01.03.2023 Views

Domovina 87: Zakaj žrtve spolnih zlorab molčijo (Predogled)

“V Sloveniji imajo nekateri – žal so to večinoma vplivnejši in pomembnejši – težave s tarčami. Tako radi streljajo v napačne. Kaj pomaga, če zadeneš črni krogec celo z dvema puščicama kot pravi Robin Hood, če gre za napačno tarčo?” piše v uvodniku Tino Mamić. Kdo in kam je streljal, preberite v novi Domovini. V Temi tedna pišemo u uporih proti Zoranu Jankoviću: pred mestno hišo in na trasi gradnje kanala C0. Pred ljubljansko mestno hišo so bila demonstracije proti županu zaradi gradnje kanalizacijskega kanala C0 na vodovarstvenem območju in zaradi pacientov, ki so v mestu ostali brez osebnega zdravnika. V Klečah pri Ljubljani je v soboto skupina lastnikov zemljišč skušala ustaviti gradnjo zadnjih kilometrov spornega kanalizacijskega kanala. Pri nameri, da odstranijo varovalno ograjo, so jih ustavili varnostniki, med njimi tudi neznanec, ki jih je fizično napadel. Kmetje so prejšnji teden dobili rezultate analize geodeta, ki je ugotovil, da se kanal gradi po zemljišču, ki pripada 85-letnici, in za katerega MOL gradbenega dovoljenja sploh nima. Posredovala je policija, sledil je protestni shod, dela pa se nadaljujejo.

“V Sloveniji imajo nekateri – žal so to večinoma vplivnejši in pomembnejši – težave s tarčami. Tako radi streljajo v napačne. Kaj pomaga, če zadeneš črni krogec celo z dvema puščicama kot pravi Robin Hood, če gre za napačno tarčo?” piše v uvodniku Tino Mamić. Kdo in kam je streljal, preberite v novi Domovini.

V Temi tedna pišemo u uporih proti Zoranu Jankoviću: pred mestno hišo in na trasi gradnje kanala C0.

Pred ljubljansko mestno hišo so bila demonstracije proti županu zaradi gradnje kanalizacijskega kanala C0 na vodovarstvenem območju in zaradi pacientov, ki so v mestu ostali brez osebnega zdravnika.

V Klečah pri Ljubljani je v soboto skupina lastnikov zemljišč skušala ustaviti gradnjo zadnjih kilometrov spornega kanalizacijskega kanala. Pri nameri, da odstranijo varovalno ograjo, so jih ustavili varnostniki, med njimi tudi neznanec, ki jih je fizično napadel. Kmetje so prejšnji teden dobili rezultate analize geodeta, ki je ugotovil, da se kanal gradi po zemljišču, ki pripada 85-letnici, in za katerega MOL gradbenega dovoljenja sploh nima. Posredovala je policija, sledil je protestni shod, dela pa se nadaljujejo.

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Ernest Petrič<br />

o enačenju<br />

zločincev in žrtev<br />

Slovenija<br />

potrojila<br />

uvoz iz Rusije<br />

Kako postati<br />

najboljši<br />

ljubimec<br />

Poštnina plačana pri pošti<br />

1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

Tanja<br />

Repič<br />

Slavič<br />

<strong>Zakaj</strong><br />

<strong>žrtve</strong><br />

<strong>spolnih</strong><br />

<strong>zlorab</strong><br />

<strong>molčijo</strong><br />

Pretepli<br />

upornike proti<br />

Jankoviću<br />

<strong>87</strong><br />

3,60 €<br />

2. 3. 2023


Podprite neodvisno<br />

novinarstvo.<br />

Pridružite se naročnikom<br />

tiskanega tednika <strong>Domovina</strong>.<br />

Sklenite letno naročnino<br />

in prihranite: namesto<br />

1<strong>87</strong>,20 € samo 159 €<br />

-15 %<br />

Ne splača se vam odlašati,<br />

saj si z naročilom DANES<br />

lahko zagotovite fiksno<br />

ceno za eno leto!<br />

<strong>Domovina</strong><br />

DA, računajte name, naročam tednik <strong>Domovina</strong>.<br />

(ustrezno označite)<br />

12-mesečna naročnina (52 številk; namesto 1<strong>87</strong>,20 € samo 159 €)<br />

želim plačilo na 4 obroke po 39,75 €<br />

<strong>Domovina</strong> je<br />

ta hip najboljši<br />

slovenski<br />

družbenopolitični<br />

tednik.<br />

dr. Žiga Turk, profesor in publicist<br />

6-mesečna naročnina (26 številk; namesto 93,60 € samo 86,50 €)<br />

Ime in priimek * :<br />

Ime podjetja (poslovni naročnik):<br />

Ulica in hišna št. * :<br />

Poštna št. in kraj * :<br />

Telefon * :<br />

E-mail * :<br />

Podpis * :<br />

S podpisom potrjujem, da se strinjam s splošnimi pogoji naročanja.<br />

Kako postanete naročnik?<br />

Izberite način, ki vam je najlažji.<br />

POKLIČITE<br />

059 020 001<br />

(vsak dan od 9.00 do 15.00)<br />

Poštnino za tednik plača <strong>Domovina</strong>.<br />

Podatki za plačilo naročnine: Cesta v Log 11, 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

Številka TRR: SI56 0284 3026 4323 628<br />

Namen: Naročnina na tednik <strong>Domovina</strong><br />

Sklic: 00 2023-2145 • Koda: SUBS • Koda banke: LJBASI2X<br />

SKENIRAJTE<br />

QR KODO<br />

in izpolnite<br />

elektronsko<br />

naročilnico<br />

PIŠITE<br />

narocnine@domovina.je<br />

POŠLJITE<br />

<strong>Domovina</strong> d.o.o.<br />

Cesta v Log 11, 1351<br />

Brezovica pri Ljubljani<br />

OBIŠČITE<br />

www.domovina.je<br />

Všeč mi je to,<br />

da ni tem, ki bi<br />

se jih uredništvo<br />

Domovine<br />

izogibalo.<br />

Rado Pezdir, ekonomist in publicist<br />

S podpisom potrjujem, da sem seznanjen z navedenimi splošnimi pogoji naročanja, ki so objavljeni na spletnem naslovu https://www.domovina.je/splosni-pogoji-narocanja/.


<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

MOJA BESEDA<br />

3<br />

Napačne tarče<br />

Piše: TINO MAMIĆ,<br />

odgovorni urednik<br />

tednika <strong>Domovina</strong><br />

V<br />

Sloveniji imajo nekateri<br />

– žal so to<br />

večinoma vplivnejši<br />

in pomembnejši<br />

– težave s tarčami. Tako radi<br />

streljajo v napačne. Kaj pomaga,<br />

če zadeneš črni krogec<br />

celo z dvema puščicama<br />

kot pravi Robin Hood, če gre za napačno tarčo?<br />

Skoraj točno eno leto po začetku vojaškega<br />

napada na Ukrajino dva bivša predsednika države<br />

v ljubljanskemu časniku pišeta pismo v slovenščini<br />

vladam v Washingtonu, Londonu, Parizu<br />

in Pekingu. Joe Biden se, kolikor mi je znano, še<br />

ni naučil slovenščine, pa tudi na ljubljanske časnike<br />

menda ni naročen. A kaj vem. Mogoče je<br />

slučajno odprl kak slovenski<br />

spletni portal in videl<br />

pismo v slovenščini, ki mu<br />

ga je namenil Milan Kučan.<br />

Potem pa je mogoče telefoniral<br />

Trumpovim in poprosil<br />

prejšnjo stanovalko<br />

hiše, v kateri živi, če mu v<br />

nekaj stavkih pove, kaj mu<br />

nekdanji predsednik piše.<br />

Melania Trump mu je v tem<br />

primeru gotovo povedala,<br />

da gre za napačno tarčo.<br />

Pismo je bilo v resnici<br />

namenjeno slovenskim<br />

politikom, levim in desnim, ki ne razumejo dovolj<br />

ruskega stališča v vojni. Naj mi podpisniki<br />

ne zamerijo ostrine, a temu se brez dlake na jeziku<br />

reče rusofilija.<br />

Posebno naklonjenost, kot Kučan do Putina,<br />

kaže tudi ertevejevka Erika Žnidaršič do premierja<br />

Roberta Goloba. V zadnji oddaji Tarča je<br />

ponovila, kar je bilo objavljeno že pred desetimi<br />

meseci, celotna novinarska ekipa pa ni dodala<br />

ničesar posebej novega, razen da podjetje na<br />

papirju Gen-I-ja v Prištini nima niti poštnega<br />

nabiralnika. Izbrani gostje pa so z zelo izbranimi<br />

komentarji relativizirali krivdo šefa podjetja,<br />

ki je za nadvse sumljive posle potrošilo<br />

poldrugi milijon našega denarja. Podjetje je namreč<br />

državno. Kot glavni problem je Televizija<br />

Slovenija izpostavila dejstvo, da je afera izbruhnila<br />

tik pred volitvami. Tarča je ponovno zgrešila<br />

pravo tarčo. Afera namreč sploh ni vplivala<br />

na zmago Goloba na volitvah, kaj šele da bi jo<br />

preprečila, zato je s tega stališča povsem nepomembna.<br />

Za razliko od afere Patria, ki jo je lansirala<br />

ista Televizija Slovenija tik pred volitvami<br />

Kaj pomaga, če zadeneš<br />

črni krogec z dvema<br />

puščicama kot pravi<br />

Robin Hood, če pa je<br />

tarča napačna ...<br />

leta 2008, na katerih<br />

je bil Janez Janša za las<br />

poražen. Zaradi iste<br />

afere je bil Janša leta<br />

2014 poslan v zapor,<br />

in sicer tik pred volitvami,<br />

na katerih je bil<br />

tudi poražen. Sodbo je<br />

Ustavno sodišče kasneje razveljavilo. Soglasno.<br />

Pokazalo je, da je bila tarča napačna.<br />

Ne prvič in ne zadnjič. Glavni mediji so namreč<br />

precej usklajeni z globoko državo, ki ima<br />

druge tarče, kot jih ima javnost. Pri gradnji kakodukta,<br />

večkilometrske cevi za fekalije skozi<br />

območje, kjer se vodo zajema za vodovod, se to<br />

še posebej vidi. Okoljske organizacije se delajo,<br />

kot da problema ne opazijo,<br />

mediji pa poročajo, kot<br />

da bi šlo za lokalno zadevico<br />

brez vsakega vpliva<br />

na širšo skupnost. Zato<br />

se lahko zagovorniki kakodukta<br />

na tiste maloštevilne<br />

upornike spravijo<br />

tudi fizično, s pestmi. Kdo<br />

je ljubljanski graščak, ki<br />

je poslal nad tri uporne<br />

kmete biriča z bičem, si<br />

lahko samo mislimo. Imenu<br />

se je bolje izogniti in ga<br />

sploh ne omeniti, saj lahko<br />

graščak biriča pošlje še kam drugam. Sodnega<br />

epiloga zaradi napada namreč bržkone sploh<br />

ne bo. Tarča ni prava ...<br />

POST SCRIPTUM<br />

O napačni tarči zadnje Tarče smo doslej že veliko<br />

pisali. Vsega pa v tedniku ne moremo objaviti,<br />

saj je število strani omejeno. Zato v reviji na<br />

zanimive članke z naših treh portalov (domovina.je,<br />

iskreni.net in casnik.si) opozarjamo s<br />

QR kodami. S pomočjo telefona lahko v sekundi<br />

pridemo do dodatnih vsebin.<br />

POST POST SCRIPTUM<br />

Ko sem se sam prvič ojunačil in telefonček, kot še<br />

danes rad imenujem prenosni telefon za razliko<br />

od izumirajočega telefona z žico v zidu, usmeril<br />

v kodo ob članku, nisem<br />

bil uspešen. Pa sem<br />

poklical enega od otrok,<br />

ki je težavico rešil<br />

v nekaj sekundah.


