla slavo zaradi 

dveh Gilmourjevih kitarskih solov, 

drugi velja celo za enega izmed najboljših 

vseh časov. Skladba je primer 

enega zadnjih kompromisov med Watersom 

in Gilmourjem. 

RAZKOL IN SODNA BITKA 

Leta 1981 so člani skupine zadnjič skupaj 

stali na odru. Waters in Gilmour sta 

sicer skupaj posnela še en album, The 

Final Cut (1983), ki pa se je prodajal slabše 

od predhodnih. Šlo je za de-facto solo 

izdelek Rogerja Watersa, pel je v večini 

sklad, medem ko je Gilmour menil, da 

je material preslab za objavo. Turneje 

v podporo albumu ni bilo, Waters pa je 

leta 1985 na sodišču vložil zahtevo za 

ukinitev skupine. Menil je, da so Floydi 

kreativno iztrošeni in da brez njega ne 

morejo več obstajati. Ostali so mu zamerili, 

ker je svoje ime enačil s skupino. 

Sledila je dolgoletna sodna bitka za pravico 

do uporabe imena, ki jo je Waters na 

koncu izgubil. Basist je predvsem težko 

sprejel pojasnila, da je skupina blagovna 

znamka, ki nosi zlata jajca. »Waters je 

brezobzirni pes, proti kateremu se bom 

boril,« je leta 1987 slavno izjavil Gilmour, 

ki je v skupino vrnil Wrighta, trojica 

pa je z Masonom po dobljeni sodni bitki 

nadaljevala z delom in posnela še dva 

albuma, A momentary lapse of reason 

(1987) in Divison bell (1994). 

Watersov solo album je bil medlo 

sprejet, njegovi koncerti pa so bili na 

pol prazni. Dogajalo se je, da je bil z 

nekdanjimi kolegi sočasno na turneji, 

sam je igral pred nekaj tisoč ljudmi, le

BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO 

48 


PROFIMEDIA 

Pink Floyd so zadnjič skupaj na odru stali 2. julija leta 2005 na koncertu Live 8 v Hyde Parku 

(od leve proti desni David Gilmour, Roger Waters, Nick Mason in Rick Wright). 

streljaj stran pa so Floydi razprodajali 

stadione. Čeprav so kritiki menili, da 

je Floydom po Watersu manjkalo nekaj 

več, je bila njihova koncertna turneja 

iz konca 80. let uspešnica; med drugim 

so julija leta 1989 igrali pred skoraj 

200 tisoč poslušalci na plavajočem 

odru v Benetkah. Pri zadnjem albumu 

je skupini na pomoč pri pisanju besedil 

priskočila Gilmourjeva žena Poly 

Sampson (60). Napisala je tudi tekst za 

skladbo High Hopes, ki izžareva nostalgijo 

po prehojeni glasbeni poti in 

predstavlja epski zaključek floydovske 

kolekcije. Skupina je zadnjič nastopila 

oktobra leta 1994 v Londonu. 

ZDRUŽITEV PO 25 LETIH 

Člani so dolga leta ustvarjali le še vsak 

zase, z Watersom pa večinoma sploh niso 

govorili, dokler ni četverico združil dobrodelni 

koncert za revne Live 8, ki je 2. 

»Waters je brezobzirni 

pes, proti kateremu 

se bom boril.« 

julija 2005 potekal simultano v največjih 

mestih na svetu. V Hyde Parku v Londonu 

so po velikih naporih in prepričevanju 

organizatorjev koncerta prvič po 25 letih 

na oder skupaj stopili Waters, Gilmour, 

Mason in Wright ter odigrali štiri skladbe. 

»Pravzaprav je zelo emocionalno po 

vseh teh letih spet stati na odru skupaj 

s temi fanti. A tukaj smo zaradi tistih, ki 

danes ne morejo biti z nami, predvsem 

zaradi Syda,« je na odru slavno izjavil 

Waters. Izkazalo se je, da je bilo teh 20 

minut zgodovinskih, skupina se namreč 

ni več zbrala, Rick Wright pa je leta 2008 

umrl za posledicami raka. 

V zadnjih osemnajstih letih je bilo 

precej pobud, da bi se skupina vsaj še 

enkrat združila, ponujene so ji bile bajne 

vsote denarja za poslovilno turnejo, a je 

to možnost vodja skupine David Gilmour 

vsakokrat odklonil. V zadnjem času 

sta se z Watersom popolnoma odtujila, 

njun odnos pa je najnižjo točko dosegel 

tik pred 50. obletnico izida omenjenega 

albuma. Waters se je že lani zgražal, 

ker sta Gilmour in Mason pod imenom 

Pink Floyd posnela skladbo za Ukrajino 

in obsodila rusko agresijo, medtem ko 

je sam kritičen do Zahoda, ki je po njegovem 

mnenju sprovociral ta konflikt. 

Pred tedni je na pobudo Rusije celo govoril 

na zasedanju Generalne skupščine 

»Pravzaprav je zelo 

emocionalno po vseh 

teh letih spet stati na 

odru skupaj s temi 

fanti. A tukaj smo 

zaradi tistih, ki danes 

ne morejo biti z nami, 

predvsem zaradi Syda.« 

OZN. Watersa je Gilmourjeva žena pred 

dnevi na Twitterju označila za »antisemita 

do gnilega dna duše«. Očitala mu je 

tudi, da je Putinov apologet in lažnivec, 

ki se izogiba davkom. Gilmour je na zapis 

odgovoril in dodal, »da je vse res«. 

Če je imel kdo še trohico upanja, da 

bi ostareli gospodje še kdaj skupaj stali 

na odru, je zadnje dogajanje verjetno 

to upanje odpihnilo. A Dark side of the 

moon ostaja zapisan v času, teme, ki 

jih raziskuje, pa ostajajo aktualne tudi 

v sedanjem času, pol stoletja pozneje. 

Morda bolj kot kdajkoli prej.

87 | 2. MAREC 2023 DUHOVNOST 

Problem nasprotij 

ANDRAŽ ARKO 

Že zaradi jaslic nam je božična zgodba zelo dobro poznana. 

Če bi jo morali povedati komu, ki je še ne pozna, bi mu hitro 

postregli z najosnovnejšim dejstvi od angelovega oznanjenja 

in betlehemske štalice, kjer so Jezuščka počastili pastirji 

in trije kralji, do bega svete družine v Egipt. 

800 let jaslic 

Kolumna 

49 

To je pripoved, ki pa je kompilacija 

dveh skladnih, različnih in 

na nekaterih mestih celo nasprotujočih 

si pripovedi, ki sta 

ju zapisala evangelista Matej in Luka. 

Če si pogledamo obe pripoved 

pobliže, bomo videli, da se v kar nekaj 

točkah razlikujeta. Evangelist Luka je 

zapisal, da je Marija živela v Nazaretu. 

Ker pa je hotel pokazati, da je Jezus iz 

rodbine kralja Davida, in pojasniti, zakaj 

se je otrok rodil v Betlehemu, tako 

daleč od doma, se sklicuje na popis cesarja 

Avgusta. Evangelist Matej nič ne 

piše o tem, da bi Jožef in Marija prišla 

v Betlehem. Pri njem sta že v Betlehemu, 

in to v hiši, v kateri se je 

očitno rodil Jezus. Seveda pa 

mora Matej kasneje pojasniti, 

zakaj se družina iz Egipta ni 

vrnila v domači Betlehem, 

ampak je iz strahu pred 

Herodovim sinom Arhelajem 

odšla v Nazaret. 

Tu pa nastopi težava, 

saj evangelist Luka 

zapiše, da se je družina 

po Jezusovem rojstvu v 

Betlehemu mirno vrnila 

v Nazaret. To je seveda 

nezdružljivo z namigovanjem 

evangelista 

Mateja, da je bil otrok 

star skoraj dve leti, ko 

je družina pobegnila iz 

Betlehema v Egipt, in še 

starejši, ko se je vrnila 

iz Egipta in se preselila 

v Nazaret. Katera od 

obeh pripovedi je popolnoma 

zgodovinska? 

ZGODOVINSKOST 

Natančna analiza pripovedi o otroštvu 

kaže, da je malo verjetno, da bi bila katera 

od teh pripovedi povsem zgodovinska. 

Pripoved evangelista Mateja 

vsebuje številne izredne ali čudežne 

javne dogodke: ob novici o Jezusovem 

rojstvu se vznemiri kralj in ves Jeruzalem, 

zvezda se iz Jeruzalema premakne 

na jug v Betlehem in se ustavi nad hišo, 

zgodi se pokol vseh dečkov v Betlehemu. 

Če bi bili vsi ti dogodki resnični, bi morali 

pustiti sledi v judovskih zapisih ali 

drugje v 

Novi zavezi. 

Po drugi strani je tudi sklicevanje 

evangelista Luke na popis v Palestini 

pod Avgustom pred smrtjo Heroda Velikega, 

skoraj zagotovo napačno, prav 

tako pa tudi njegovo razumevanje judovskih 

običajev darovanja otroka in 

očiščevanja matere. 

STAROZAVEZNO OZADJE 

Nekatere od dogodkov, ki so zgodovinsko 

precej neverjetni, lahko razumemo 

kot predelavo prizorov ali tem iz 

Stare zaveze. Matejeva zgodba o modrih, 

ki so videli vziti zvezdo Davidovega 

Mesija, je na primer odmev na starozavezno 

zgodbo o Bileamu, nekakšnem 

modrecu z Vzhoda, ki je videl vziti 

zvezdo iz Jakoba. Zgodba o Herodu, 

ki je želel ubiti dojenčka Jezusa in 

je v Betlehemu pobil dečke, je ponovitev 

zgodbe o zlobnem faraonu, 

ki je želel ubiti dojenčka 

Mojzesa in zato pobil dečke 

Izraelcev. Opis Zaharije in 

Elizabete, staršev Janeza 

Krstnika, pa je ponekod 

skoraj dobesedno povzet 

po opisu Abrahama in 

Sare iz Stare zaveze. 

Predelave starozaveznih 

tem so bile napisane 

zato, da bi Jezusov 

izvor postal jasno viden 

na ozadju izpolnitve starozaveznih 

pričakovanj. 

To, da se evangelista 

tako močno opirata na 

Staro zavezo, kaže, da 

je pripoved o otroštvu 

za vsakega od njiju pomenila 

prehod od Stare 

zaveze k evangeliju, in 

to je kristološko oznanilo 

Cerkve, predstavljeno 

v podobah Izraela.

CASNIK.SI 

| 87 | 2. MAREC 2023 

50 Komentar 

Ali se bliža čas, ko bodo otroci 

svoje starše spodbujali k evtanaziji 

MATJAŽ KOSI, 

CASNIK.SI 

Kot kaže, je trenutno zelo primeren 

čas, da se poskusi v naši 

družbi normalizirati še eno 

ekstremno liberalno stališče, 

da je evtanazija moralno sprejemljiva. 

Poenostavljeno povedano: da se uvede 

»pomoč pri smrti«, torej evtanazijo kot 

samomor z zdravniško pomočjo. Potem 

ko se je Hipokratovo prisego pohodilo 

že tolikokrat zaradi izvajanja umetnih 

prekinitev nosečnosti, se jo lahko sedaj 

z drugo nogo pohodi še s t. i. legalizacijo 

evtanazije. Aparat, ki po malem lansira 

čustvene zgodbe ljudi, katerih zmagoslavni 

zaključek je evtanazija, seveda deluje 

preko vsega občestva, ki ga premore 

Slovenija. Po njihovo je vsak, ki nasprotuje 

takemu razmišljanju, zastarel, nečuteč 

in nima pojma, kaj pomeni trpljenje. 

Seveda bi bila normalizacija in posledično 

uvedba evtanazije tudi zajeten 

posel, sprostile pa bi se čakalne vrste za 

domove upokojencev in, nenazadnje, 

končno bi lahko začel veljati Zakon o 

dolgotrajni oskrbi – ne bi ga bilo več 

treba prestavljati v prihodnost, saj bi se 

število odjemalcev začelo »regulirati«. 

DEPOSITPHOTOS 

Imamo dva močna pola, Slovenija pa se kot država nagiba 

k enemu ali drugemu glede na to, katera oblast nam vlada. 

V dveh letih Janševe vlade smo bili kot država bolj naklonjeni 

višegrajski skupini, pod Golobovo vlado pa smo usmerjeni 

bolj v zahodnoevropski način razmišljanja. 

Nekaj desetletij po tem, 

ko smo odpravili smrtno 

kazen, se želimo spet 

igrati bogove in sami 

odrejati, kdaj je treba 

umreti. Da o vseh 

zlorabah, ki so mogoče, 

niti ne razmišljamo. 

IGRANJE BOGOV 

Naj bo jasno: telesno trpljenje je gotovo 

nekaj najhujšega, s čimer se človek v 

življenju sooči. Včasih, ko trpi kdo izmed 

bližnjih, potihoma upamo, da se 

bo to trpljenje čim prej končalo, saj nam 

je grozno spremljati trpljenje nekoga, 

ki ga imamo radi. A nedotakljivost človeškega 

življenja od spočetja do (naravne) 

smrti je najvišja moralna vrednota, 

na kateri je zrasla evropska civilizacija. 

Sedaj, nekaj desetletij po tems, ko smo 

odpravili smrtno kazen (zadnja usmrtitev 

je bila leta 1959 v Mariboru), se želimo 

spet igrati bogove in sami odrejati, 

kdaj je treba umreti. Da o vseh zlorabah, 

ki so mogoče, niti ne razmišljamo. 

Otroci, ki s svojimi ostarelimi starši 

nimajo dobrih odnosov in morajo plačevati 

svoj delež, da so starši v domu 

upokojencev, bodo najbrž vsaj v kakem 

primeru starše vzpodbujali, da sežejo po 

evtanaziji. Si želimo take družbe? Potem 

ko smo uvedli Ministrstvo za solidarno 

prihodnost, ob vsej promociji evtanazije, 

ki je mimogrede pri nas še prepovedana, 

čakamo, da se ministrstvo izjasni in obsodi 

taka ravnanja, ampak pričakovati 

kaj takega je najbrž utopija. 

VREDNO JE ŽIVETI 

S tematiko iskanja smisla v trpljenju se 

med drugim ukvarja knjiga »Da, življenje!«, 

v kateri Sara Ahlin Doljak kljub 

težki bolezni in telesnemu trpljenju pokaže, 

da je vredno živeti in slikati smisel 

tudi v takih življenjskih situacijah. 

Morda ni vsak človek dovolj močan 

in kdo hitreje obupa, absurd pa je, da 

se jasno in glasno promovira ljudi, ki 

obupajo in je njihova zadnja destinacija 

klinika, v kateri prejmejo evtanazijo. S 

tako promocijo trpečim po vsej Sloveniji 

sporočamo, da se ni vredno boriti, da v 

težkih trenutkih ni vredno iskati višjega 

smisla, temveč je lažje reči »adijo« in 

oditi umret tja, kjer je evtanazija omogočena. 

Taka dejanja se mi zdijo že sama 

po sebi bizarna, zastrašujoče pa je, da se 

jih promovira kot primer dobre prakse. 

Prav tako kot se promovira evtanazijo, 

se je v preteklosti promoviral sežig 

pokojnikov namesto pokopa v krsti. 

Tako smo samo v dveh desetletjih prišli 

do ekstrema, da se po smrti vse skupaj 

odvije zelo neosebno in ekspresno hitro. 

Namesto da bi umrli ležal vsaj dva dni v 

krsti, da bi se od njega lahko poslovili žalujoči, 

se sedaj zgodi, da je žara pokojnika 

za slovo dostopna le dve do tri ure pred 

pogrebom. Smrt želimo umakniti čimbolj 

stran, čeprav je zraven rojstva edini 

dogodek, ki se zgodi v življenju vsakega. 

Naj me kličejo »zastareli«, naj me 

kličejo, kakorkoli želijo, človeško življenje 

od spočetja do naravne smrti bom 

zmeraj branil. Če se že lahko igramo 

z vsemi mogočimi modernističnimi 

absurdi, je človekovo življenje meja, v 

katero naj se ne bi nikoli posegalo.


CASNIK.SI 

Komentar 51 

ANDREJ FINK, 

CASNIK.SI 

USTAVITE TO VAŠO 

»POSEBNO VOJNO 

OPERACIJO« 

V PODPORO PUTINA 

Nahajamo se pred svojevrstno obletnico. 

Pred letom se je začela Putinova 

agresija na Ukrajino in poskus 

ponovne okupacije vse države. Poskus 

ni uspel zaradi junaškega odpora 

Ukrajincev, kasneje pa podpore, ki 

jim jo je nudil Zahod. 

Ob tej grozljivi obletnici so se med 

nami našli svojevrstni miroljubni 

ljudje, ki so spomnili, da se nahajamo 

sredi vojnih krutosti, in ki se očitno 

s svojim prizadevanjem hočejo 

povzpeti na samo Goro blagrov (»Blagor 

tistim, ki delajo za mir …«). 

Pravijo: »Vsestransko podpiramo 

Ukrajino v njeni nesporni pravici do 

obrambe. Ukrajina je žrtev agresije, 

ki je ni mogoče upravičiti«. Ob tem pa 

pozivajo k pogajanju, ne k obrambi. 

Vzporedje: Napad Hitlerja z njegovim 

kolaborantom Stalinom na pol Evrope. 

Ali so tedaj pozivali k pogajanjem? 

Govorijo o iskanju rešitve in 

odstopanju na obeh straneh. Kako naj 

odstopa napadena stran, ki je žrtev 

»neopravičljive« agresije? Krivični 

napadalec, kar podpisniki pravijo, da 

Putin je, bi bil s tem nagrajen za svoj 

zločin agresije. 

Po drugi strani se pa tudi danes 

ponavlja stara pesem še iz časa hladne 

vojne, ko so petokolonaši na 

Zahodu, kot danes naši razumniki, 

nenehno ponavljali: »Bolje rdeči kot 

mrtvi« (Better red than death). Na ta 

način naj bi se demokratični, v udobnosti 

živeči zahodni državljan, ustrašil 

pred grožnjami in popustil v svoji 

odločnosti. Da o platonskem »svetu 

brez strahu« niti ne govorim. No, vsaj 

z rdečo barvo podpisniki ne bi imeli 

nobenih težav, saj si nenehno želijo 

vrnitve v lepe stare čase »socializma«. 

Podpisnikom in njihovim somišljenikom 

pa velja: Nimate nobenega 

mandata za zavajanje, vstopanje preko 

medijev v naše domove z nespametjo 

in protislovji. Še veliko manj pa imate 

mandat za vaše hibridno vojskovanje. 

Ustavite torej to vašo »posebno vojno 

operacijo« v podporo 

Putina! 

Celoten komentar 

je objavljen na 

portalu Casnik.si: 

Ob avtorjih 

Časnika 

še izbrane 

dnevne vsebine 

slovenskih 

medijev! 

www.casnik.si

KOLUMNA 

52 


Bog na tleh kopalnice 

MOJCA BELCL MAGDIČ 

Nemalokrat se zgodi, da ljudje kljub kratkemu 

življenju vsemu svetu dajo neizmerno bogastvo. 

Včasih so to otroci, drugič pa mladi, 

ki so komaj zacveteli oziroma katerih talent je šele dobil krila. 

Med slednje spada Nightbirde, 

ki se je junija leta 2021 pojavila 

na odru ameriških talentov 

in zapela svojo pesem 

z naslovom »V redu je«. V njej je Nightbirde 

opisala svojo borbo z rakom, kar je prisotne 

v dvorani ganilo do solz, poklonili 

so se ji tudi s stoječimi ovacijami. Sodniki 

so Janino avdicijo ocenili za eno od najbolj 

avtentičnih, kar so jih v sezoni videli. 

Simon Cowell (63) jo je nagradil z udarcem 

po zlatem gumbu, to pa jo je uvrstilo 

med finaliste. Toda Jane je svoje tekmovanje 

morala čez nekaj časa prekiniti, saj 

se je njeno zdravstveno stanje znatno 

poslabšalo. Nekaj mesecev za tem, 19. februarja 

2022, je umrla, stara komaj 31 let. 

Eno leto po smrti pa še vedno navdihuje, 

in to ne samo zaradi svojih pesmi. 