Poštnina plačana pri pošti<br />

1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

VSEBINA<br />

<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

4<br />

Ernest Petrič<br />

o enačenju<br />

zločincev in žrtev<br />

Slovenija<br />

potrojila<br />

uvoz iz Rusije<br />

Kako postati<br />

najboljši<br />

ljubimec<br />

Moja beseda<br />

3 Tino Mamić:<br />

Napačne tarče<br />

Svet — kolumna<br />

40 Urban Šifrar: Andrew Tate,<br />

simptom seksualne revolucije<br />

<strong>87</strong><br />

3,60 €<br />

2. 3. 2023<br />

Tanja<br />

Repič<br />

Slavič<br />

<strong>Zakaj</strong><br />

<strong>žrtve</strong><br />

<strong>spolnih</strong><br />

<strong>zlorab</strong><br />

<strong>molčijo</strong><br />

TEDNIK DOMOVINA<br />

ŠT. <strong>87</strong>, LETNIK 3, 2. marec 2023<br />

ISSN številka: 2784-4838<br />

Cena posameznega izvoda: 3,60 evra<br />

Uredništvo:<br />

CESTA V LOG 11,<br />

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />

E: tednik@domovina.je<br />

T: 059 020 000<br />

Odgovorni urednik tednika:<br />

TINO MAMIĆ (tino@domovina.je)<br />

Izvršni urednik tednika:<br />

KLEMEN BAN<br />

Odgovorni urednik portala <strong>Domovina</strong>.je:<br />

ROK ČAKŠ<br />

Odgovorna urednica portala Iskreni.net:<br />

ANDREJA BARAT<br />

Uredniški odbor:<br />

ALEKS BIRSA JOGAN,<br />

LUKA SVETINA, URBAN ŠIFRAR<br />

Tehnično in foto uredništvo:<br />

TOMO STRLE<br />

Prelom in tisk:<br />

CITRUS D.O.O.<br />

Naklada: 7700 izvodov<br />

Foto naslovnice:<br />

TOMO STRLE/CITRUS<br />

Naročnine:<br />

E: narocnine@domovina.je<br />

T: 059 020 001<br />

Izdaja:<br />

DOMOVINA D.O.O., CESTA V LOG 11,<br />

1351 BREZOVICA PRI LJUBLJANI<br />

E: tednik@domovina.je<br />

Direktor:<br />

IGOR VOVK<br />

www.domovina.je<br />

@<strong>Domovina</strong>_je<br />

@domovinaJE<br />

Tednik izhaja ob četrtkih v slovenščini.<br />

Pretepli<br />

upornike proti<br />

Jankoviću<br />

6 Med(ijski) sosedi<br />

8 Pregled tedna<br />

10 Čivkarija<br />

Svobodno gospodarstvo —<br />

komentar<br />

18 Sumljivi balkanski posli GEN-I-ja<br />

vendarle na nacionalki<br />

Ankete — komentar<br />

27 Svoboda in SD dol, SDS in NSi gor<br />

Glasba — komentar<br />

34 Jakob vid Zupančič: Laibach ne<br />

bo nastopil v Kijevu: Ukrajinci<br />

so jih zavrnili, saj jih vidijo kot<br />

samopromotorje in hipokrite<br />

Svobodno gospodarstvo —<br />

komentar<br />

36 Tomaž Kavčič:<br />

V Planici je lepo: nobene gneče,<br />

jemo in spimo pa v Italiji<br />

Aktualno — komentar<br />

20 Jakob Vid Zupančič: Prišlo je več tisoč<br />

upokojencev, a Golob jih je ignoriral<br />

Šport — komentar<br />

42 Tomaž Kavčič: Jezus na Super Bowlu<br />

in fiasko Lige prvakov<br />

Pismo iz Egipta — kolumna<br />

44 Andraž Šest:<br />

Cena energije brez izpustov<br />

Glasba — kolumna<br />

46 Luka Svetina:<br />

50 let od izida kultne »floydovske«<br />

klasike Na temni strani meseca pol<br />

stoletja pozneje<br />

Duhovnost<br />

49 Andraž Arko:<br />

Problem nasprotij<br />

Casnik.si<br />

50 Matjaž Kosi:<br />

Ali se bliža čas, ko bodo otroci svoje<br />

starše spodbujali k evtanaziji<br />

Kolumna<br />

52 Mojca Belcl Magdič:<br />

Bog na tleh kopalnice<br />

Intervju — Ernest Petrič<br />

22 Chamberlain je po okupaciji Češke<br />

tik pred drugo vojno rekel,<br />

da so kupili 100 let miru


<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

VSEBINA<br />

5<br />

Tema tedna<br />

12 Ali je Janković<br />

poslal napadalca<br />

na kmete, ki so želeli<br />

ustaviti črno gradnjo<br />

kanala C0<br />

16 Vid Sosič: Desni in levi<br />

proti Jankoviću:<br />

ene bolj skrbi pitna<br />

voda, druge pa<br />

nagrada neuspešni<br />

direktorici ZD<br />

Arhiv Domovine<br />

Svetovalnica<br />

54 Katja Jarc: Kako prenehati<br />

z neprestanim seganjem po prigrizkih<br />

Kolumna<br />

56 Tadeja Zabret:<br />

Če bi se zavedali, kakšno moč<br />

ima post, bi se redno postili<br />

Beremo, gledamo, poslušamo<br />

58 Lucija Čakš: Neodkrito bogastvo,<br />

ki ga skriva telefon v žepu<br />

Sladko-slane brbončice<br />

60 Selma Bizjak:<br />

Sladko razvajanje:<br />

jabolčni štrudelj<br />

62 Razvedrilo<br />

Slikovito — satira<br />

64 Gregor Čušin:<br />

Beg v Egipt –<br />

Bartolome Esteban Murillo<br />

Politična poezija<br />

— humor<br />

65 Taube Damirunde:<br />

Črnske mreže<br />

Tazadnja<br />

— humor<br />

66 Svit Podgornik:<br />

Med kandidati za sivo<br />

eminenco leta je tudi Slovenec<br />

Intervju — Tanja Repič Slavič<br />

28 Veliko <strong>zlorab</strong>ljenih <strong>zlorab</strong>e<br />

nikoli ne prijavi, ker vidijo,<br />

kako javnost <strong>žrtve</strong> raztrže<br />

Svobodno gospodarstvo —<br />

komentar<br />

38 Jani Lovšin: V prvem letu vojne se je<br />

uvoz iz Rusije v Slovenijo potrojil<br />

Spolnost — Andrej Perko<br />

57 Mojca Belcl Magdič:<br />

Kako postati najboljši ljubimec


MED(IJSKI) SOSEDI<br />

6<br />

<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

RTVS, PREPROST PROBLEM<br />

Pravnik dr. Matej Avbelj v kolumni za<br />

IUS-INFO ugotavlja, da je bila odločitev<br />

ustavnega sodišča o zadržanju sprememb<br />

zakona o RTVS v javnosti pospremljena<br />

z različnimi odzivi. Pri tem pa je izrazil<br />

obžalovanje, da so praktično povsem<br />

umanjkali pravni argumenti: »Ti niso bili<br />

najbolj prepričljivi niti v samem sklepu<br />

ustavnega sodišča, odklonilna ločena<br />

mnenja pa so sploh poglavje zase.« Še<br />

več, zdi se, »da predlagatelj novele in vsi<br />

njegovi podporniki v tej zadevi še naprej<br />

skušajo doseči zmago ne s pravnimi argumenti,<br />

temveč z ohranjanjem dominantnega<br />

političnega narativa, podprtega z<br />

medijsko konstrukcijo realnosti ter s precejšnjo<br />

mero manipulacije, za kaj v zadevi<br />

sploh gre. Vse to pa je svetlobna leta stran<br />

od tega, kar je normalno v dobro urejeni<br />

ustavni demokraciji.«<br />

V kolumni opozarja na nekaj očitnih<br />

anomalij v javnem in strokovnem diskurzu,<br />

ki bi se v normalni državi, v kateri bi<br />

bil medijski prostor dejansko pluralen in<br />

profesionalen, pravna stroka pa prav tako<br />

zavezana znanju in strokovni integriteti,<br />

brez dvoma znašle izključno na robu<br />

javnega prostora.<br />

Zaveda se, da tudi sam pri zadevi ni<br />

nepristranski, ker se od samega začetka<br />

zavzema za presojo ustavnosti, ampak ne<br />

oglaša se kot odvetnik političnih strank,<br />

»temveč kot univerzitetni profesor prava,<br />

glavni in odgovorni urednik Komentarja<br />

ustave Republike Slovenije, ker mi to poslanstvo<br />

nalaga oglasiti se, kadar oblast<br />

deluje v eklatantnem nasprotju s temeljnimi<br />

postulati ustavne demokracije«.<br />

»Skratka, če bi v dani zadevi spregovorilo<br />

pravo, in ne zavajanja, manipulacije,<br />

politična natezanja; vratolomni<br />

salti mortali s stališči, ki so jih določeni<br />

strokovnjaki zastopali v preteklosti; če ne<br />

bi krivde za neuspeh iskali celo v tiraniji<br />

moškega spola nad ženskim na ustavnem<br />

sodišču, bi ugotovili, da imamo pred sabo<br />

dejansko zelo preprost pravni problem,«<br />

še dodaja.<br />

VD REŠEVANJA GOLOBA<br />

Peter Jančič v prispevku za Spletni časopis<br />

oriše pomen novega v. d. generalnega<br />

direktorja Policije, Senada Juršića.<br />

Opozarja na dejstvo, da je policija že od<br />

začetka mandata Golobove vlade brez<br />

generalnega direktorja policije, saj so<br />

junija odstavili Antona Olaja, namesto<br />

njega pa imenovali le vršilca dolžnosti<br />

Boštjana Lindava. Po odstopu notranje<br />

ministrice Tatjane Bobnar zaradi afere o<br />

(de)politizaciji policije je novi minister<br />

Boštjan Poklukar odstavil še Lindava.<br />

»Ponavljajoče postavljanje vršilcev<br />

dolžnosti je norčevanje iz policije in<br />

države. Še posebej nerodno pa je, ker je<br />

Golob povedal, da Lindava ni postavil za<br />

direktorja, ker kot vršilec dolžnosti ni<br />

dovolj dobro izvedel političnih čistk. Depolitizacije.<br />

Da nimamo direktorja policije,<br />

torej ni posledica objektivnih razlogov.<br />

Je posledica interesa Roberta Goloba, ki<br />

noče normalnega vodenja policije.«<br />

Jančič ocenjuje, da je za kaotičnost vladnega<br />

upravljanja s policijo krivo dejstvo,<br />

da policija trenutno preiskuje poslovanje<br />

podjetja GEN-I v času, ko je bil njegov<br />

direktor sedanji predsednik vlade. Golob<br />

je za odvračanje pozornosti od poslov<br />

GEN-I-ja, ki so v ozadju zamenjav v vodstvu<br />

Policije uporabil za »levi del javnosti<br />

prepričljivo karto. Zanje je vedno za vse<br />

kriv Janša. Ni boljšega pojasnila za kar<br />

koli. Tudi pravega direktorja policije ni,<br />

ker je treba obračunati z Janšo, saj veste.«<br />

Da bi rešila celotno situacijo pa želi<br />

vlada depolitizirati širok krog institucij,<br />

od Policije do RTV, vendar vsi »niso še<br />

povsem depolitizirani. Kot bi po načrtih<br />

vlade že morali biti in kot bi morala biti<br />

policija. Problemov na Balkanu, ker se je<br />

razvedelo, kako se dobijo veliki energetski<br />

posli s plačevanjem veleposlanika,<br />

Senad Jušić, ki ni generalni direktor<br />

policije, ne bo mogel odpraviti. Lahko pa<br />

na druge načine pomaga Golobu. Če ne<br />

bo, bo postal še en bivši vršilec dolžnosti<br />

generalnega direktorja policij, ki ga nimamo.<br />

Že od junija lani.«<br />

DRAGO JANČAR:<br />

STRAŠNO MAŠČEVANJE<br />

Pred slabim letom je pisatelj Drago Jančar<br />

za revijo Razpotja napisal krajši esej o vojni<br />

v Ukrajini, ki ga lahko sedaj, leto dni po<br />

začetku vojne, preberemo tudi na spletu.<br />