RAK V ZADNJEM STADIJU 

Nightbirde oziroma Jane Marczewski je 

bila mlada pevka, glasbenica in avtorica 

besedil, ki se je šele leta 2011 podala na 

glasbeno pot. Ko je pri 29. letih že drugič 

zbolela za rakom, se ji je sesul svet: tumor 

se je pojavil na več kot 100 mestih po telesu, 

zdravniki so ji napovedali največ 

PROFIMEDIA 

šest mesecev življenja in dva odstotka 

možnosti, da preživi. Prvemu šoku, da 

je na smrt bolna, je kmalu sledil še drugi: 

njen tedanji mož ji je samo 14 dni po 

zadnji diagnozi rekel, da jo zapušča. Jane 

se je morala kar naenkrat soočiti s tem, 

da umira in da ji je razpadel zakon. Kot je 

pripovedovala kasneje, je šele nekaj mesecev 

po prvem (takrat zelo uspešnem) 

zdravljenju ugotovila, kaj se ji je zgodilo, 

in zaradi tega je padla v obup ter mesece 

in mesece skušala samo preživeti. 

Kljub bolezni pa se ni hotela vdati. 

Zadala si je, da bo še naprej pisala pesmi 

in jih namenjala vsem tistim, ki bodo 

kdaj na tleh, kot je bila ona. V tem času so 

nastala neverjetna besedila, ki jih je lahko 

napisal samo nekdo, ki je veliko trpel, 

hkrati pa se zavedal, da je kljub zapuščenosti 

od ljubezni svojega življenja ljubljen. 

Jane ni prenehala biti nasmejana. Trdno 

je verjela v to, kar je izrekla na ameriških 

talentih: »Ne moreš samo čakati, da bo 

življenje prenehalo biti težko, preden se 

odločiš, da boš srečen.« Poleg pesmi, ki 

jih je pisala, so nastajali tudi osebni zapisi 

in pogovori. Iz njih smo zbrali nekaj zelo 

močnih sporočil, ki še danes nagovarjajo 

milijone ljudi po vsem svetu. 

NEIZMERNA PRAZNINA 

30. oktobra 2020, ko je Jane razmišljala 

o smislu vsega, kar se ji dogaja, je na 

svojem blogu med drugim zapisala: »V 

razumevanju stvari, ki so se mi zgodile 

letos, še nisem tam, kjer bi želela biti. 

Vem pa eno stvar: ko gre za bolečino, 

se Bog pogosto ne ukvarja s tem, da bi 

Njen tedanji mož 

ji je samo 14 dni 

po zadnji diagnozi rekel, 

da jo zapušča. 

Jane se je morala 

kar naenkrat soočiti 

s tem, da umira in da ji je 

razpadel zakon.


KOLUMNA 

53 

jo odstranil. Namesto tega jo še poveča. 

On veliko bolj daje kot jemlje. Ne umika 

mi teme, dodaja pa svetlobo. Ne prizanaša 

mi, ko sem žejna, prinaša pa mi 

vodo. Ne ozdravlja moje osamljenosti, 

toda prihaja k meni. Zakaj si torej mislimo, 

da je Bog nekje daleč, ko trpimo? 

Na začetku je bila neizmerna, neizmerna 

praznina. Toda Boga je vleklo k njej 

kot meglo v morje. Raztegnil je svojega 

Duha nad praznino in tam ostal. Če so 

zgodbe, ki sem jih slišala o njem, resnične, 

mi je On zagotovo najbližji. Nam najbližji. 

Vidite, Stvarnik je še vedno tukaj, 

kjer je vedno bil: lebdi nad praznino.« 

NA TLEH KOPALNICE 

9. marca 2021 je po večmesečnem zdravljenju 

na svojem blogu zapisala, da se 

je v tem času počutila kot »žarnica, ki 

brenči nekje daleč«: »Tri mesece sem 

preživela naslonjena na steno. V nočeh, 

ko nisem mogla spati, sem ležala v kadi 

kot žuželka in strmela v svoj odsev v 

gumbu prhe. Bruhala sem, dokler nisem 

bila izžeta. Zavila sem se v svoj kopalni 

plašč in legla na ploščice. Tla v kopalnici 

so postala moj kraj za skrivanje, kjer 

sem lahko kričala in bila grda, kjer sem 

lahko vpila in pljuvala ter na koncu zadremala, 

srečna, da spim, tudi z glavo 

Tudi v dneh, 

ko nisem tako bolna, 

se v popoldanski 

svetlobi včasih uležem 

na preprogo v kopalnici, 

da bi ga poslušala. 

Vem, da se sliši noro, 

in tega ne znam zares 

razložiti, toda Bog 

je tam – tudi sedaj. 

Dano mi je bilo, da sem 

odpustila, ker sem 

razumela, da je samo 

nekdo, ki je zelo strt, 

prizadet in izgubljen, 

zmožen zapustiti 

svojega zakonca 

na takšen način. 

na straniščni školjki.« Opisala se je kot 

»soseda Boga«, ki v spodnjem nadstropju 

z metlo udarja po stropu: »Vsak dan 

se pojavim na njegovih vratih. Včasih s 

pesmimi, včasih s kletvicami. Včasih z 

opravičili, darili, vprašanji, zahtevami. 

Včasih uporabim svoj ključ pod preprogo, 

da vstopim. Drugič pa se predramim 

zunaj, dokler mi On sam ne odpre vrat. 

Oklicala sem ga za goljufa in lažnivca 

in mislila sem resno. Rekla sem mu, 

da želim umreti, in mislila sem resno. 

Imejte me za zagrenjeno, če želite – dam 

vam prav. Štejte me med jezne, cinične, 

užaljene, otrdele. Toda imejte me tudi 

za Božjo prijateljico, kajti videla sem ga 

v redki obliki. Čutila sem njegov izdih, 

ležala v njegovi senci, mežikala, da bi 

prebrala sporočilo, ki mi ga je napisal 

na fugo: ›Tudi jaz sem žalosten.‹ Tudi v 

dneh, ko nisem tako bolna, se v popoldanski 

svetlobi včasih uležem na preprogo 

v kopalnici, da bi ga poslušala. 

Vem, da se sliši noro, in tega ne znam 

zares razložiti, toda Bog je tam – tudi 

sedaj. Slišala sem reči, da nekateri ljudje 

ne morejo videti Boga, ker ne želijo videti 

dovolj nizko, in res je. Če ga ne vidite, 

poglejte nižje. Bog je na tleh kopalnice.« 

ODPUSTILA 

V podkastu, ki ga je posnela marca 2021, 

je spregovorila tudi o bolečini ločitve. 

»Ozdravitev se dogaja po korakih na 

neprepoznavne načine. Dano mi je bilo, 

da sem odpustila, ker sem razumela, da 

je samo nekdo, ki je zelo strt, prizadet in 

izgubljen, zmožen zapustiti svojega zakonca 

na takšen način.« Jane nato pripoveduje 

zgodbo o roži, ki je rasla na skali. 

»Ko so jo vprašali, kaj dela tam in zakaj 

ni skupaj z drugimi rožami, je odgovorila: 

›Ni bilo pošteno, kar se mi je zgodilo. 

Toda nekdo me je prinesel sem gor in me 

pustil tukaj na skali. Moje ime je Nosim 

stroške, ampak kličete me lahko tudi Odpuščanje. 

Brez svoje krivde sem pristala 

tukaj, brez zemlje in vode, toda odločila 

sem se nositi stroške svojega ozdravljenja 

– svoje korenine sem pognala pod skalo 

in voda, ki je tekla nedaleč stran, mi je po 

kapljicah dajala življenje. Tako sem zrasla 

tukaj na skali in postala tako lepa, kot 

bi morala biti.‹« Ta zgodba je Jane zadela 

zelo močno, ker je dojela, da lahko gre na 

pot ozdravljenja tudi, če se ji bivši mož 

nikoli ne opraviči, popravi krivice ali povrne, 

kar ji je vzel. Razumela je, da je odpuščanje 

isto kot reči »bot sva si«. Sama 

bo »krila stroške« za svoje ozdravljenje. 

ZDRAVILO ZA SAMOTO 

1. junija 2022, le nekaj mesecev po 

Janini smrti, je njena družina na Instagramu 

objavila del Janinega eseja 

z naslovom Zdravilo za samoto, v katerem 

je zapisala, kaj je tekom bolezni 

končno spoznala: »Neskončno ljubljena 

sem.« »Zadnji koščki mojega ponosa 

so morali umreti. Zadnja kapljica 

mojega prepričanja v laži, da nisem 

vredna ljubezni. Moja paradigma se 

je morala sesuti, da sem našla celovitost. 

Nisem živela zgodbe, ki sem si jo 

želela, toda zgodba, ki jo živim sedaj, 

je precej neverjetna. Na lastne oči sem 

videla brezpogojno ljubezen. Stvar, 

v katero želimo vsi trmasto verjeti, a 

večina ljudi je ne vidi. Ko sem izgubila 

vse, ko se je bilo nemogoče pretvarjati, 

da sem karkoli drugega, sem se 

srečala z najbolj ekstravagantnim gibanjem 

ljubezni, kar sem jih kdaj koli 

videla. Rak je prišel krast in ubijat, a 

izkazalo se je, da mi je v resnici dal nenadomestljivo 

darilo: neomajno vero 

v brezpogojno ljubezen in razumevanje, 

kakšna čast je biti tukaj – živ in del 

gibljivega, krasnega sveta.« 

Jane je za seboj pustila izredno 

glasbeno, umetniško in duhovno zapuščino. 

Njena družina še naprej skuša 

uresničevati projekte, ki so ostali 

nedokončani. Na prvo obletnico njene 

smrti so izdali njen prvi album.

SVETOVALNICA 

54 


Kako prenehati z neprestanim 

seganjem po prigrizkih 

KATJA JARC 

»Že nekaj časa se ubadam s težavo, ki je sama ne zmorem rešiti: vse od korone delam od doma 

in ves čas jem. Pred tem sem imela normalen način prehranjevanja: doma zajtrk, v službi 

malico, kasneje z družino kosilo ali pozno večerjo, med obroki še morda kaj malega, vendar 

je v večini to bilo to. Odkar pa delam od doma, pa ves čas nekaj iščem, kaj bi lahko jedla. 