Jančar piše, da ga je v sredo, 23. februarja<br />

2022, poštar razveselil z ukrajinskim<br />

prevodom njegovega romana In ljubezen<br />

tudi oz. I kohannja tež, kakor se glasi<br />

naslov v ukrajinskem prevodu.<br />

»Na dan, ko sem končno dobil izvode<br />

svoje ukrajinske knjige, sem osuplo<br />

gledal v televizijski ekran, na katerem<br />

je v beli kremeljski sobani ruski vladar<br />

s suito svojih opričnikov ceremonialno<br />

razglašal priznanje dveh republik in še<br />

isto noč napovedal ›specialno operacijo‹<br />

ruske vojske v Ukrajini. Naslednje jutro, v<br />

četrtek, 24. februarja, smo gledali kolone<br />

ruskih tankov, ki iz vseh smeri prodirajo<br />

čez ravnice bratske slovanske dežele.«<br />

Jančarja je to spomnilo na »specialno operacijo«<br />

Jugoslovanske ljudske armade, ki<br />

je pred nekaj več kot tridesetimi leti nameravala<br />

zasesti mejne prehode in pokoriti<br />

pravkar razglašeno Republiko Slovenijo:<br />

»Nadaljevanje jugoslovanske agonije<br />

poznamo: granatiranje hrvaških mest,<br />

goreče vasi Bosne, obleganje Sarajeva.«<br />

V nadaljevanju opozori še na povest<br />

Strašno maščevanje pisatelja Nikolaja<br />

Vasiljeviča Gogolja, ki ga imajo za svojega<br />

tako Ukrajinci kakor Rusi: »Ob širokem,<br />

temnem Dnepru, v Zaporožju, na od<br />

sonca razsvetljenem Krimu, po vsej širni<br />

pokrajini tja do visoke verige Karpatov<br />

se začenjajo v mesečnih nočeh dogajati<br />

strašne stvari; duše zapuščajo telesa<br />

spečih ljudi in tavajo naokrog, mrtvaki<br />

blodijo ob reki v mesečnih nočeh, žena<br />

izda moža, prijatelj prijatelja in brat brata,<br />

z demoni obsedeni oče ubije vnuka. V<br />

deželo je prišel sam hudič, ki v najbolj<br />

fantastičnih prizorih razseje po njej<br />

nasilje in zlo.«


<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023 FOTO TEDNA<br />

7<br />

PROFIMEDIA<br />

Velik uspeh fantov<br />

in deklet v Planici<br />

Uspeh slovenske smučarske skakalne reprezentance na tekmi mešanih ekip<br />

na nordijskem svetovnem prvenstvu v Planici je, kljub slabšemu obisku na tribunah,<br />

navdušil. Nika Križnar, Timi Zajc, Ema Klinec in Anže Lanišek so osvojili<br />

prvo slovensko medaljo na tovrstni tekmi. Nasmešek ob osvojeni<br />

bronasti medalji bo šel tako v zgodovino.


PREGLED TEDNA<br />

8<br />

<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

Alexandros Michailidis/EU<br />

Srbski predsednik Aleksandar Vučić (52, levo) in kosovski premier Albin Kurti (47, desno) sta se v Bruslju<br />

srečala z visokim predstavnikom Evropske unije Josepom Borellom (75, drugi z leve).<br />

VUČIĆ IN KURTI O<br />

NORMALIZACIJI ODNOSOV<br />

Srbski predsednik Aleksandar Vučić (52)<br />

in kosovski premier Albin Kurti (47) sta<br />

se v ponedeljek na pogovorih v Bruslju z<br />

visokim predstavnikom Evropske unije<br />

Josepom Borellom (75) strinjala s predlogom<br />

EU za normalizacijo odnosov med<br />

državama. Marca bo potekal še dogovor<br />

o implementaciji sporazuma. Srbski<br />

predsednik je po pogovorih v Bruslju<br />

poudaril, da morajo biti na začetku izvajanja<br />

kakršnega koli dogovora oblikovane<br />

skupnosti srbskih občin na Kosovu, Kurti<br />

pa je izrazil obžalovanje, da ni prišlo do<br />

podpisa sporazuma. Sporazum določa, da<br />

se lahko državljani obeh držav svobodno<br />

gibljejo med državama s potnimi listi, ki<br />

bodo obojestransko priznani. Enako bo<br />

veljalo tudi za osebne izkaznice in registrske<br />

tablice.<br />

IZREDNA USKLADITEV<br />

POKOJNIN<br />

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko<br />

zavarovanje je vladi predlagal 3,5-odstotno<br />

izredno uskladitev pokojnin za vse<br />

upokojence in dodatno 1-odstotno za<br />

upokojene do vključno leta 2011. Za uskladitev<br />

bo moral zavod letos nameniti 206<br />

milijonov evrov, leta 2024 pa približno<br />

274 milijonov evrov. Izredna uskladitev bo<br />

veljala od 1. aprila. Zveza društev upokojencev<br />

Slovenije in Sindikat upokojencev<br />

Slovenije sta sprva pripravila vsak svoj<br />

predlog za višje pokojnine, a sta na zadnji<br />

seji sveta svoja predloga združili v enega.<br />

ZDUS in sindikat se zavzemata za izredno<br />

uskladitev pokojnin, ki bi sledila redni v<br />

višini 5,2 odstotka.<br />

ZARADI PTIČJE GRIPE<br />

UBILI 1000 KOKOŠI<br />

Potem ko so veterinarji v petek na kokošji<br />

farmi v Zalogu pri Cerkljah potrdili ptičjo<br />

gripo, je bilo vseh 1053 tamkajšnjih<br />

kokoši usmrčenih. V teku je še uničenje<br />

vse opreme, ki bi lahko bila vir okužbe,<br />

v veljavi pa so tudi preventivni ukrepi.<br />

Poleg strožjih ukrepov v okolici žarišča<br />

ptičje gripe so preventivni ukrepi v veljavi<br />

tudi za rejce na celotnem območju države.<br />

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in<br />

varstvo rastlin je namreč začasno prepovedala<br />

pašno rejo, ki bi lahko prek stika<br />

z divjimi pticami pripeljala do novih okužb<br />

perutnine. Zaradi nevarnosti morajo rejci<br />

svojim živalim hrano in pijačo ponuditi v<br />

zaprtih prostorih, izpust pa je dovoljen le,<br />

če je na voljo ograjeno in pokrito območje,<br />

ki preprečuje neposreden ali posreden<br />

stik z divjimi živalmi.<br />

SLOVENIJA DEL<br />

JEDRSKEGA ZAVEZNIŠTVA<br />

Trinajst evropskih držav se je v torek sestalo<br />

v Stockholmu, kjer so ustanovile jedrsko<br />

zavezništvo. Pobudnica sestanka je Francija,<br />

med udeleženimi pa je tudi Slovenija. Teme<br />

sestanka so po poročanju Euractiva priprava<br />

reforme evropskega trga z elektriko, nizkoemisijski<br />

vodik in jedrska energija. Francija<br />

naj bi si predvsem želela, da se prepozna<br />

prispevek jedrske energije v prizadevanjih<br />

za izpolnitev podnebnih ciljev ter energetsko<br />

varnost v Evropi. Udeleženci torkovega<br />

sestanka so podpisali tudi deklaracijo, katere<br />

vsebina pa za zdaj ni jasna.<br />

Na kokošji farmi v Zalogu pri Cerkljah so potrdili ptičjo gripo, zato so usmrtili vseh 1053 tamkajšnjih kokoši.<br />

DEPOSITPHOTOS


<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

PREGLED TEDNA<br />

9<br />

Tako tudi ni jasno, kaj točno naj bi prineslo<br />

zavezništvo v nastajanju. Na sestanku so bile<br />

tudi Hrvaška, ki jedrsko energijo dobiva iz<br />

Krškega. Poleg Francije, Slovenije in Hrvaške<br />

so bili na sestanku še predstavniki Bolgarije,<br />

Finske, Madžarske, Italije, Nizozemske,<br />

Poljske, Češke, Slovaške in Švedske.<br />

SNEG OHROMIL<br />

DALMACIJO<br />

Na Hrvaškem so v ponedeljek zaradi<br />

neurja in snega za vsa vozila zaprli vse<br />

ceste iz Dalmacije proti notranjosti države<br />

in obratno. Burja in orkanski veter sta<br />

največje preglavice povzročala na širšem<br />

območju Reke. Najmočnejši sunek vetra<br />

so zabeležili na mostu na Krk, in sicer 168<br />

kilometrov na uro. Odprli so celo sprejemne<br />

centre v Gračcu, Gospiću, Obrovcu<br />

in Kninu. Na terenu so bili gorski reševalci,<br />

ki so pomagali pri evakuaciji potnikov.<br />

Hrvaška policija je pozvala potnike, naj<br />

ne krenejo na pot, saj do nadaljnjega ni<br />

odprta nobena cesta, ki vodi iz Dalmacije v<br />

notranjost države. Dodali so, da so angažirali<br />

maksimalno število policistov, ki bodo<br />

do umiritve razmer pomagali potnikom.<br />

MINISTER ŽE ŠESTKRAT<br />

MENJAL VODJO KABINETA<br />

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan<br />

(49) je že šestkrat v zgolj devetih mesecih<br />

Minister Bešič Loredan vodje kabineta menja kot po tekočem traku.<br />

Burja in sneg sta ohromila promet na Hrvaškem.<br />

menjal vodjo svojega kabineta. Eden<br />

izmed njih je delo opravljal zgolj dva dni,<br />

pišejo na portalu N1. Pri prejšnjem ministru<br />

Janezu Poklukarju (44) je naloge vodje<br />

kabineta vodila Tina Zalokar, Bešič Loredan<br />

pa jo je zamenjal takoj po prevzemu<br />

mandata, 1. junija lani. Najdlje je delo pri<br />

Bešič Loredanu opravljala Tina Jamšek, in<br />

sicer tri mesece in pol.<br />

Nasploh so v mandatu Bešiča Loredana<br />

kadrovske menjave na ministrstvu za<br />

zdravje zelo pogoste. Ministrstvo je<br />

zapustilo več članov ministrove prvotne<br />

ekipe, odšlo je tudi precej dolgoletnih<br />

FLICKR Vlada RS<br />

www.danas.hr<br />

uslužbencev ministrstva. Poleg tega se je<br />

ohladil tudi ministrov odnos z nekdanjim<br />

ministrom Dorijanom Marušičem (65), ki<br />

ga je Bešič Loredan sprva predstavil kot<br />

glavnega snovalca zdravstvene reforme.<br />

ALI BO PRIDNESTRJE<br />

NOVA RUSKA FRONTA<br />

Odnosi med Rusijo in Moldavijo se<br />

zaostrujejo. Moldavska predsednica<br />

Maia Sandu (50) je Rusijo obtožila načrtovanja<br />

strmoglavljanja oblasti, Rusi pa<br />

Moldaviji očitajo protirusko histerijo in<br />

Ukrajino obtožujejo napada na Pridnestrje.<br />

V Kijevu in Kišinjevu trditve zanikajo.<br />

Po obtožbah, da namerava Rusija<br />

strmoglaviti moldavsko prozahodno<br />

vlado, je novi moldavski premier Dorin<br />

Recean (48) pozval k demilitarizaciji<br />

Pridnestrja, kjer je ob 1100 ruskih<br />

vojakih tudi okoli 20.000 ton streliva in<br />

ruske vojaške opreme.<br />

Moldavska predsednica Sandujeva je<br />

zaradi električnih mrkov, ki so posledica<br />

ruskega bombardiranja ukrajinske infrastrukture,<br />

že sklicala svet za nacionalno<br />

varnost in poudarila, da je moldavska<br />

pot prozahodna in ne v objem režima, ki<br />

jih pušča v temi in mrazu in ki namerno<br />

ubija ljudi. Proti predsednici in prozahodni<br />

vladi, ki imata podporo Evropske<br />

unije in ZDA, pa so v Kišinjevu sicer že<br />

potekali protesti.