Služba ni bolj stresna kot je bila prej, toda nikoli prej me ni tako vleklo k hrani kot sedaj. Malo 

sem živčna, že bi si nekaj dala v usta. Velikokrat sem se že hotela ustaviti in namesto tega 

piti vodo, vendar me hitro premami in spet iščem neke druge nadomestke, ponavadi sladke. 

Sprašujem se, kaj naj sploh storim, da pridem ven iz tega začaranega kroga. Zahvaljujem se 

vam za odgovor.« – Mihaela 

V 

današnjem času smo obkroženi 

s hrano in na našem 

delu sveta običajno ne čutimo 

pomanjkanja. Hrana je 

dostopna na vsakem koraku in ob vsakem 

času, mastna in sladka hrana pa je 

večkrat še dostopnejša kot sveža zelenjava 

in sadje ali hrana, bogata z beljakovinami. 

Zgodi se, da imamo trenutke, 

ko pojemo več, kot bi bilo treba, ko 

jemo nenadzorovano, ko »gremo preko 

sebe«. Lahko začutimo lakoto in kdaj 

zares potrebujemo hrano? Kaj se zgodi, 

ko prenajedanje postane navada? Prenajedanje 

se lahko kaže v požrešnosti, 

kjer je glavna misel hrana. Ob prvem 

vznemirjenju pomislite na hrano, ki 

vas za trenutek pomiri. Pomirjeni ste, 

ko se dobro najeste ali ko pojeste nekaj 

sladkega. Hrana deluje kot pomirjevalo: 

pomiri, otopi občutke in čustva 

ter ublaži bolečino. Pozabite na svoje 

težave, na osamljenost, na tesnobo, 

strah in živčnost ter tudi na žalost. Pri 

velikem apetitu in nenasitnosti ne gre 

za resnično lakoto, temveč se običajno 

za njo skrivajo čustvene stiske. Vzroki 

so globlji, običajno gre za kombinacijo 

vzrokov, tako družbeno kot družinsko 

pogojenih. Opažate, da to počnete 

pogosto, še posebno takrat, kadar vas 

kaj obremeni, vas spravi ob živce. Že 

majhna napetost povzroči, da bi si želeli 

vzeti nekaj sladkega, da se pomirite. 

KOMPULZIVNO 

PRENAJEDANJE 

Kdor se kompulzivno prenajeda, nima 

nadzora nad hranjenjem. Pogosto posega 

po sladki in mastni hrani, saj ta 

hrana stimulira izločanje endorfinov 

in vpliva na boljše počutje. Gre za najpogostejšo 

motnjo hranjenja, ki lahko 

kasneje privede do zasvojenosti s hrano. 

Zdravi se kot druge oblike zasvojenosti. 

V današnji družbi predstavlja 

kompulzivno prenajedanje in odvisnost 

od sladkorja veliko grožnjo za 

zdravje ljudi. Hranjenje je nujno za preživetje 

in ni se mu mogoče odpovedati, 

zato je to motnjo težko zdraviti. Res je, 

DEPOSITPHOTOS 

da se sem in tja vsi prenajemo, vendar 

gre pri kompulzivnem prenajedanju za 

duševno motnjo. Prenajedanje je za ljudi 

z motnjo prisila, ki je ne morejo nadzirati. 

Do prenajedanja prihaja redno in 

pogosto, najmanj enkrat na teden več 

mesecev zapored. 

Ameriška Nacionalna zveza za motnje 

prehranjevanja (National Eating 

Disorder Association – NEDA) opiše 

znake prenajedanja tako: jeste veliko 

hitreje kot običajno, jeste, dokler se ne


SVETOVALNICA 

55 

pojavi občutek nelagodja, pojeste veliko 

količino hrane, čeprav niste lačni, 

nimate nadzora nad uživanjem hrane 

in ne morete se ustaviti, jeste sami, ker 

vas je sram in/ali vas je pozneje sram, 

čutite krivdo in ste morda depresivni. 

Ti načini prehranjevanja se pojavljajo 

nepričakovano in kadarkoli v dnevu, 

največkrat, kadar ste sami. Prenajedanje 

je lahko posledica tega, da ste si 

omejili število zaužitih kalorij, ali pa je 

posledica dolgčasa. Na drugi strani je 

lahko posledica tega, da nimate znanja 

in pravih načinov, kako se spoprijeti s 

svojimi čustvenimi in duševnimi težavami, 

kot so nizko samovrednotenje, 

negativen odnos do svojega telesa, tesnoba 

in socialna izoliranost. 

DEJAVNIKI TVEGANJA 

Kar dve tretjini ljudi z motnjo kompulzivnega 

prenajedanja se borita s prekomerno 

telesno težo, ki pa ni nujno posledica 

prenajedanja. Raziskave kažejo, 

da imajo mladi, ki so na dieti, veliko 

večjo možnost za razvoj kompulzivne 

motnje kasneje v odrasli dobi. Z motnjo 

kompulzivnega prenajedanja se bori 

enak delež moških kot žensk. Pri moških 

je ta motnja vsaj petkrat pogostejša 

Pri velikem apetitu 

in nenasitnosti ne gre 

za resnično lakoto, 

temveč se običajno za 

njo skrivajo čustvene 

stiske. Vzroki so 

globlji, običajno gre za 

kombinacijo vzrokov, 

tako družbeno kot 

družinsko pogojenih. 

kot druge motnje hranjenja. Kadar se 

nam zgodi, da v obdobju stresa izpraznimo 

posodo sladoleda (izguba delovnega 

mesta, razhod z ljubljeno osebo 

itd.), to še ni motnja. To prenajedanje 

so povzročili negativni občutki. Razlika 

je v tem, da tisti, ki so zasvojeni, svojega 

vedenja ne morejo nadzorovati. 

Večja verjetnost za razvoj motnje je 

pri tistih, ki se borijo z depresijo, anksioznostjo, 

imajo težave z duševnim 

zdravjem ali trpijo za posttravmatsko 

stresno motnjo. Na pojav motnje 

vplivajo tudi finančne težave, težavni, 

zapleteni in toksični odnosi, nerazumevanje 

v družini, različne stiske, 

neizražanje svojih čustev in bolečin, 

vedenjske in čustvene težave, pisana 

zgodovina diet, hrana kot vzgojni pripomoček, 

stresne okoliščine in stresna 

služba ter različne vrste zasvojenosti. 

KAJ NAREDITI 

Diete običajno ne učinkujejo najbolje 

in nimajo dolgoročnega učinka, saj pri 

njih ni odpravljen osnovni vzrok prenajedanja. 

Prenajedanje je zgolj simptom 

čustvenih stisk in težav, zato dieta 

ne more rešiti težav, temveč lahko celo 

poveča željo po čezmernem hranjenju. 

Veliko bolje je razmisliti o psihoterapiji, 

pri kateri se lahko pogovorite o problemih, 

ki vas težijo, ki vam »ne pustijo dihati« 

in za katere potrebujete »mašilo«, 

kot je hrana. V psihoterapevtskem procesu 

se za trajne spremembe nameni 

veliko časa in motivacije za prepoznavanje 

in odpravljanje vzrokov motnje, 

ki se navadno skrivajo v osebnosti. 

Hrana pomeni olajšanje in pomiritev 

za boleča čustva, ki jih ne znate izraziti. 

Telesna lakota se večkrat zameša 

s psihično lakoto. Kaj zares potrebujete 

takrat, ko posežete po hrani (največkrat 

sladki in mastni)? Pomembno je, 

da se osredotočite na občutja v telesu 

in prepoznate, na kakšne načine vam 

hrana priskoči na pomoč, ko se v življenju 

spoprijemate s stresnimi trenutki. 

Postopoma boste začeli spoznavati in 

razlikovati med dejansko telesno lakoto 

in čustvenimi potrebami. Pomembna 

je želja, da začnete svoje težave reševati, 

namesto jih prikrivati s hrano. 

Z motnjo kompulzivnega 

prenajedanja se bori 

enak delež moških kot 

žensk. Pri moških je 

ta motnja vsaj petkrat 

pogostejša kot druge 

motnje hranjenja. 

ČUSTVENA VEZ S HRANO 

Za začetek je priporočljivo pisanje 

dnevnika o svojem doživljanju in prehranjevanju, 

ki vam pomaga pri zavedanju, 

kaj se dogaja. Dobro je, da si 

vsaj en teden zapisujte, kaj, kdaj in kje 

jeste ter kako ste se počutili takrat, ko 

ste jedli. Zraven se vprašajte, kaj se je 

danes zgodilo, da se počutite tako, kot 

se. Vključite, kaj zaznavate na telesu 

in v katerih delih telesa občutite posamezne 

občutke. Opažati boste začeli, 

ob katerih čustvih se obrnete k hrani, 

in ugotovili, kakšen je vaš prehranjevalni 

vzorec. Pomembno je, da najdete 

druge načine za polnjene svoje čustvene 

praznine. Morda vam je najtežje v 

nedeljo zvečer, ko že razmišljate o napornem 

tednu v službi. Namesto da se 

obrnete k hrani, pojdite raje na večerni 

sprehod, pokličite prijatelja, pojdite v 

savno, poglejte dober film, preberite 

knjigo ali načrtujte dopust. 

Vzemite si čas zase in za samospoznavanje. 

Da dosežete ustrezne spremembe 

v osebnosti, sta potrebna čas 

in vztrajnost, vendar se trud obrestuje, 

saj se počutite bolje, bolj ste zadovoljni 

sami s seboj in zmanjšuje se tveganje 

za ponovitev težav. Celo življenje 

imamo možnost sprememb in nikoli 

ni prepozno. Pomembna pa je odločitev, 

zato vas spodbujam, da začnete 

kar danes. Srečno na poti. 

Odgovor je zapisala zakonska in družinska 

terapevtka Katja Jarc, ki je tudi profesorica 

razrednega pouka, specialistka 

za pomoč z umetnostjo (gibalno-plesna 

terapevtka), geštalt pedagoginja in 

geštalt svetovalka. Na Zavodu Iskreni 

izvaja terapije za odrasle in otroke.

KOLUMNA 

56 


Če bi se zavedali, kakšno moč 

ima post, bi se redno postili 

Le s postenjem na dan privrejo šibkosti naše osebnosti, 

ki se jih s postom naučimo obvladati. S tem se naučimo imeti 

pod nazorom sebe in svoje telo ter nismo več podrejeni svojim nagonom. 

TADEJA ZABRET 

Pred časom sem poslušala predavanje 

o postu priljubljene 

krščanske avtorice Christine 

Watkins, ki je vplivalo na moje 

dojemanje in razumevanje posta ter 

tudi na način postenja. 

Watkinsova izpostavlja, da post 

človeškemu telesu, še bolj pa človeku 

kot celoti in tudi njegovim bližnjim, 

zelo koristi. Nenazadnje nas na to opominja 

tudi Sveto pismo, ki o postu govori 

res velikokrat. Post je temeljni gradnik 

krščanstva. Tudi Jezus se je postil 

40 dni, česar se spominjamo v vsakem 

postnem času, ko se kristjani tudi sami 

odločimo za različne oblike posta. 

OBILNE MILOSTI 

Watkinsova pravi, da mora biti postenje 

vezano na hrano oz. odpoved 

DEPOSITPHOTOS 

Postenje mora biti 

odpovedovanje hrani. 

hrani. Le tako lahko namreč na dan 

privrejo šibkosti naše osebnosti, ki se 

jih s postom naučimo obvladati. S tem 

se naučimo imeti pod nadzorom sebe 

in svoje telo ter nismo več podrejeni 

svojim nagonom. Post namreč razkrije 

ujetosti vsakega človeka. A post je 

še močnejši od tega, pravi Watkinsova. 

Daje namreč jasnost in odgovore, 

pomaga odvrniti zlo od nas in ljudi, za 

katere se postimo. Zaradi posta se dogajajo 

stvari, ki se sicer ne bi. Daje nam 

moč za stvari, za katere nam zmanjkuje 

moči. »Postenje je razlog, zakaj so svetniki 

lahko delali čudeže in zakaj so bili 

tako močni,« pravi Watkinsova. Skratka, 

postenje je pot do obilnih milosti. 

REDNA PRAKSA 

Nenazadnje je post tudi močno orodje 

proti vojni. Trenutno nam vsako močno 

orodje proti vojni prav pride, saj bi 

vsi radi pripomogli, da bi se vojna v 

Ukrajini čim prej končala. Prav tako je 

post učinkovito orodje proti spolnim in 

drugim škandalom v Cerkvi. Današnja 

Cerkev res potrebuje pomoč. Svet bi bil 

drugačen, če bi se postili. Post bi moral 

biti redna praksa vsakega kristjana, 

izpostavlja Watkinsova. »Molitev brez 

postenja je kot ptič, ki poskuša leteti le 

z eno perutjo,« še pravi. 

Če bi se zavedali, kakšno moč ima 

post, bi se redno postili.

| 87 | 2. MAREC 2023 SPOLNOST 

Kako postati najboljši ljubimec 

57 

MOJCA BELCL 

MAGDIČ 

Spolnost je nekaj najlepšega, kar se lahko zgodi med moškim 

in žensko, potrjuje psiholog in psihoterapevt dr. Andrej Perko (59), 

a ni samoumevno, da bo vedno osrečujoča ali na pomembnem 

mestu v partnerskem odnosu. 

Zaljubljenost se zgodi. 

Vedno bo nekdo prišel, ki 

bo bolj zanimiv od moje 

žene/moža. Vendar se ob 

tem moram vprašati, ali 

sem svoja vrata zaklenil 

ali sem jih pustil odprta. 

Jaka Krenker/DOMOVINA 

Zato smo želeli stopiti v njeno 

ozadje, da bi izvedeli, kako 

jo doživljajo moški in kako 

ženske, kdo so dobri ljubimci, 

kako ohranjati strast in željo po drugem 

ter kaj pomeni, če spolnosti v odnosu 

ni. 

Perko je v svojih odgovorih jasen in 

neposreden, zabaven in izzivalen. Razkriva, 

kdaj moški in ženska drug z drugim 

najbolj uživata, dotakne pa se tudi 

problema upadanja moške spolne moči 

in zmede, ki s tem prihaja. »Zaradi tega 

je težje ženskam, ne moškim,« pove. 

Spregovori tudi o tem, kako v spolnosti 

»padajo maske« in da v spolnosti 

ni »prostora za blefiranje«. Prav tako 

omeni duhovno komponento spolnosti, 

ki je danes pogosto zanemarjena, in 

razloži, zakaj je lahko spolnost v zrelejših 

letih veliko bolj osrečujoča kot pri 

dvajsetih ali tridesetih. 

Kaj pa o tebi in tvojem odnosu 

pove to, da si poročen in se zaljubiš 

v drugega/drugo? Dr. Perko ponovno 

odgovarja življenjsko: »Zaljubljenost 

se zgodi. Vedno bo prišel nekdo, ki bo 

zanimivejši od moje žene/moža. Vendar 

se moram ob tem vprašati, ali sem 

svoja vrata zaklenil ali sem jih pustil 

odprta.« V tem kontekstu izpostavi 

moč razuma, odločitve in držanje obljube, 

kajti, »da pride do nekega dejanja, 

je lahko še dolga pot«. 

Vesel je, ko vidi starejše pare, ki se 

po toliko letih še vedno držijo za roke. 

»Takšni pari so se za to trudili celo 

življenje. Predvsem so se naučili reševati 

težave ter poslušati in ne toliko 

govoriti. To je ›dril‹,« ne olepšuje dr. 

Perko. Prepričan pa je tudi, da je vzrok 

za odsotnost spolnosti nekje drugje 

v odnosu. »Najprej je treba to drugo 

›sterapirat‹, potem pa se spolno življenje 

kar samo od sebe uredi.« še pove. 

In kaj je to »drugo«? 

 

Celoten pogovor z Andrejem Perkom 

je v video oddaji, ki je brezplačno na 

ogled na telefonih, tablicah in računalnikih. 

Drugi del pogovora pa je na 

ogled vsem naročnikom 

portala Iskreni 

in tudi naročnikom 

Domovine. 

Na portalu Iskreni.net 

pripravljajo tedenske 

serije video vsebin.

BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO 

58 

Komentar 


Neodkrito bogastvo, 

ki ga skriva telefon v žepu 

LUCIJA ČAKŠ 

Običajno svarimo pred prekomerno uporabo telefona, 

a včasih so te naprave v naših žepih lahko pravo bogastvo, 

sploh v kombinaciji z dobrim parom slušalk. Govor je seveda 

o podkastih, zvočnih spletnih oddajah, ki lahko delajo družbo 

na sprehodu, med vožnjo, telovadbo, ali pospravljanjem perila. 

Tukaj je nekaj namigov za dobre vsebine, 

če ne veste, kje začeti. 

RADIO OGNJIŠČE 

DAROVI MATERINSTVA 

materinstva. Lara Kastelic je vodja mednarodnega 

projekta Mother Nature za 

Slovenijo in v sklopu tega pripravlja tudi 

podkast Darovi materinstva. Dobra lastnost 

Lare kot voditeljice je, da gostjam 

res pusti prostor, da spregovorijo o svojem 

materinstvu, da povejo svojo plat 

zgodbe. Ne posega z vprašanji, temveč 

pusti, da gostjin tok misli teče, kamor 

želi. Nekatere mame govorijo o materinstvu 

na splošno, nekatere o konkretni 

izkušnji, povezani z materinstvom: o 

porodu, o izkušnji z alergijami pri otrocih, 

o spontanem splavu … 

Če imate vsaj kdaj pa kdaj prižgan Radio 

Ognjišče, veste, da ima kopico zelo 

bogatih vsebin. Vendar marsikdaj nimamo 

časa, da bi poslušale ravno takrat, 

ko je oddaja na sporedu. Lahko pa 

si jo poiščete v arhivu radia in jo poslušate 

kot podkast. Recimo Minutke za 

sveto pismo. Ali vsakodnevni rožni venec 

(toliko lažje ga je zmoliti, če nekdo 

moli zraven, pa tudi če le v slušalkah). 

Posebna zakladnica je arhiv oddaj Za 

življenje – svetovalno-izobraževalna 

oddaja o odnosih in vzgoji – ali Svetovalnica, 

kjer strokovnjaki odgovarjajo 

na najrazličnejše teme o življenju in 

odnosih. Če si želite dobrega podkasta 

v slovenščini, res toplo priporočam, da 

prebrskate njihov arhiv! 

Slovenskih kakovostnih podkastov, ki 

bi »tekli na dolge proge«, sploh takih v 

neodvisni produkciji (torej, da niso pod 

okriljem RTV-ja ali kakšne druge večje 

organizacije), je malo. Kolikor sem uspela 

do sedaj zaslediti, je edini tak podkast, 

namenjen neposredno mamam, Darovi 

SHUTTERSTOCK 

GOREČI GRM 

Še en tak neodvisen slovenski podkast 

z rednim oddajanjem in lepo kilometrino 

je Goreči grm, podkast, ki ga pripravlja 

Matej Cepin. Običajno je v obliki 

intervjuja – v podkast povabi gosta, 

s katerim se pogovarja o njegovemu 

sledenju božjemu načrtu za njegovo 

življenje. Cepin je prijeten sogovornik,

| 87 | 2. MAREC 2023 BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO 

Komentar 

59 

ki mu ni ničesar težko vprašati in zato 

marsikdaj dobi zelo zanimive, pa tudi 

zelo iskrene odgovore. Pa tudi sogovornike 

izbira same zanimive. Večina epizod 

traja okrog eno uro. 

LIKI 

Ta ljubek, kratek slovenski podkast je 

pod okriljem Vala 202 med leti 2018 

in 2021 pripravljala novinarka Uršula 

Zaletelj (30). Na kratko, v največ deset 

minutah se v epizodi predstavi oseba, 

ki se ukvarja z zanimivim hobijem 

ali ima osupljivo življenjsko zgodbo. 

Kratko, sveže, navihano in navdihujoče, 

da ti polepša dan. 

PODKAST ISKRENI 

Tudi na našem portalu najdete podkaste 

in v njih najrazličnejše navdihujoče 

goste. Paleta zanimivih sogovornikov 

je zares pestra, v njih pa 

spregovorijo o svojem življenju, navdihih, 

poslanstvu … Epizode trajajo od 

štirideset do petdeset minut. 