ČIVKARIJA<br />

10<br />

<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

Andraž Zorko @Andrazus<br />

"Žal moramo ugotoviti, da nam na roke ni šlo niti<br />

svetovno prvenstvo v nogometu, ki je zarezalo v<br />

zimsko sezono," je rekel generalni sekretar organizacijskega<br />

odbora Tomaž Šušteršič. Bodimo korektni<br />

in dodajmo še podnebne spremembe, pustni<br />

torek točno na dan otvoritve in nedavni mlaj.<br />

Čivk tedna<br />

Petra Sovdat @petrasovdat<br />

Med blesavimi odločitvami je tole ena bolj<br />

blesavih: če ne boste vzeli računa, boste<br />

lahko kaznovani.<br />

Mirko Mayer @Mirko_Mayer<br />

Kaj takega po mojem spominu res še ne. Običajno<br />

tako hitre menjave in odhodi lahko pomenijo samo<br />

porazen odnos predstojnika do sodelavcev. Funkcionalni<br />

avtizem je beseda, ki ti pride na misel.<br />

Novica Mihajlović @NovicaMihajlo<br />

Če imaš orožje in če z njim groziš, ga moraš biti stoodstotno<br />

pripravljen tudi zares uporabiti. Kako je s<br />

tem pri Medvedjevu, bo pokazal čas.<br />

Tilen Majnardi @TilenMajnardi1<br />

Cene hrane in pijače v Planici. Popolnoma izgubljen<br />

kompas in stik z realnostjo. Najprej naj bi<br />

plačal 65 EUR za dnevno vstopnico, potem pa za<br />

hrano pri tričlanski družini (poleg vstopnic za 200<br />

EUR) za en obrok še cca. 60 EUR, če nisi preveč lačen<br />

in žejen.<br />

BojanPožar @BojanPozar<br />

Nepopravljive napake: ko iz slovenskega smučanja<br />

delajo elitizem in bunda Tine Gaber, potem pa dobijo<br />

odbojni moment, bojkot.<br />

Juan Vasle @JuanVasle<br />

Naslovnica argentinskega športnega dnevnika<br />

Ole. "Vedno Vombergar". Argentinski Slovenec<br />

Andrés Vombergar je s sivo kapo dosegel gol za<br />

zmago San Lorenza nad Unionom. "Svetniki" so na<br />

vrhu lestvice argentinske profesionalne lige.


<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023 KARIKATURA<br />

Graščak nad<br />

uporne kmete<br />

11<br />

BORIS OBLAK


TEMA TEDNA<br />

12<br />

Komentar<br />

<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

Ali je Janković poslal napadalca<br />

na kmete, ki so želeli ustaviti<br />

črno gradnjo kanala C0<br />

V Klečah pri Ljubljani je v soboto skupina lastnikov zemljišč skušala ustaviti<br />

gradnjo zadnjih kilometrov spornega kanalizacijskega kanala. Pri nameri,<br />

da odstranijo varovalno ograjo, so jih ustavili varnostniki, med njimi tudi neznanec,<br />

ki jih je fizično napadel. Kmetje so prejšnji teden dobili rezultate analize geodeta,<br />

ki je ugotovil, da se del kanala gradi po zemljišču, ki pripada 85-letnici,<br />