SVETO PISMO 

V ENEM LETU 

»Fr. Mike Schmitz (48) je krasen za nežnejši 

spol,« mi je pred kratkim rekel prijatelj 

iz duhovniških vrst. In še res je. Poleg 

tega, da je ves čas nadvse navdušen, 

da vero razlaga z entuziazmom zlatega 

prinašalca in da je, kot ga je opisal kolumnist 

v Washington Postu, dostopen 

kot klopca v parku. Je tudi prijeten na 

pogled (kar je med poslušanjem podkasta 

sicer manj pomemben dejavnik:). 

1. januarja 2021 je začel oddajati podkast 

Sveto pismo v enem letu, kjer vsak 

dan prebere en odlomek Svetega pisma 

in ob njem ponudi razlago prebranega. 

Epizode trajajo okoli pol ure. Katekizem 

v enem letu je začel oddajati 1. januarja 

letos. Epizode večinoma trajajo med 15 

in 20 minutami. Če želite poglobiti svojo 

vero, prebrati celo Sveto pismo ali pa ga 

bolje spoznati, bolje razumeti katoliški 

nauk … Vam priporočam oba njegova 

podkasta. Če je mogoče, začnite s Svetim 

pismom v enem letu, saj se Katekizem 

v enem letu v marsičem nanaša na 

spoznanja iz prvega. 

JEN FULWILER 

Za poslušanje podkasta Jen Fulwiler 

(43) moraš imeti čas. Ker se epizode 

rade razvlečejo preko ene ure. Moraš 

se navaditi njenega globokega glasu in 

tega, da ne govori zgoščeno. H glavni 

temi praviloma dospe šele po dvajsetih 

minutah ali celo po pol ure, pred tem pa 

pripoveduje prigode iz svojega družinskega 

in poslovnega življenja. Zastranitev 

na zastranitev. Skratka, njen podkast 

ni nekaj kratkega in spodbudnega. 

Z Jen morate na dolg sprehod ali se prebijati 

skozi ogromne kupe nezlikanih 

srajc. Vendar je vredno. Ker ima bogate 

uvide (ko vendarle pride do njih) o tem, 

kako živeti svoje življenje izpolnjeno, 

bogato, v skladu s poslanstvom, ki ga je 

v nas položil Bog. Jen se je v katoliško 

vero spreobrnila v odraslosti in premore 

zelo širok pogled. Glede na to, da se 

preživlja predvsem kot stand-up komičarka, 

pa ste lahko prepričane, da bo ne 

le globoko, ampak tudi zabavno. 

SEKS ZA KRISTJANKE 

Povsod, kjer je govora o spolnosti, me 

zaskrbi, da bo pogovor ali preveč v 

oblakih in neoprijemljiv ali pa pretirano 

opolzek. Pri podkastu Sex Chat for 

Christian Wives še v nobeni epizodi nisem 

naletela ne na eno ne na drugo. Vse 

štiri gostiteljice so kristjanke, poročene 

ženske in večinoma se vse bližajo menopavzi. 

Sicer niso katoličanke, zato ne 

morem jamčiti, da se vmes ne bo našla 

kakšna epizoda, ki vam ne bo čisto všeč 

ali pa se vam bo zdelo, da se ne sklada 

povsem z vašim vrednostim sistemom. 

So pa odprte, domiselne, tudi zabavne 

… in če imate kakšno vprašanje glede 

spolnosti, boste med 145 epizodami najverjetneje 

našle odgovor zase in svojega 

moža. Novo epizodo objavijo vsak drugi 

torek. Podkast bo dobrodošel tako za 

ženske, ki so do spolnosti nekoliko zadržane, 

pa bi si želele delati na tem, kot 

za tiste, ki jim je spolnost všeč in se morda 

v tem čutijo nerazumljene.

SLADKO-SLANE BRBONČICE 

60 


Sladko razvajanje: jabolčni štrudelj 

SELMA BIZJAK 

Res, da je jabolčni štrudelj oziroma 

zavitek klasika med sladicami, a ne 

poznam nikogar, ki bi se ravnokar pečenemu 

jabolčnemu štrudlju z lahkoto uprl. 

Sploh v teh mesecih, ko je zunaj mrzlo in se 

prija malce pogrete, občasno tudi z dobro 

sladico, vsaj za dušo in razvajanje brbončic. 

Priprava štrudlja je enostavna, 

malce več dela je z doma pripravljenim 

vlečenim testom, a to 

vsi tisti, ki tega niste vešči, rešite 

s kupljenim vlečenim testom. 

Bistvo štrudlja je njegov nadev. Tokrat 

sem jabolkom dodala grobo sesekljane 

orehe, rozine v rumu ter krušne 

drobtine pražene na maslu. Okus pečenega 

štrudlja je božansko dober! 

SESTAVINE ZA PRIPRAVO 

Za 3 štrudlje 

(dolžine približno 35 cm) 

potrebujemo: 

• 6 listov vlečenega testa 

(če imate čas, pripravite domače 

– potrebovali boste 3 liste), 

60 g tekočega masla 

Za nadev: 

• 900 g sočnih jabolk, 80 g fino 

mletih krušnih drobtin, 30 g 

masla, 70 g sladkorja, cimet, 

50 g grobo sesekljanih orehov, 

50 g rozin, 3 jušne žlice ruma 

Za premaz: 

• 20 g tekočega masla, 

1 razžvrkljano jajce 

Za posip: 

• sladkor v prahu.

87 | 2. MAREC 2023 SLADKO-SLANE BRBONČICE 

61 

PRIPRAVA: 

1. Priporočam pripravo 

doma pripravljenega 

vlečenega testa. Recept 

najdete na mojem 

kulinaričnem blogu www. 

sladkoslanebrboncice. 

si. V kolikor pa imate 

pomanjkanje časa ali 

potrebujete sladico takoj, 

potem uporabite kupljeno 

vlečeno testo. 

2. Jabolkom odstranimo 

peščišča. Vsako jabolko 

prerežemo na pol in 

ga narežemo na lističe 

debeline 2–3 mm. 

3. V skledo k narezanim 

jabolkom dodamo sladkor 

in cimet ter premešamo, 

da se sestavine povežejo. 

4. Medtem v ponvi raztopimo 

maslo in na njem zlatorumeno 

popražimo 

krušne drobtine. 

5. Pražene drobtine 

ohladimo. 

6. Jedrca orehov 

grobo sesekljamo. 

7. Rozine v skodelici 

namočimo 

v rumu. 

8. Pečico segrejemo na 

180 stopinj Celzija, 

enakomerno gretje spodaj/ 

zgoraj. 

9. Testo raztegnemo. Če 

uporabljamo domače 

vlečeno testo, bodo dovolj 3 

listi, saj jih ne raztegnemo 

tako zelo na tanko kot 

je raztegnjeno kupljeno 

vlečeno testo. 

10. Raztegnjeno testo 

po celotni površini 

premažemo 

z maslom, ki smo ga 

predhodno raztopili. 

11. Vse sestavine razdelimo 

na tri dele, za tri štrudlje. 

12. Po celotni dolžini testa (1/3 

širine testa) dodamo 1/3 

praženih krušnih drobtin. 

13. Sledijo jabolka (1/3), 

ki smo jih že sladkali in 

začinili s cimetom. 

14. Posujemo 1/3 grobo 

sesekljanih orehov. 

15. Ter dodamo še 1/3 rozin 

namočenih v rumu. 

16. List vlečenega testa iz 

smeri nadevanega dela 

zavijemo v preostali 

del testa. 

17. Zavit štrudelj predenemo 

na s papirjem za peko 

obložen pekač tako, da je 

zaviti del testa spodaj. 

18. Nadevamo še preostala 

dva štrudlja. 

19. Ko so na pekaču vsi trije 

štrudlji, vsakega večkrat 

prebodemo z vilicami. 

20. Razžvrkljamo jajce in z 

njim premažemo štrudlje. 

21. Pekač postavimo 

v pečico in štrudlje pečemo 

25–30 minut. 

22. Pečene vzamemo iz pečice 

in jih malce ohladimo. 

23. Posujemo jih s sladkorjem 

v prahu. 

24. Narežemo na poljubno 

širino in ponudimo. 

25. Štrudelj lahko uživamo 

mlačen ali hladen. 

Prijetno sladkanje! 

Selma Bizjak, kulinarični blog 

Sladko Slane Brbončice 

www.sladkoslanebrboncice.si 

9 5 1 4 6 2 8 3 7 

7 2 4 8 5 3 9 1 6 

3 8 6 7 1 9 2 4 5 

8 4 3 1 9 7 5 6 2 

1 6 2 5 3 8 4 7 9 

5 7 9 6 2 4 1 8 3 

2 1 7 3 4 5 6 9 8 

4 3 5 9 8 6 7 2 1 

6 9 8 2 7 1 3 5 4 

2 6 3 5 1 4 9 7 8 

5 9 7 8 6 3 1 4 2 

1 4 8 7 9 2 3 6 5 

8 1 9 2 3 7 4 5 6 

4 7 6 1 5 9 2 8 3 

3 2 5 4 8 6 7 1 9 

6 5 2 3 4 1 8 9 7 

9 3 4 6 7 8 5 2 1 

7 8 1 9 2 5 6 3 4 

2 

7 9 5 6 8 3 

9 8 

4 

6 

Rešitev 1 dopolnjevanke: 8 7 2 KAR 6 OD SRCA PRIDE, SE SRCA PRIME. 