in za katerega MOL gradbenega dovoljenja sploh nima.<br />

Posredovala je policija, sledil je protestni shod, dela pa se nadaljujejo.<br />

UREDNIŠTVO<br />

ARHIV DOMOVINE<br />

Dela na spornem kanalizacijskem<br />

kanalu C0 v Klečah<br />

na obrobju Ljubljane, kjer se<br />

nahaja največje zajetje pitne<br />

vode v Sloveniji in ki oskrbuje več kot<br />

300 tisoč ljudi, so v zaključni fazi. V<br />

preteklih tednih smo podrobno pisali<br />

o tem, da Mestna občina Ljubljana<br />

nima ustreznega naravovarstvenega<br />

soglasja za izgradnjo cevi, ki naj bi bila<br />

obdana s posebnimi betonskimi kinetami.<br />

Te naj bi preprečile vsakršno<br />

možnost nesreče, tudi v primeru<br />

potresa in naraščanja podtalnice, za<br />

kar strokovnjaki, kot sta geolog dr.<br />

Mihael Brenčič iz Društva za zaščito<br />

voda in mag. Tomaž Ogrin iz Društva<br />

Alpe-Adria-Green najglasneje opozarjata,<br />

da v praksi to ni mogoče. Pred<br />

dnevi smo v studiu gostili tudi opozicijsko<br />

mestno svetnico iz vrst stranke<br />

Vesna dr. Jasminko Dedić in enega<br />

izmed lastnikov zemljišč na trasi kanala<br />

Pavla Zatlerja, ki sta opozorila,<br />

da je MOL izigral celo vrsto lukenj v<br />

slovenski zakonodaji, saj so gradbena<br />

dovoljenja za gradnjo cevi vlagali<br />

po koščkih in se tako izognili statusu<br />

»zahtevne gradnje«, ki avtomatsko<br />

pomeni, da mora biti pred začetkom<br />

gradnje izdelana tudi presoja vplivov<br />

na okolje. Vseeno je takrat Dedićeva<br />

opozorila, da bi Agencija Republike<br />

Slovenije za okolje (ARSO) to preprosto<br />

morala prepoznati in mahinacije<br />

odločno ustaviti, a očitno prave volje<br />

in odločnosti nasprotovati županu<br />

Zoranu Jankoviću ni bilo.<br />

Eden takšnih koščkov cevi v Klečah,<br />

kjer trenutno potekajo dela – nedokončani<br />

so namreč le še dobri trije<br />

kilometri cevi –, v dolžini nekaj več kot<br />

kilometer kar dvakrat spremeni smer<br />

za 90 stopinj, kar bi v primeru potresa<br />

pomenilo verjetno katastrofo, na kar je<br />

v svojih javnih pismih večkrat opozoril<br />

Franc Malajnar, strokovnjak inženir,<br />

ki je kanalizacijo gradil v Nemčiji.<br />

Janković kanalizacijo na takšen način<br />

gradi zaradi spora z lastniki zemljišč,<br />

številne so tudi razlastili, ki svoje zemlje<br />

za takšen projekt ne želijo odstopiti<br />

občini. Z izgradnjo se namreč mudi, saj<br />

mora biti kanal zgrajen v letu dni, da bi<br />

dobili plačana evropska sredstva, zato<br />

želijo s »cik-cak gradnjo« zaobiti zemljišča,<br />

kjer si občina ni uspela pridobiti<br />

služnosti, saj sodni postopki zaradi pritožb<br />

lastnikov trajajo tudi po več let.<br />

NESTROKOVNA<br />

ARGUMENTACIJA<br />

A tovrstno početje zgolj povečuje tveganje<br />

za ekološko katastrofo v prihodnosti,<br />

ko morda župana Jankovića v mestni<br />

hiši že dolgo ne bo več. »Cevi bi morale<br />

biti čim krajše in čim bolj ravne, da se<br />

prepreči vsakršna možnost okoljske<br />

katastrofe v primeru naravnih nesreč,«<br />

nam je povedal Malajnar, ki tako<br />

kot Ogrin in številni drugi opozarja na<br />

zgrešenost 150-milijonov evrov vrednega<br />

projekta, ki pomeni priklop kanalizacijskih<br />

odplak iz treh različnih občin<br />

(MOL, Medvode, Vodice) na isto čistilno<br />

napravo, 40 milijonov evrov vreden moderni<br />

objekt v Zalogu. Zlato komunalno<br />

pravilo pri gradnjah je, da se odplake<br />

stekajo v čistilno napravo po čim krajši<br />

poti, v primeru Kanala C0 pa se iz<br />

Medvod in Vodic kanalizacija vleče celo<br />

več deset kilometrov daleč čez vodovarstveno<br />

območje. Dodajmo še mnenje<br />

Slovenskega komiteja Mednarodnega<br />

združenja hidrogeologov: »Nikakor ni<br />

mogoče sprejeti argumentacije, da je tu<br />

gradnja kanalizacije dovoljena na način,<br />

da se odpadne vode na ta ranljiva območja<br />

usmerjajo od drugod in povečujejo<br />

tveganja za ta izjemno pomemben del<br />

prostora, ki bi moral ostati nedotakljiv.«<br />

Začrtani trasi ostro nasprotujejo<br />

tudi na Nacionalnem inštitutu za javno<br />

zdravje, saj je po njihovem mnenju z<br />

vidika vplivov na zdravje ljudi povsem<br />

nesprejemljiva in bi jo bilo treba zaradi<br />

zmanjšanja tveganja za onesnaženje<br />

vodnih virov. Pozitivno mnenje so sicer<br />

podali zgolj na Geološkem zavodu Slovenije,<br />

kjer pravijo, da bo povezovalni<br />

cevovod v marsičem uredil in izboljšal<br />

sedanje stanje glede odvodnje odpadnih<br />

vod. Omenjajo odpravo izpusta iz<br />

čistilne naprave Brod, ki danes odvaja<br />

odpadno vodo v reko Savo nad odsekom<br />

med Brodom in Črnučami, kjer se<br />

iz reke v pomembni količini napaja tudi<br />

vodonosnik Ljubljanskega polja ter vo-


<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

TEMA TEDNA<br />

Komentar<br />

13<br />

darne Šentvid, Kleče in Hrastje. A treba<br />

je poudariti, da je zavod v študiji, ki jo je<br />

naročil izvajalec, ljubljansko komunalno<br />

podjetje Voka-Snaga, predlagal druge<br />

rešitve postavitve cevi, med drugim<br />

nad zemljo ali v razširjenem predoru,<br />

ki bi bil dostopen za človeka, da bi se<br />

izvajala vzdrževalna dela v primeru<br />

poškodb. Kot smo že poročali, občina<br />

ni upoštevala teh nasvetov in se je odločila<br />

za položitev cevi v zemljo.<br />

POTRESNA VARNOST<br />

In kako resna je možnost poškodbe kanala<br />

zaradi morebitnega potresa? Strokovnjaki<br />

se strinjajo, da bi poškodba kanala<br />

lahko botrovala stiku fekalij s pitno<br />

vodo, kar bi pomenilo ekološko katastrofo,<br />

kakršne pri nas še nismo videli, potres<br />

pa seveda predstavlja najslabši možni<br />

scenarij. A tudi nanj je Geološki zavod<br />

Slovenije v svoji študiji opozoril. ARSO je<br />

zahteval izdelavo presoje vplivov na okolje<br />

za še nedokončani del kanala, tudi zaradi<br />

betonskih kinet, ki jih bodo položili<br />

v zemljo, občina pa mora soglasje pridobiti<br />

do sredine aprila. Agencija za okolje<br />

se je namreč obregnila ob potresno varnost,<br />

saj je ugotovila, da tveganje večje<br />

potresne nevarnosti v občinski projektni<br />

dokumentaciji ni zadosti dodelano.<br />

Občina je svoje stališče utemeljevala s<br />

študijo Ocena potresne varnosti na trasi<br />

kanala zbiralnika C0 iz leta 2017. Toda te<br />

študije agenciji za okolje nikoli ni predložila,<br />

zato slednja ni mogla preveriti, ali<br />

študija vključuje tudi ta poseg. Na podlagi<br />

predložene dokumentacije ARSO<br />

ni mogel izključiti možnosti, da v času<br />

obratovanja ne bi prišlo do pomembnih<br />

vplivov na vire pitne vode in s tem na<br />

zdravje ljudi kot posledice večjih nesreč.<br />

Še več, agencija je poudarila tudi, da ne<br />

morejo izključiti, da v primeru nestabilnosti<br />

tal vgrajena kineta ne bo dodatno<br />

ogrožala kanalizacijske cevi oziroma jo<br />

poškodovala in tako povzročila izlitja<br />

odpadnih voda v podtalnico.<br />

Zanimiv je intervju slovenskega<br />

gradbenega inženirja Marjana Pipenbaherja<br />

za MMC, ki se je proslavil kot<br />

glavni projektant mosta na Pelješac, sicer<br />

pa dobro pozna v potresu prizadeto<br />

območje v Turčiji, saj je med 50 in 100<br />

kilometri od žarišča potresa leta 2010<br />

začel projektirati dva velika avtocestna<br />

mostova čez reko Evfrat in nobeden<br />

ni bil poškodovan, čeprav ju je stresel<br />

Pozitivno mnenje so<br />

sicer podali zgolj na<br />

Geološkem zavodu<br />

Slovenije, kjer pravijo,<br />

da bo povezovalni<br />

cevovod v marsičem<br />

uredil in izboljšal<br />

sedanje stanje glede<br />

odvodnje odpadnih vod.<br />

potres z magnitudo Mww 7,8. Kot pravi<br />

Pipenbaher, je eno projekt, drugo pa je,<br />

kje so projektanti dosledno spoštovali<br />

predpise, tretje pa je potem gradnja, koliko<br />

je dejansko kakovostna in koliko je<br />

dejansko izvedena v skladu s projektno<br />

dokumentacijo. Pipenbaher je opozoril,<br />

da je zadnji potres v Turčiji presenetil<br />

tudi odločevalce, saj so bili pospeški<br />

temeljnih tal v tem potresu od 30 do<br />

40 odstotkov višji, kot so definirani v<br />

skladu z aktualnimi turškimi predpisi.<br />

Turške oblasti so tudi že aretirale nekatere<br />

osumljene, ki so bili odgovorni<br />

Lastnik varnostne službe trdi,<br />

da napadalec ne prihaja iz njihovih vrst<br />

in da so bili v resnici nasilni protestniki.<br />

za gradbena dela na prizadetem območju<br />

in jim očitajo malomarnost. Turčija<br />

ima sicer stroga pravila za gradnjo na<br />

potresnem območju, a ta večinoma veljajo<br />

le na papirju.<br />

Spomnimo se. Vodonosnik Kleče<br />

se poleg naravovarstvenega območja<br />

in Nature 2000 nahaja tudi na potresnem<br />

območju. Pred več kot 100 leti<br />

je Ljubljano že stresel rušilni potres,<br />

zanašati se na to, da se takšen potres<br />

ne bo več zgodil, pa je neodgovorno.<br />

Tomaž Ogrin z Inštituta Jožef Stefan<br />

pravi, da bi kanalizacijski kanal C0 v<br />

Ljubljani poškodoval že potres pete<br />

stopnje po Richterjevi lestvici, kinete<br />

pa še bolj. Svoje mnenje je v javnem<br />

pismu podal tudi dr. Andrej Umek,<br />

gradbenik in univerzitetni profesor, ki<br />

je bil med letoma 1993 in 1997 minister<br />

za znanost in tehnologijo v drugi vladi<br />

Janeza Drnovška. Opozoril je na eksplozijo<br />

plinovoda, do katere je prišlo<br />

v Turčiji. Analiza tega dogodka je namreč<br />

pokazala, da je najprej prišlo do<br />

preloma cevi in ta je sprožil eksplozijo.<br />

Po izjavah turških strokovnjakov<br />

naj bi bil plinovod ustrezno dimenzioniran<br />

na tresenje tal med potresom.<br />

Spregledali pa so, da poteka plinovod<br />

prek prelomnice. Deli zemljišča na eni<br />

in drugi strani prelomnice so se po<br />

preliminarnih poročilih med potre-<br />

Napadalec, ki ni bil v uniformi, je po poročanju<br />

Nova24TV Arsim Seferaj. Njegov Facebook<br />

profil pravi, da gre za marketing managerja pri<br />

podjetju Alfa varovanje.


TEMA TEDNA<br />

14<br />

<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

som zamaknili za približno 3 metre.<br />

Teh premikov plinovod ni zdržal.<br />

Dr. Umek v svojem pismu sicer poudarja,<br />

da magnituda potresa, kot je<br />

bil nedavno v Turčiji, na območju Ljubljane<br />

sploh ni mogoča. Pri nas lahko<br />

ta namreč doseže največ 6,2, zato tudi<br />

velikost pomikov, do katerih je prišlo v<br />

Turčiji, pri nas ni mogoča. Po Umekovi<br />

oceni je največji mogoči zamik na<br />

območju Ljubljane približno 1,2 metra.<br />

»Vendar, tudi če pride do bistveno<br />

manjšega potresa z zamikom, recimo,<br />

0,5 metra, bi to zrušilo kanal C0. Turška<br />

izkušnja jasno dokazuje, da je treba<br />

pri oceni potresne varnosti cevovodov<br />

upoštevati še druge obremenitve, in ne<br />

samo pospeškov tal. Nadalje nam dokazuje,<br />

da kanal C0 ni potresno varen.<br />

Zato so ugovori proti njegovi zgraditvi<br />

upravičeni in strokovno utemeljeni,«<br />

v pismu zaključuje Umek. Gradnja po<br />

principu cik-cak možnosti poškodbe<br />

cevi v primeru potresa samo še poslabšuje,<br />

opozarjata naša sogovornika<br />

Franc Malajnar in Tomaž Ogrin.<br />

GRADNJA NA ČRNO<br />

Ravno na delu, kjer kanalizacijska cev<br />

za 90 stopinj spremeni svojo smer, je<br />

minulo soboto prišlo do incidenta, v<br />

katerem je morala posredovati policija,<br />

saj so lastniki zemljišč ugotovili, da<br />

ni problem samo v gradnji pod pravim<br />

kotom in v gradbenih dovoljenjih vloženih<br />

po koščkih, temveč da najnovejši<br />

odsek cevi gradijo na zemljišču,<br />

za katerega Mestna občina Ljubljana<br />

sploh ni pridobila gradbenega dovoljenja.<br />

Lastniki zemljišč so to sumili, ker<br />

so pri gradnji cevi na občini zavarovali<br />

območje gradnje in tja postavili varnostnike<br />

iz varnostne službe Alfa. Zato so<br />

najeli zasebno geodetsko službo, ki je<br />

pretekli torek, čeprav so jo pri delu prav<br />

tako ovirali varnostniki, izmerila nove<br />

okoliščine; namreč, da kanal poteka po<br />

meji med zemljiščema, ki pripadata Slavici<br />

Gašperlin in Mariji Velkavrh na eni<br />

ter Frančiški Cunder na drugi strani. Iz<br />

geodetskih dokumentov, ki smo jih pridobili<br />

v uredništvu Domovine, je jasno<br />

razvidno, da je občina služnost in ustrezno<br />

gradbeno dovoljenje pridobila samo<br />

za parcelo Gašperlinove in Velkavrhove,<br />

medtem ko za parcelo 85-letne Cundrove,<br />

ki ji njene pravice zdaj pomagajo<br />

uveljaviti aktivisti, ni pridobila niti služnosti<br />

niti gradbenega dovoljenja, čeprav<br />

kanal skupaj z varovalno ograjo posega<br />

na njeno zemljišče v širini najmanj treh<br />

metrov in v dolžini več kot 500 metrov.<br />

Ko se je skupina lastnikov zemljišč in<br />

aktivistov, ki želijo preprečiti zaključek<br />

Geodetska služba, ki so jo najeli lastniki zemljišč, je prišla do ugotovitve, da sega gradnja Kanala C0<br />

na sosednje zemljišče, čez mejni količek, kjer gradbenega dovoljenja MOL nima.<br />