Rešitev magičnega lika: KAVASAKI, APOSTROF, 

8 

VOLTAIRE, 

7 9 

7 6 

ASTE- 

ROID, STAROSTA, ARIOSTO, KORITO, IFEDA. 7 5 2 

4 7 5 8 3 

Rešitev križanke (vodoravno): klečalnik, 1rezervoar, 6 Igalo, 3 Enn, 7ži- 

vost, 

9 

3 

ES, avans, 

4 

vlek, oder, 

7 

parafraza, otava, 5 Nb, 9 Goti, 6 ovira, absurd, 

vzpetina, 5dreser, 3 Ahil, 1bet, 8 rentgen, vasica, 2 EZ, kozaček, 3 IŠ, mesar, 9 

peta, vtis, Aci, 4 čorba, 8cevka, 2Gruber, Scott, finiš, dih, anali, 6 7Eco, 

Kalan, kad. 8 Glavno 2geslo: Vita dolorosa. 4 9 8 7 5 4 

REŠITVE str. 62-63:

RAZVEDRILO 


62 

2 

9 8 

1 8 7 

4 7 

3 4 

5 3 

4 

8 

5 

2 

7 

2 6 

7 

8 

7 

1 8 

8 2 

6 

3 

4 

9 5 6 

4 

8 7 

1 6 

5 9 6 

2 3 

9 8 

3 

7 

9 

7 5 

6 

8 3 

7 

7 

9 

6 

2 

9 

5 4 

ANAGRAM 

DOPOLNJEVANKA 

9 5 1 4 6 2 8 3 7 

2 6 3 ASTEROID 5 1 ARIOSTO 4 9 7 8 

Č A S N I _ _ _ S T V O 

IFEDA KORITO KAVASAKI 

N E _ _ _ T R A N L J I V O S T 

5 9 7 8 6 3 1 4 27 2 4 8 5 3 9 1 6 

STAROSTA VOLTAIRE 

V K _ _ _ L I Š Č E 

1 4 8 Vsako gornjo 7 besedo 9 vpišite 2 v lik 3 dvakrat, 6 53 8 6 7 1 9 2 4 5 

M A L O _ _ _ D N E Ž 

vodoravno in navpično, tako da se bodo med seboj ujemale. 

P E T _ _ _ E T A K 

8 1 9 2 3 7 4 5 68 4 3 1 9 7 5 6 2 

Ko boste vpisali vse, se bo prikazala beseda, ki je končna 

rešitev. V polju, kjer se ta beseda križa s seboj, 

le še dodajte pravo črko. V liku je šest črnih polj. 

P O N _ _ _ E Č E N K A 

4 7 6 1 5 9 2 8 31 6 2 5 3 8 4 7 9 

R A Z _ _ _ A N O S T 

E K S P E _ _ _ _ N T 

3 2 5 4 8 6 7 1 95 7 9 6 2 4 1 8 3 

Na vsako črtico vpišite pravo črko, tako da boste dobili 

6 5 2 3 4 1 8 9 72 1 znane besede. 7 Potem 3 črke 4 po vrsti 5 prepišite 6 na spodnje 9 črtice. 8 

Kaj boste prebrali? 

9 3 4 6 7 8 5 2 14 3 5 9 8 6 7 2 1 

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ , 

7 8 1 9 2 5 6 3 46 9 _ 8 _ 2 _ _ 7 _ _ 1 _ _ 3 _ _ _ 5 . 4 

Dopolnjevanki in sudoku je sestavil Jože Petelin. 

Mr Conformista @cnfrmstA 

Ko se vozim s kočijo, kočijaža vedno najprej vprašam, 

ali so konji vegani. Na ta način poskrbim, da ima moj 

prevoz čim nižji ogljični odtis.


KRIŽANKA 

63 

SESTAVIL 

ANDREJ 

PRAZNIK 

NIZKA 

KLOP ZA 

KLEČANJE 

POSTNA 

POBOŽ- 

NOST 

ZAKONO- 

DAJNA 

OBLAST 

7 

IZAKOV 

SIN, 

JAKOBOV 

BRAT 

DEL 

OBRAZA 

NAD OČMI 

LETO- 

VIŠČE NA 

VZHODU 

ŠVICE 

LINDSEY 

VONN 

MOŽ, KI JE 

PREŽIVEL 

VESOLJNI 

POTOP 

ANGLEŠKI 

PISATELJ 

FLEMING 

DVATISO- 

ČAK NAD 

DREŽNICO 

VODNI 

ZBIRALNIK 

9 

TURISTIČ. 

NASELJE 

V BOKI 

KOTORSKI 

6 

ALPSKI 

SMUČAR 

(HANS) 

TUR 

VITAL- 

NOST, ŽI- 

VAHNOST 

ADEL- 

HAJDA 

(KRAJŠE) 

NEZNAN 

ČLOVEK 

GARJE 

DOMOVINA 

NESMISEL 

ČLOVEK, 

KI URI 

ŽIVAL 

RENT- 

GENSKI 

APARAT 

EMIL 

ZATOPEK 

IZDELO- 

VALEC 

MESNIH 

IZDELKOV 

PIANIST 

BERTON- 

CELJ 

DOMOVINA 

ZADNJI 

DEL TEKA 

PRED 

CILJEM 

LETOPIS 

SLOV. 

DUHOVNIK 

IN POLITIK 

(ANDREJ) 

SEZNAM 

PREJEM- 

NIKOV 

SPOROČIL 

NEKDANJI 

SLOV. KO- 

ŠARKAR 

(PRIMOŽ) 

SPANJE, 

SPANEC 

GERMAN. 

LJUDSTVO 

MAJHNA 

USTA 

EVA 

SRŠEN 

VLEČENJE 

OPISO- 

VANJE 

Z DRUGIMI 

BESEDAMI 

TRAVA 

2. KOŠNJE 

ODREZA- 

NJE 

8 

DVIGNJENI 

DEL 

ZEMELJ. 

POVRŠJA 

5 

GRŠKI JU- 

NAK PRED 

TROJO 

SLOV. 

BIATLO- 

NEC 

(JAKOV) 

HIDROTEH. 

(GABRIEL) 

POLJSKA 

REKA 

MAJHEN 

KOZAK 

PROGRES 

MANJŠA, 

3 

ŠKAFU 

PODOBNA 

POSODA 

ZNAK, 

ZNAMENJE 

DEL 

11 

ČEVLJA 

SLABA 

JUHA 

BOLGAR. 

GOROVJE 

REKA 

V SIBIRIJI 

IZ PLJUČ 

IZTISNJENI 

ZRAK 

ITALIJAN. 

PISATELJ 

(UMBERTO, 

IME ROŽE) 

BANJA 

2 

DOBA 

ZAPREKA 

ZDENKO 

HUZJAN 

MAJHNA 

VAS 

GRŠKA 

ČRKA 

HOJA 

AKONTA- 

CIJA 

ŽENSKA, KI 

PIJE KAVO 

10 

MANJŠA 

CEV 

ŠKOTSKI 

PISATELJ 

(WALTER, 

IVANHOE) 

PODIJ 

REVNA 

ČETRT V 

BRAZILIJI 

4 

ILKA 

ŠTUHEC 

DOJEM 

CIRIL 

SORČ 

IGOR 

TORKAR 

SPODNJI 

DEL GOBE 

PISATELJ 

(IVAN) 

NIOBIJ 

LOVLJE- 

NJE IN GO- 

JENJE RIB 

1 

NAGLAS- 

NO MES- 

TO, IKTUS 

GLAVNO GESLO 

1 2 3 4 5 6 

12 

7 8 9 10 11 12 

OČE 

SKUPEK 

VOŠČENIH 

CELIC 

V PANJU

SLIKOVITO 

64 

Satira 


Beg v Egipt – 

Bartolome Esteban Murillo 

GREGOR ČUŠIN 

Z 

mojega kucelčka se vidi daleč. 

Včasih se takole usedem na 

sonce … 

No, ne »na sonce«, ampak 

na klopco, ki je na soncu … 

No, pa tudi klopca ni »na soncu«, 

ampak pred hišo. Sonce le lepo sveti 

na hišo in na klopco, na kateri sedim, 

in sije in greje moje zmeraj bolj stare 

kosti, zaman pa čakam, da bi grelo tako 

močno, da bi se stopil špeh, ki se je z leti 

nabral na teh starih kosteh. 

Ampak: zašel sem. Digresija se kunštno 

reče temu. In jaz sem rad kunšten, 

torej: bister, pameten, učen, kot pove 

WIKIART 

Bartolome Esteban Murillo, Beg v Egipt (1647–1650), Detroit Institute of Arts, Detroit, ZDA. 

Fran tistim, ki te kunštne besede ne 

razumejo. In Fran ni kak moj sosed, 

bratranec ali kolega, ampak slovenski 

spletni jezikovni portal. In če kdo ne 

ve, kaj je to portal, naj si odgovor poišče 

kar na Franu. Če pa kdo ne ve, kaj 

je splet, ali pa dostopa do spleta sploh 

nima … no, ta je pa v riti. Kot se reče. 

Torej: z mojega kucelčka se vidi 

daleč. Če je vreme ugodno, po vsej 

dolini, vse do glavnega, največjega in 

najlepšega mesta na svetu. Vendar se 

mi – kunštnemu, kot sem – zastavlja 

vprašanje, kako to, da prebivalci tega 

mesta, če je mesto res najlepše na svetu, 

vsak konec tedna bežijo iz njega, kot 

da je konec sveta? 

Morda pa si kaj napak razlagam, ali 

pa celo narobe vidim, kajti kljub temu, 

da z mojega kucelčka vidim daleč, če 

je vreme ugodno, po vsej dolini, vse 

do glavnega, največjega in najlepšega 

mesta na svetu, je sámo mesto, čeprav 

je glavno, največje in najlepše na svetu, 

običajno zavito v meglo. Pa ne vem in 

nisem zadosti kunšten, da bi si odgovoril, 

ali je to zato, ker tam v glavnem, 

največjem in najlepšem mestu na svetu 

tako spretno in vztrajno mešajo meglo, 

ali pa zato, ker jim nič ni jasno? Pa saj 

jim tudi ne more biti jasno, ko pa neba 

zaradi megle tako rekoč nikoli ne vidijo 

in nisem čisto prepričan, če sploh vedo, 

kako izgleda jasno nebo. 

Morda pa ravno zato vsak konec tedna 

rinejo ven iz najlepšega mesta, ki 

je hkrati tudi največje in glavno, da bi 

videli, kako izgledajo normalna mesta, 

ki niso tako velika in glavna, temveč 

manjša in stranska, celo majhna in obrobna. 

Predvsem pa niso najlepša na 

svetu, temveč zgolj lepa in ljubka, ali pa 

samo v redu in povprečna. 

No, kakorkoli že … sedim na svojem 

kucelčku na klopci na soncu in gledam 

po jasni dolini proti meglenemu središču, 

ko se, vidim, iz te megle izlušči nekakšna 

tvorba. Kljub megli mi je kmalu 

jasno, da gre za ljudi. Moderne, sodobne 

in napredne. Kajti ne onesnažujejo 

zraka ne z dizlom ne z bencinom. Šli 

so še dlje od elektrike in so se vrnili h 

konjskim silam. 