Po naših informacijah<br />

je odvetnik aktivistom<br />

svetoval, da odstranijo<br />

del varovane ograje in<br />

pokličejo policiste.<br />

gradnje na C0 kanalu obrnila na odvetnika,<br />

jim je ta povedal, da morajo sprožiti<br />

upravni spor. Po naših informacijah<br />

jim je svetoval, da odstranijo del varovane<br />

ograje in pokličejo policiste. Sicer<br />

so lastniki zemljišč pozneje zanikali, da<br />

jim je to svetoval odvetnik, a so to v soboto<br />

popoldne vseeno storili. Skupina<br />

varnostnikov iz varovalne službe Alfa,<br />

ki je varovala območje gradnje (najel jih<br />

je MOL), je ograjo poskušala povrniti v<br />

prvotno stanje, protestnike pa je tudi<br />

posvarila, naj se umaknejo in naj jih ne<br />

snemajo z mobilnimi telefoni, česar pa<br />

lastniki zemljišč niso želeli upoštevati,<br />

zato je prišlo do fizičnega obračuna. Po<br />

informacijah Televizije Slovenija, ki je<br />

bila v soboto edina na prizorišču incidenta,<br />

so varnostniki enega od najglasnejših<br />

nasprotnikov gradnje kanala,<br />

enega od lastnikov zemljišč, dr. Aleša<br />

Mrzela, podrli na tla in obvladali, medtem<br />

ko sta jo huje skupili dve drugi osebi,<br />

ki sta prišli izrazit podporo. Napadel<br />

ju je moški, ki sploh ni bil v uniformi<br />

varnostnika, temveč v civilu.<br />

KDO JE NASILNI<br />

NEZNANEC<br />

»Ena od oseb, ki so pritekle izza ograje<br />

in nas napadle, je vpila: ubil te bom,<br />

ubil te bom,« je za Televizijo Slovenija<br />

povedal Luka Jemec, ki je dejal, da ima<br />

po pretepu glavobol, manjšo vrtoglavico<br />

in bolečine v vratu. »Ker nisem pustil<br />

telefona, me je v predel senc udaril<br />

s pestjo. Tako sem kar malo omotičen,<br />

čudno se počutim. In po tem, ko smo<br />

rekli, da kličemo policijo, se je ta oseba<br />

umaknila nazaj v varovano območje in<br />

zbežala po varovanem območju neznano<br />

kam,« pa je povedal Blaž Škerl.<br />

Direktor varnostne službe Alfa Jože<br />

Mihelić, ki za občino izvaja varovanje<br />

gradbišča, je še isti dan za Televizijo


<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

TEMA TEDNA<br />

15<br />

Slovenija zatrdil, da v njegovem podjetju<br />

ni varnostnikov brez uniform in da<br />

so svoje delo, kljub agresiji lastnikov,<br />

opravili korektno.<br />

Na Domovini smo pridobili dodatno<br />

pričanje očividca, Marka Krašana,<br />

ki je dogodek opisal takole: »Bil sem<br />

zraven in kot mimoidoči sprehajalec<br />

prisostvoval dogodku na vabilo gospoda<br />

Mrzela, da pomagam držati ograjo,<br />

ki ni bila podrta, ampak samo<br />

premaknjena z zasebnega zemljišča.<br />

Iskana oseba je prišla na prizorišče<br />

z vodjo varovanja, gospodom s črno<br />

čepico in še nekaj varnostniki. Oseba<br />

je bil slovensko govoreči gospod.<br />

Športne postave, visok med 1,7 in 1,8<br />

metra. Glede na mišičasto postavo je<br />

deloval kot pripadnik posebnih enot.<br />

Rjavi lasje, svetle oči. Nemudoma se<br />

je vmešal v pretep in napadel gospoda,<br />

ki je bil udarjen. Ni okleval in ko<br />

so ga ostali obvestili, da ni varnostnik<br />

in ne sme tega početi, se je začel odmikati.<br />

Mislim, da je še bil, ko so nam<br />

varnostniki hoteli vzeti mobilne telefone.<br />

Ko so jim pa Mrzel in ostal rekli<br />

da se tega ne sme, je hitro zbežal. Varnostniki<br />

pa so nas vlekli za oblačila in<br />

provocirati in odrivali. Skupaj smo se<br />

nato umaknili.«<br />

Na spletnem omrežju Twitter so<br />

sicer hitro zakrožile fotografije neznanega<br />

napadalca, v trenutku, ko stoji ob<br />

varnostniku, ki je na tla podrl Mrzela,<br />

njegovo fotografijo je v Dnevniku objavila<br />

tudi Televizija Slovenija. Po pretepu<br />

sta dve osebi poiskali zdravniško<br />

pomoč, dogodek pa še vedno preiskujejo<br />

policisti, ki so v nameri, da poiščejo<br />

storilca, zoper katerega so napadeni<br />

vložili ovadbo, pregledali tudi vse videoposnetke,<br />

ki so jih očividci posneli<br />

s svojimi mobilnimi telefoni. »Gospod<br />

Janković ne upošteva slovenske ustave,«<br />

je dogajanje komentiral Roman<br />

Zalokar iz Sindikata kmetov Slovenije,<br />

ki je lastnike zemljišč prišel podpret,<br />

ljubljanski župan Zoran Janković, ki<br />

je pred nekaj dnevi zatrdil, da je na<br />

gradbišču kanala C0 znova mir in da<br />

so lastniki zemljišč, ki so gradnji ostro<br />

nasprotovali in na gradbišču v zadnjih<br />

mesecih večkrat protestirali, prišli do<br />

točke, da je treba projekt zaključiti, pa<br />

bo za novinarska vprašanja v zvezi s<br />

tem dostopen le na rednih mesečnih<br />

konferencah mestne občine.<br />

Brane Grad, eden izmed lastnikov<br />

zemljišč, ki so od samega začetka<br />

najbolj zagrizeni nasprotniki<br />

gradnje kanalizacijskega Kanala<br />

C0, je za Domovino povedal, da se<br />

razmere v Klečah, ravno nasprotno<br />

od tega, kar govori župan Jankovič,<br />

zaostrujejo. »Bolj kot se bližajo<br />

roki, ko mora biti kanal zgrajen,<br />

bolj agresivni so pri svojem početju.<br />

Ne vem, kje se bo to končalo,« pravi<br />

Grad, ki bo skupaj s preostalimi<br />

lastniki v teh dneh vložil pritožbo<br />

na Geodetsko upravo Republike<br />

Slovenije za razjasnitev novih okoliščin.<br />

Mejni spor bi lahko znova<br />

ustavil gradnjo kanala, če sodišče<br />

na podlagi ugotovitev Geodetske<br />

uprave ugotovi, da se trasa spet<br />

gradi na nezakonit način. Odvetnik<br />

Klemen Golob, ki zastopa večino<br />

latnikov zemljišč na tem območju,<br />

sicer pričakuje nadaljnje nagajanje<br />

s strani varnostne službe. Po naših<br />

informacijah namreč varnostniki<br />

ruvajo mejnike, ki so jih zakoličili<br />

geodeti, zemljo pa odvažajo drugam.<br />

»Leta bodo potrebna, da bo<br />

zemlja spet rodovitna. Velike težave<br />

bodo z razraščanjem tujerodnih<br />

rastlin, kot je npr. japonski dresnik.<br />

V zakonu jasno piše, da mora za odstranitev<br />

poskrbeti lastnik sam,« je<br />

pojasnil Grad.<br />

ALI SO LAGALI<br />

TUDI BRUSLJU<br />

Medtem Mestna občina Ljubljana še vedno<br />

čaka na okoljevarstveno dovoljenje za<br />

izgradnjo zadnjih dveh kilometrov kanalizacijske<br />

cevi, za katera je Ministrstvo za<br />

naravne vire in prostor, ki ga vodi Uroš<br />

Brežan, odločilo, da mora biti pred izdajo<br />

gradbenega dovoljenja napravljena tudi<br />

študija presoje vplivov na okolje. Ministrstvo<br />

naj bi odločilo do začetka aprila,<br />

hkrati pa mora isto ministrstvo odločiti<br />

tudi, ali je nevladna organizacija Alpe<br />

Adria Green lahko stranka v postopku<br />

pridobivanja gradbenega dovoljenja.<br />

Pred tedni je namreč Upravno sodišče<br />

ugodilo njihovi pritožbi in zadevo vrnilo<br />

ministrstvu v ponovno odločanje, a če<br />

bo naravovarstveno soglasje izdano pred<br />

tem, bo odločitev o usodi nevladne organizacije<br />

v praksi brezpredmetna.<br />

Tega se boji tudi mag. Tomaž Ogrin,<br />

član Alpe Adria Green, v katerem se čudijo<br />

tudi nad zadnjim odgovorom, ki<br />

so ga prejeli s strani Evropske komisije,<br />

namreč, da je projekt C0 kanal koristen,<br />

ker naj bi v prvi vrsti izboljšal kvaliteto<br />

vodonosnika pitne vode. Alpe Adria Green<br />

je na svoji spletni strani zapisala, da<br />

so očitno vlagatelji in skrbniki projekta,<br />

torej predstavniki Mestne občine Ljubljana<br />

in države, »naredili koristno malverzacijo<br />

in potegnili komisijo za nos, da<br />

bi dobili denar iz kohezijskih sredstev«. A<br />

to še ni vse, dodajajo, in opozarjajo, da so<br />

Evropski komisiji pozabili povedati, da<br />

spada ljubljanski vir pitne vode v skupino<br />

kritičnih infrastruktur, saj komisija<br />

tega ne omenja. Kritična infrastruktura<br />

je bila v EU postopno vpeljana pred več<br />

kot desetimi leti, da bi posebej zavarovali<br />

določene sisteme, kot so energetika,<br />

telekomunikacije in tudi pitno vodo pred<br />

nevarnostmi sesutja iz kakršnihkoli razlogov:<br />

mirnodobnih, denimo potresov,<br />

ali vojnih in kriznih. To v praksi pomeni,<br />

da Evropska unija zahteva, da je treba<br />

odstraniti vsa neposredna tveganja za<br />

onesnaženje ljubljanske pitne vode.<br />

Alpe Adria Green še opozarja, da Kanal<br />

C0 spada v neposredno tveganje in<br />

ga tam ne sme biti, ker predstavlja diverzijo<br />

na kritično infrastrukturo. »Morda<br />

pa bo potreben še en referendum za<br />

pitno vodo, ker rezultatov minulega<br />

nekateri nočejo priznati. V prvi vrsti<br />

Mestni svet občine Ljubljana, ki odloča<br />

na prvi stopnji. Policija in ministrstvo<br />

za notranje zadeve pa, neverjetno, ščitita<br />

fekalije namesto pitne vode,« so še<br />

dodali. Spomnimo se, v Vroči temi sta<br />

lastnik zemljišča na trasi kanala Pavel<br />

Zatler in opozicijska mestna svetnica<br />

iz stranke Vesna Jasminka Dedić izrazila<br />

prepričanje, da fekalije, četudi bo<br />

Janković s silo dosegel zaključek del,<br />

po kanalu nikoli ne bodo stekle, saj bo<br />

zadeva slejkoprej padla na evropskih<br />

sodiščih. Ker so evropska sredstva zavarovana<br />

z garancijo vlade, to v praksi<br />

pomeni, da bi, ko bi se pred Evropsko<br />

komisijo dokazale vse zgoraj omenjene<br />

nepravilnosti in kršenje evropske<br />

zakonodaje na področju kritične infrastrukture,<br />

denar morala vračati država.<br />

Z drugimi besedami, na koncu utegnejo<br />

deset let trajajočo sago najdražje plačati<br />

prav slovenski davkoplačevalci.


TEMA TEDNA<br />

16<br />

<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

Desni in levi proti Jankoviću:<br />

ene bolj skrbi pitna voda,<br />

druge pa nagrada neuspešni<br />

direktorici ZD<br />

VID SOSIČ<br />

Pred ljubljansko mestno hišo so bila demonstracije proti županu<br />

Zoranu Jankoviću (70) zaradi gradnje kanalizacijskega kanala C0<br />

na vodovarstvenem območju in zaradi pacientov, ki so v mestu<br />

ostali brez osebnega zdravnika.<br />

Demonstrante je zmotilo, da je<br />

občinski svet dodelil nagrado<br />

za uspešnost direktorici<br />

ZD Ljubljana, Antoniji Poplas<br />

Susič (58), ki je ostala brez zdravnikov.<br />

Na seji, ki je potekala vzporedno s protestom,<br />

je nagrado izglasovalo 24 ljubljanskih<br />

svetnikov – Jankovićevih in<br />

Svobodinih –, 15 jih je bilo proti.<br />

Protestniki so prepričani, da Janković<br />

skupaj z ostalim vodstvom<br />

na totalitaren in koruptiven način<br />

upravlja z občino. Takšna razmišljanja<br />

so še podkrepili najeti varnostniki, ki<br />

so se med vikendom po več pričevanjih<br />

na območju gradnje kanalizacije<br />

lotili lastnikov parcel, kjer občinski<br />

izvajalci kopljejo kanal.<br />

VPRAŠANJE PITNE VODE<br />

Med skoraj 2000 zbranimi protestniki<br />

smo jih nekaj povprašali o razlogih za<br />

prihod na protest. Prvi razlog je zanje<br />

ogroženost pitne vode. Kot je povedal<br />

eden od organizatorjev, Aleš Primc<br />

(49) iz stranke Glas za otroke in družine,<br />

gradnja kanalizacije pomeni ogroženost<br />

90 odstotkov visoko kvalitetne<br />

pitne vodne, namenjene prebivalcem<br />

Ljubljane. Poleg tega Janković ni pridobil<br />

okoljevarstvenega soglasja za<br />

gradnjo, ki ga je sicer Agencija Republike<br />

Slovenije za okolje določila kot<br />

obvezno. Nacionalni inštitut za javno<br />

zdravje je podal popolnoma negativno<br />

mnenje za gradnjo kanala, ki bo trajno<br />

ogrožal zdravje meščanov, zlasti ob visokih<br />

vodah in potresu.<br />

Janković je opoziciji v mestnem<br />

svetu tudi onemogočil razpravo o projektu.<br />

Pobudnica razprave in ena od<br />

govornic, zdravnica dr. Tina Bregant,<br />

prav tako mestna svetnica iz vrst SLS<br />

in tudi Jankovićeva protikandidatka<br />

na županskih volitvah. Opozorila je na<br />

absurd nasilja nad kmeti na njihovih<br />

parcelah. Podobno kot Primc je poudarila,<br />

da je Janković traso ustrezno razdelil<br />

po delih tako, da so slednji dovolj<br />

majhni, da po predpisih dovoljenja ne<br />

potrebujejo, hkrati pa dovolj veliki, da<br />

se sredstva lahko črpajo iz EU. »Kanalizacijska<br />

cev očitno ne deluje kot celota<br />

in potem torej tistega odseka ne potrebuje,<br />

če ne deluje kot celota?«, je na<br />

absurdno izigravanje pravil opozorila<br />

zbrane protestnike, ki so se odzvali z<br />

glasnimi vzkliki nasprotovanja tovrstnim<br />

sprenevedanjem.<br />

Obsodila je še dodatno izigravanje,<br />

ko se seje, kjer bi razpravljali o škodljivosti<br />

projekta, predstavniki koalicije<br />

niso udeležili, prisotni v dvorani pa se<br />

niso hoteli usesti na stole in potrditi<br />

svoje prisotnosti. Kot zdravnica je opozorila<br />

tudi na absurd nagrajevanja tistih,<br />

ki so odgovorni za to, da na tisoče<br />

Ljubljančanov nima dostopa do lastnega<br />

zdravnika.<br />

KORUPCIJA<br />

In kakšni motivi so pred magistrat pripeljali<br />

protestnike?<br />

Marjeta z Viča je pred občino prišla,<br />

ker »je treba vedeti, kaj se dela z vodo,<br />

kakšne posledice ima to in da to, da<br />

dobiš evropska sredstva, še ne opravičuje<br />

poseganja v naravo z nepopravljivimi<br />

posledicami.« Dodala je še, da je<br />

v Ljubljani problem, ki se vleče že celo<br />

večnost, tudi zdravstvo, kjer gre samo<br />

še na slabše: »Skrajni čas je že, da nekaj<br />

naredijo in pogledajo res v bistvo problema,<br />

ne pa samo v deljenje vodstvenih<br />

mest.«<br />

Ljubljančane so prišli podpret tudi<br />

protestniki od drugod, ki so s prestolnico<br />

tako ali drugače povezani.<br />

Nada in Dečo sta upokojenca iz<br />

Dola pri Ljubljani, kjer imajo isto zajetje<br />

kot nekateri Ljubljančani, iz Črnuč,<br />

zato se ju kvaliteta voda tiče, tudi če<br />

nista več Ljubljančana, in jima za vodovarstveno<br />

območje ni vseeno. »Ker<br />

imava v Ljubljani tudi družino, hčerko<br />

z vnuki, nama ni vseeno, da ne bi imela<br />

zdravnika, ko ga bo res potrebovala, pa<br />

tudi glede vode se kar malo tresemo«.<br />

Protestnik Teodor je z Vipavskega.<br />

Trdi, da Jankovića pozna »od vojakov«,<br />

ko je bil četni pisar in da je bil »že takrat<br />

hinavec«. Njihove rešitve v tistem času<br />

vidi take, kot jih pri županu vidimo danes,<br />

predvsem zelo nizkotne.<br />

Marjana z Gorenjske kot ekološkega<br />

kmeta skrbi za pitno vodo Ljubljančanov,<br />

prav tako pa pričakuje odstop<br />

župana, ki ga smatra za koruptivnega.<br />

Večina omenjenih in drugih protestnikov,<br />

dolgoletnih in tudi rojenih<br />

Ljubljančanov, je precej poudarjala<br />

»balkansko«, koruptivno in nasilno<br />

županovanje, ki se po šestnajstih letih<br />

kvečjemu stopnjuje. Metka je rojena<br />

Ljubljančanka, ki jo boli, kaj se z njenim


<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

TEMA TEDNA<br />

17<br />

Bor Slana/STA<br />

Bor Slana/STA<br />

Bor Slana/STA<br />

uspešnost je v resnici le točka preloma<br />

in prikaz popolne absurdnosti situacije.<br />

Med letoma 2019 in 2022 je z delom<br />

prenehalo kar 59 družinskih zdravnikov.<br />

Programska oprema, ki jo ZD Ljubljana<br />

uporablja, je izredno počasna<br />

in zaposlenim otežuje delo. Telefonski<br />

centri so nedostopni uporabnikom in se<br />

izredno slabo odzivajo na klice.« Od občanov<br />

so v okviru akcije zbirali zgodbe<br />

o njihovih izkušnjah z delovanjem zdravstvenih<br />

domov v Ljubljani.<br />

Enako se je javno opredelila tudi<br />

Levica, stranki pa sta molčali glede<br />

gradnje C0. Presenetljivo, ali pa tudi<br />

ne, se protesta niso niti udeležili niti<br />

podprli pri zeleni stranki Vesna, pa tudi<br />

ne velika borka za pitno vodo Nika Kovač,<br />

ki je z zavodom 8. marec predlani<br />

z referendumom v boju za pitno vodo<br />

preprečila uveljavitev novele Zakona o<br />

vodah prejšnje, desnosredinske vlade.<br />

Kot je v Vroči temi na Domovini povedal<br />

lastnik zemljišča na trasi kanala<br />

C0, Pavel Zatler, so Kovačevo in prijateljice<br />

večkrat prosili za pomoč, a jih v<br />

Inštitutu 8. marec ignorirajo. <br />

Komentar uredništva<br />

Glas ljudstva brez<br />

Glasu ljudstva<br />

Ljubljančane so prišli podpret tudi protestniki od drugod,<br />

ki so s prestolnico tako ali drugače povezani.<br />

mestom in prestolnico dogaja, zlasti ob<br />

vsej korupciji, ki po njenem traja celoten<br />

čas Jankovićevega županovanja.<br />

Prišla je kljub temu, da je na invalidskem<br />

vozičku, saj si želi spremembe za<br />

svoje vnuke.<br />

NAGRAJEVANJE<br />

VODSTVA ZD<br />

Vprašanje izplačil nagrad vodstvu ZD<br />

Ljubljana je doseglo širši odziv, tudi pri<br />

nekaterih na levici.<br />

Vzporedno oz. pol ure po začetku<br />

protesta je na isti lokaciji tudi Piratska<br />

stranka organizirala »protestniško čajanko«,<br />

saj se je seja, ki odloča o nagrajevanju<br />

vodstva, začela ob 15:30. Na svoji<br />

spletni strani so pojasnili: »Nagrada za<br />

Zoran Janković je na tnalu svojih<br />

meščanov in tudi ljudi od drugod, ki jim<br />

ni povšeči njegovo kavbojsko vodenje<br />

mesta: Pred magistratom se je danes<br />

zbrala izjemna množica ljudi.<br />

Mobilizacija je toliko bolj impresivna,<br />

ker se je zgodila s popolno ignoranco<br />

kolesarskih protestnikov, skupin<br />

kot so Glas ljudstva in Inštitut 8. marec,<br />

ki sicer obvladujejo ljubljanske ulice,<br />

ter medijev, ki Jenullove proteste sicer<br />

tako intenzivno promovirajo.<br />

Janković je pač tič, ki jim ne tiči v<br />

grlu. Morda, ali pa najbrž zato, ker –<br />

kot je v Vroči temi v prejšnji številki<br />

Domovine povedala svetnica Vesne<br />

– se bojijo izgube financiranja. A ravno<br />

to marsikaj pove o dvoličnosti ter ideološkosti<br />

tistih, ki se tako radi sklicujejo<br />

na predstavništvo »ljudskih množic«.<br />

A tokrat je bila pred magistratom<br />

množica običajnih ljudi, in ne pripadnikov<br />

ljubljanske družbene elite.


SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

18<br />

Komentar<br />

<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

Sumljivi balkanski posli GEN-I-ja<br />

vendarle na nacionalki<br />

Medijsko najbolj spregledana afera zadnjih mesecev, balkanski posli GEN-I-ja<br />

pod tedanjim vodstvom Roberta Goloba, s katero se ukvarjata pol Balkana<br />

in slovenska policija, je vendarle prišla na nacionalno televizijo.<br />

A Tarča ni razkrila ničesar bistveno novega, česar o aferi ne bi povedali<br />

že Planet TV, Bojan Požar (65), Luka Perš in tudi <strong>Domovina</strong>.<br />

UREDNIŠTVO<br />

POSNETEK ZASLONA RTV SLO<br />

Besede nekaterih sodelujočih v oddaji<br />

pa so nekdanjega direktorja<br />

slovenske kriminalistične policije,<br />

Dušana Mohorka (64), napeljale<br />

do tega, da je na Twitterju zapisal: »Če<br />

do danes nisem bil povsem prepričan, ali<br />

je v ozadju nakazil GEN-I kriminal, sedaj<br />

to vem zagotovo glede na današnjo Tarčo<br />

in izjave Helbla.« V drugem tvitu je dodal,<br />

da bi s »kriminalističnega vidika lahko<br />

razumljivo pojasnili, zakaj pri GEN-I-ju<br />

obstaja velika verjetnost za storitev kaznivega<br />

dejanja«.<br />

Mohorkova izjava se nanaša na<br />

nastop povsem svežega predsednika<br />

uprave GEN-I-ja, Maksa Helbla, dosedanjega<br />

vodjo pravne službe na GEN-I-<br />

-ju in moža generalne sekretarke Golobove<br />

vlade, Barbare Kolenko Helbl (43).<br />

Sicer pa se je težko znebiti občutka,<br />

da je v Tarči bolj kot za razkrivanje<br />

novih dejstev v zvezi s sumljivimi posli<br />

slovenskega državnega energetskega<br />

Golob se ni odzval<br />

na vabilo v oddajo,<br />

istočasno pa je bil gost<br />

na POP TV.<br />

podjetja šlo za kontrolirano obrambo<br />

predsednika vlade Roberta Goloba (56),<br />

predvsem prek preusmerjanja pozornosti<br />

in namigovanj, da gre pri aferi za<br />

politično nagajanje tekmecev sedanjega<br />

premierja.<br />

LETO DNI POZNEJE<br />

Po skoraj letu dni so se na javnem mediju<br />

odločili, da raziščejo sporne posle<br />

Roberta Goloba na Balkanu. V studio so<br />

povabili tako Roberta Goloba, ki se ni<br />

udeležil oddaje (istočasno pa je gostoval<br />

na 24ur zvečer), kot ostale goste: Maksa<br />

Helbla, predsednika uprave Gen-I-<br />

-ja, Zijada Bečirovića, direktorja IFIME-<br />

S-a, lobista Miloša Čiriča ter nekdanjega<br />

direktorja urada za preprečevanje pranja<br />

denarja, Klaudija Stroliga.<br />

Novinar Tarče je obiskal sedež podjetja<br />

Gen-I v Prištini in na njegovem<br />

naslovu našel samo fotokopirnico, v<br />

kateri o Gen-I-ju niso vedeli ničesar. Le<br />

O omenjenih nakazilih iz Črne Gore<br />

smo na Domovini že pisali. V njem<br />

smo objavili vsebino zaupnih dokumentov<br />

črnogorske Agencije za<br />

preprečevanje pranja denarja, ki dokazujejo,<br />

da je GEN-I v času vodenja<br />

Roberta Goloba na račun kosovskega<br />

veleposlanika v Zagrebu, Martina<br />

Berišaja, zares izplačal več kot pol<br />

milijona evrov ter da je slednji svetovalno<br />

podjetje ustanovil zgolj dva<br />

tedna pred prvimi nakazili.<br />

Gostje oddaje, ki jih je izbrala Erika Žnidaršič,<br />

so afero prikazali kot zgolj predvolilni politični konstrukt.<br />

Z leve: Maks Helbl, Miloš Čirič, Klaudijo Stroligo, Zijad Bečirović.