Ko se mi še malo približajo, spoznam, 

da se motim, kajti o konju ni niti 

sledu! Na oslu sedi ženska z detetom 

v naročju, ob oslu pa stopa možak. 

Takole na prvi pogled bi rekel, da so 

družina, ampak kaj takega človek 

dandanašnji ne sme kar tako reči in do 

prehitrih zaključkov ne sme priti zgolj 

na podlagi pogleda, pa čeprav je prvi, 

predvsem pa jasen. Kot beli dan. Kajti 

menda ne moreš za nobenega več reči, 

kaj da je, dokler se le-ta sam ne izjasni.

87 | 2. MAREC 2023 POLITIČNA POEZIJA 

Humor 

65 

Pa če se izjasni še tako megleno oziroma 

mešajoč meglo. 

No, misli vendarle zaenkrat še niso 

prepovedane. In jaz sem si torej sam pri 

sebi mislil – in z vsakim korakom, s katerim 

so se mi približevali in mi bili vse 

bliže, se mi je ta misel potrjevala in utrjevala 

– da gre za družino. In to ne za 

navadno ali povprečno družino, temveč 

za sveto. Kakopak! Saj nenazadnje 

prihajajo iz smeri glavnega, največjega 

in najlepšega mesta na svetu. 

Ampak, kam vendar gredo?! Božični 

čas je mimo, bliža se Velika noč, Dete 

se ima bati Pilata, in ne Heroda! Predvsem 

pa Egipt ni v tej smeri. Na to stran 

sta Avstrija in Italija! 

»Ah, daj no mir,« je zagodrnjal dedec, 

ko sem jih ustavil, »kakšen Egipt 

neki!? Čez mejo gremo po nakupih. 

Tam je vse ceneje. Če prišparamo pri 

rižu, olju in cukru, si bomo namesto 

osla morda spet lahko privoščili Opla!« 

»Pa ja,« se je oglasila še ona, »saj 

je samo ena črka razlike. In velika 

začetnica.« 

Dete pa je kar spalo. 

In so šli dalje. Čeprav so šli nazaj, 

pravzaprav. V nekdanje čase, ko smo 

hodili po kavo in kavbojke. Pa po banane 

in plenice. 

Ampak sem optimist. Prihodnost 

morda res ni lepa, vsekakor pa bo solidarna. 

Mora biti. Sicer bo naš minister 

brez dela. 

 

TAUBE DAMIRUNDE 

ČRNSKE MREŽE 

Črnec je stereotipno, vemo, Ko takole mreže je nastavljal, 

vedno bil odrinjen na tem svetu, vsepovprek, v dolžine in širine, 

govorimo kajpak o planetu, ter omrežil mnoge s tem zverine, 

toliko za zdaj še reči smemo. se glas ljudstva mu je zoperstavljal. 

Pravijo, da črnec je lovilec, Pa ne dolgo, glas je kar potihnil, 

da se na divjad je spravil z mrežo, ko se v mrežo je ujela ptička, 

vrgel nanjo se s celotno težo, vsa nedolžna siva golobička, 

sivkast črnec znani je plenilec. ni odtlej noben glas niti pihnil. 

Mišljen je posameznik seveda Okrepil se z njo je črnec mastno, 

in ta črnec je zgolj po imenu, v pesti jo ima, za vrat jo stiska, 

prepoznaven dobro po namenu, ve se, konec bo takrat pritiska, 

že ko kakšnega samo pogleda. ko se ujame črnec v mrežo lastno. 

Levo, desno, črnec ne izbira, 

na strani vse svojo mrežo meče, 

k sebi jo potem, se ve, povleče, 

vrgel s tem je mnoge že iz tira. 

Fotomontaža CITRUS 

Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si

TAZADNJA 

66 

Humor 


Med kandidati za sivo 

eminenco leta je tudi Slovenec 

Medtem ko je večina oči uprtih v podvige naših nordijskih športnikov na vodi v 

trdnem agregatnem stanju, pa je vlada nov izjemen dosežek dosegla v mednarodnih 

vodah. Najbolj znana tajna združba iluminati, ki po mnenju mnogih teoretikov zarote 

nadzoruje svet, je tudi letos objavila nagrajence nagrade siva eminenca (izraz za 

vodenje oblasti iz ozadja), ki velja za oskarje med politiki. Letos je med nagrajenci tudi 

Damir Črnčec, ki je komisijo prepričal v kategoriji »Vzhajajoča zvezda«. 

Tako se naš sekretar pridružuje 

mnogim neznanim zvezdam 

politike, ki so s popolnim nadzorom 

sil v posamezni državi 

uspele uveljavljati svojo oblast. Kaj pa 

je komisijo prepričalo, da ima Damir 

Črnčec potencial za to področje? Za 

odgovor smo povprašali Ano Nimno, 

članico komisije: »Slovenija doživlja v 

zadnjih letih preporod na področju sivih 

eminenc. Z umikom starih generacij 

se odpirajo nove možnosti, Damir pa 

Fotomontaža CITRUS 

SVIT PODGORNIK 

je eden tistih, ki ne samo da priložnosti 

izkorišča, pač pa jih tudi ustvarja.« V 

vladnem kabinetu so nad priznanjem 

navdušeni. Nik Oli Javen, ki je zadolžen 

za zmanjšanje stikov z javnostjo, je za 

naš mikrofon povedal: »Ta nagrada ni 

samo individualna nagrada, pač pa je 

to priznanje za celotno ekipo. Za tako 

nagrado človek ustvari celotno kariero. 

Malce smo upali tudi, da bo med nagrajenimi 

naš premier, vendar pa osebno 

menim, da ga je malce nesla razširjenost 

zgodbe s poslovanjem na Balkanu. 

Napake se pač dogajajo, ampak, kot 

vsak športnik ve, treba je dvigniti glavo, 

mandat je še dolg.« 

Nagrada za sekretarja pa ni edino 

priznanje, ki smo ga prejeli na področju 

sivih eminenc. Skupina iluminatov je 

poleg nagrajencev predstavila tudi najobetavnejše 

države regije, med katerimi 

je tudi Slovenija: »Poleg čudovite narave 

in izjemne kulinarike je lepota Slovenije 

tudi to, da se škandali dogajajo na očeh 

javnosti, vendar pa je ljudstvo preveč 

razdeljeno, da bi odločno ukrepalo.« Ta 

ocena je navdušila mnoge turistične delavce, 

ki se veselijo turistov tako iz vrst 

teoretikov zarote kot tudi poslovnežev s 

področja energetike in političnega svetovanja. 

»Promocija je promocija. Nadzor, 

podkupovanje, korupcija in pranje 

denarja morda res niso najlepši turistični 

izdelki, vendar imajo eno čudovito 

prednost: niso geografsko zaščiteni. 

Objava iluminatov zato ponuja odlično 

priložnost,« meni turistični vodnik K. 

Riminalec, ki podpira vedno večjo raznolikost 

turističnega sektorja. »Imamo 

izjemno konkurenco v naši zahodni 

sosedi, Italiji, vendar mislim, da lahko z 

veliko dela dosežemo, da tudi nas začnejo 

povezovati z mafijo. Konec koncev 

smo le država bivše Juge,« še dodaja. 

Pri Tazadnji smo vedno veseli 

uspehov Slovencev na različnih področjih. 

Upamo tudi, da se bo D. Črnčec 

še naprej uspešno udejstvoval na svojem 

področju. Tako je prav mogoče, da 

bomo kmalu dobili še kakšnega močnega 

ministra v vladi.

Gregor Čušin: 

CENA: 

12,90 € 

"Pilat, Baraba, Simon, Veronika, Kajfa, Peter. 

Liki, ki jih poznamo iz zgodb zadnjih dni in 

ur Jezusovega življenja, postanejo resnični. 

Postanejo osebe iz mesa in krvi, osebe 

z lastnimi boji, osebe, ki prepoznajo 

ljubezen. Osebe, ki prepoznajo Ljubezen. 

Čušinova ViTa dolorosa za vedno 

spremeni pogled na veliki petek. 

In na Veliko noč. In po tem, ko jo 

preberemo, nikoli več ne podvomimo 

v Ljubezen križa." 

- bralka Mojca 

Na voljo 

tudi v darilni 

embalaži 

KUPI V TRGOVINI 

ISKRENI 

T: 064 135 136 E: info@iskreni.net 

www.iskreni.net/trgovina/product/vita-dolorosa 

vsak dan ob 20.00 uri 

POSTNA RAZMIŠLJANJA 

BOŽJI NORČEK 

igrani film 

ZA SKUPNO DOBRO 

Vojna za mir dr. Aleš Maver 

in gost dr. Boštjan M. Turk, 

ob izidu njegove knjige 

NEPLODNOST, 

DIABOLIČNI PROGRAM 

dokumentarni film

TERAPEVTSKI CENTER ISKRENI 

Varno okolje za reševanje stisk, opolnomočenje 

pri spopadanju z izzivi ter osebnostno rast. 

PSIHOTERAPIJA 

• individualna 

• družinska 

• zakonska/partnerska 

• za otroke in mladostnike 

BRAINSPOTTING 

• psihoterapevtska metoda 

za globinsko predelavo travm, 

razvoj notranjih potencialov in kreativnosti 

TRE 

• vaje za sproščanje napetosti, 

stresa in travm 

SVETOVANJE 

• psihosocialno 

• vzgojno 

SKUPINE 

• skupina za žalujoče 

• skupina za starše otrok z značilnostmi motnje avtističnega spektra 

• skupina za najstniška dekleta 

• skupina za mamice z dojenčki 

• skupina za očete 

OBIŠČITE NAS TER POSKRBITE ZA SVOJE ZDRAVJE, 

DOBRO POČUTJE IN OSEBNOSTNO RAST. 

VEČ INFORMACIJ 

IN PRIJAVA 

Termine za skupine najdete na naši spletni strani. 

Termini za terapije in svetovanja po dogovoru. 

Cesta v Log 11, 1351 Brezovica pri Ljubljani 

T: 064 135 136 | E: terapije@iskreni.net | https://terapije.net/

Domovina 87: Zakaj žrtve spolnih zlorab molčijo (Predogled)

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?