<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

Komentar<br />

19<br />

kilometer stran pa je sedež podjetja MB<br />

Consultinga v lasti veleposlanika Kosova<br />

na Hrvaškem Martina Berishaja. To<br />

podjetje je od Gen-I Beograd v letu 2015<br />

prejelo 1,5 milijona evrov, od tega pa je<br />

Berishaj dvignil kar 1,2 milijona evrov.<br />

Njegovo drugo podjetje, MB consulting<br />

Podgorica, pa je samo v letih 2019 in<br />

2020 dobilo 566.000 evrov nakazil, od<br />

česar je sam dvignil 596.000 evrov.<br />

Ta denar naj bi po besedah neodvisnega<br />

kosovskega novinarja Berishaj<br />

prinesel v Slovenijo, kjer ga je domnevno<br />

vložil na mednarodne borze, nato<br />

pa naj bi z njim financiral tudi dve politični<br />

stranki, ki sta glavni na Kosovem,<br />

oziroma kampanjo predsednika<br />

kosovske vlade Albina Kurtija (47).<br />

Zelo zanimivo je tudi, da je začasnega<br />

predsednika uprave GEN-I-ja, Igorja<br />

Koprivnikarja, ki je bil v času nakazil<br />

direktor GEN-I Beograd, zamenjal Maks<br />

Helbl, ki je bil doslej vodja pravnega sektorja<br />

GEN-I-ja. Po pisanju Požareporta<br />

naj bi zamenjavo izpeljal Robert Golob<br />

osebno prek Žige Debeljaka (52), predsednika<br />

uprave Slovenskega državnega<br />

holdinga in predsednika nadzornega<br />

sveta GEN energija. Prav zato, ker je na<br />

položaj prišel šele pred dnevi, je Hlebl ves<br />

čas uporabljal taktiko, da po njemu znanih<br />

podatkih zadeva ni bila taka.<br />

Požareport je že v četrtek zjutraj zapisal,<br />

da razlog za Koprivnikarjevo zamenjavo<br />

niso bile ne številke in ne govorice,<br />

da slabo vodi podjetje ali da mu manjka<br />

Golobova karizma, ampak Golobova<br />

ocena, da ne bi/bo zdržal pritiska morebitnih<br />

prej omenjenih kriminalističnih<br />

preiskav, ali sporni balkanski posli GEN-<br />

-I-ja oziroma Roberta Goloba. Hlebl pa je<br />

temu kot pravnik kos.<br />

NAGAJANJE<br />

NASPROTNIKOV<br />

V Tarči so nato pripravili tudi prispevek<br />

o domnevni <strong>zlorab</strong>i državnih inštitucij.<br />

Pri tem so želeli povedati, da naj bi<br />

podatki o aferi GEN-I v Slovenijo prišli<br />

iz političnih razlogov, domnevno preko<br />

dogovora med takratnim premierjem<br />

Janšo (64) ter srbskim predsednikom<br />

Aleksandrom Vučićem (52), da bosta<br />

preko uradov za preprečevanje pranja<br />

denarja obeh držav iskala podatke,<br />

obremenilne za njune nasprotnike. V<br />

prispevku je sodeloval tudi odgovorni<br />

urednik portala Necenzurirano Primož<br />

Cirman (44), mož vodje Urada vlade<br />

za komuniciranje.<br />

Gledalec, ki o aferi GEN-I Beograd<br />

do danes ni vedel nič, je lahko po ogledu<br />

Tarče prepričan, da je šlo le za politično<br />

škodoželjnost. Gostje so bili ves<br />

čas praktično enotni, da težav ni oziroma<br />

da gre v skrajnem primeru za stvari,<br />

ki jih je treba preveriti.<br />

O narativu oddaje veliko povedo<br />

predvsem zadnji stavki gostov ter izjava<br />

voditeljice Erike Žnidaršič (36), da<br />

so svoje poslanstvo opravili in prikazali<br />

dejstva.<br />

KDO JE NA ZATOŽNI KLOPI<br />

Po oddaji so se na Twitterju usuli komentarji<br />

o tem, kaj oddaja ni pokazala.<br />

Odgovorni urednik informativnega<br />

programa televizije Planet TV, ki je<br />

aprila lani razkrila afero, Miro Mayer<br />

(38), je zapisal, da je imel ves čas občutek,<br />

da bi se morali mediji zaradi svojega<br />

poročanja zagovarjati pred politiko,<br />

moralo pa bi biti obratno. Ob tem je<br />

izpostavil še pogled na to, da se mediji<br />

niso želeli lotiti Golobovega »nahrbtnika«,<br />

preden je vstopil v politiko.<br />

Novinar Bojan Požar se je obregnil<br />

predvsem ob stvari, ki jih je izrekel Helbl,<br />

češ da GEN-I nima ničesar s tem, kar<br />

je počel GEN-I Beograd.<br />

Najbolj direkten pa je bil vsekakor<br />

komentar nekdanjega vodje kriminalistične<br />

policije, Dušana Mohorka. V<br />

svojem zapisu na Twitterju je povedal<br />

tudi, da obstaja velika verjetnost za<br />

kaznivo dejanje. Poudaril pa je tudi,<br />

da največ prijav domnevnih kaznivih<br />

dejanj kriminalisti dobijo od nasprotnikov<br />

oz. tekmecev. Po njegovem<br />

mnenju so kriminalisti za take podatke<br />

tudi najbolj hvaležni.<br />

<br />

»Če do danes nisem bil povsem prepričan, ali je v ozadju nakazil GEN-<br />

I-ja kriminal, sedaj to vem zagotovo, glede na današnjo Tarčo in izjave<br />

Helbla,« je po oddaji čivknil nekdanji direktor kriminalistov Mohorko.<br />

Spet je kriv Janša<br />

Strinjamo se lahko s številnimi opazovalci,<br />

da Tarča o balkanskih poslih<br />

GEN-I-ja ni prinesla ničesar novega,<br />

česar ne bi do zdaj razkril že del medijev,<br />

seveda pa ne dominantni, ki so, ker<br />

je Janšo pač bilo treba vreči z oblasti,<br />

mesece pragmatično molčali.<br />

Kljub temu pa lahko po oddaji sledimo<br />

misli bivšega kriminalista Mohorka,<br />

da zelo velika verjetnost kaznivega<br />

dejanja pri tej mineštri ostaja. Nepojasnjenih<br />

stvari je mnogo. Kakšno je<br />

bilo svetovanje Berishaja, da si je zanj<br />

zaslužil več kot dva milijona evrov?<br />

Kaj je s tem denarjem počel? Je res del<br />

namenil pomoči političnim strankam<br />

na Kosovem, ki bi GEN-I-ju odprle<br />

vrata? Je denar v kovčkih res romal v<br />

Slovenijo, kot pravijo nekateri viri?<br />

Nenazadnje pa je vprašanje, zakaj<br />

je prišlo do Golobove čistke v vrhu policije<br />

ravno zdaj, ko je jasno, da policija<br />

že dalj časa dela na primeru in da naj bi<br />

jo, če gre verjeti Mohorku, do poletja<br />

tudi raziskala?<br />

Na številne odgovore še čakamo, a<br />

ekipa Tarče je očitno, po lastnih prepričanjih,<br />

opravila svoje, raziskovanje<br />

zgodbe pa ostaja na plečih manjših medijev<br />

z omejenimi resursi za razkrivanje<br />

afere takšnih razsežnosti.<br />

Resnica o Patrii.<br />

Resnica o Golobovi Patrii<br />

Poseben komentar<br />

Roka Čakša o oddaji<br />

Tarča je objavljen na<br />

portalu <strong>Domovina</strong>.je.


AKTUALNO<br />

20<br />

Komentar<br />

<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

Prišlo je več tisoč upokojencev,<br />

a Golob jih je ignoriral<br />

JAKOB VID<br />

ZUPANČIČ<br />

Po številu največji shod v zadnjih letih<br />

se ni zgodil v času Janševe vlade, kot bi morda<br />

kdo sklepal glede na medijsko poročanje,<br />

temveč v času oblasti Svobode in Roberta Goloba (56).<br />

Medijska prezrtost je bolečina<br />

Ljudske iniciative<br />

Glas upokojencev, ki se<br />

institucionalizira v sveže<br />

vzpostavljenem Inštitutu 1. oktober.<br />

Kot pravijo, ne gre zanje, temveč za ljudi,<br />

starejše, ki životarijo z nizkimi pokojninami,<br />

zato medije naprošajo, naj<br />

jih ne ignorirajo več.<br />

Ta apel pa je še bolj odločno namenjen<br />

predsedniku vlade Golobu in ministru<br />

za delo, družino, socialne zadeve<br />

in enake možnosti, Luki Mescu (35).<br />

Upokojenci si ne želijo ničesar drugega<br />

kot enake obravnave, kot so jo od te<br />

vlade deležni Jaša Jenull, Nika Kovač<br />

(30) in ostali.<br />

Člani Glasu upokojencev si<br />

želijo predvsem stike z Gibanjem<br />

Svoboda, predsednikom vlade<br />

Golobom in ministrom za delo<br />

Mescem, ki jih po njihovih besedah<br />

ignorirajo »in ne povabijo niti skozi<br />

vrata parlamenta, kot so druge<br />

predstavnike ljudskih iniciativ«.<br />

Na prvem protestnem shodu, ki ga<br />

je organizirala Ljudska iniciativa Glas<br />

upokojencev v začetku februarja, se<br />

je po ocenah organizatorjev zbralo<br />

več kot 20 tisoč ljudi. Kot so povedali<br />

na novinarski konferenci, jih vlada ne<br />

Organizatorji shoda na čelu s Pavlom Ruparjem so povabili na shod, ki je bolj množičen<br />

od kateregakoli protesta v času Janševe vlade.<br />

Jakob Vid Zupančič, <strong>Domovina</strong><br />

jemlje kot enakovrednega sogovornika<br />

v pogovorih o usodi upokojencev, zato<br />

so napovedali nov shod, ki je potekal 1.<br />

marca. Po predvidevanjih naj bi se ga<br />

udeležilo še več ljudi kot februarskega.<br />

Na ulice in trge se bodo vračali, dokler<br />

jih bo politika ignorirala.<br />

Glavni govorec Pavel Rupar (62) je<br />

na začetku povedal, da so na upravno<br />

enoto že vložili postopek za ustanovitev<br />

Inštituta 1. oktober, ki bo bolj<br />

pravna oseba kot ljudska iniciativa.<br />

Takoj na začetku je Rupar zanikal, da<br />

bi bil povezan s SDS ali katerokoli drugo<br />

stranko, ter tudi kakršnekoli stike s<br />

strankami. Želel pa bi jih imeti s koalicijskimi,<br />

predvsem vladajočim Gibanjem<br />

Svoboda in Levico, katere član je<br />

pristojni minister Mesec, saj jih ravno<br />

oni po Ruparjevih besedah ne upoštevajo<br />

kot sogovornika. Pred prvim shodom<br />

so namreč naslovili svoje zahteve<br />

na koalicijo, a niso bili slišani.<br />

V iniciativi so se zato obrnili tudi<br />

na tujino, saj so poslali pismo tako<br />

predsednici Evropske komisije Ursuli<br />

von der Leyen (64) kot tudi predsednici<br />

Evropskega parlamenta Roberti<br />

Metsoli (44), s čimer želijo doseči, da<br />

bi iniciativo resneje vzeli tudi v Sloveniji.<br />

Pisali so tudi o dvojnih merilih<br />

osrednjih slovenskih medijev, ko<br />

gre za poročanje o protestu njihove<br />

Pavel Rupar poziva tudi kmete:<br />

»Pridite s traktorji v Ljubljano!<br />

Dostojanstveno, mirno, kulturno,<br />

slovensko. Tudi za vaš ponos gre,<br />

vaše pokojnine, vaše delo. Upokojenke<br />

in upokojenci, če nimate prevoza,<br />

pridite s traktorji.«


<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023 AKTUALNO<br />

Komentar<br />

21<br />

Bor Slana/STA<br />

Na prvem shodu nezadovoljnih upokojencev se je pred pralamentom zbralo med 18 in 20 tisoč ljudi.<br />

iniciative, ter odnosu medijev in oblasti<br />

do drugih nevladnih organizacij<br />

»z Metelkove«. Rupar je prepričan, da<br />

bo pismo v Evropski uniji doseglo odmev.<br />

Pričakuje, da ga bodo v Evropskem<br />

parlamentu vzeli tako resno,<br />

kot so pisanja in informacije glede<br />

ravnanja prejšnje vlade, ko je Slovenijo<br />

obiskala delegacija pod vodstvom<br />

Sophie In’t Weld (59).<br />

NE BODO SE PUSTILI<br />

V obdobju od prvega shoda se je po<br />

besedah Pavleta Ruparja zgodilo<br />

marsikaj. Napovedal je, da bo zaradi<br />

medijskega blatenja njega osebno<br />

vložil štiri tožbe. Nekateri mediji so<br />

po njegovem mnenju slabšalno poročali<br />

tudi o tem, da je bil eno leto v<br />

zaporu, ga označili za kriminalca ter<br />

se »izživljali nad njegovo agonijo«.<br />

»Enkrat za vselej je potrebno preseči<br />

delitve, poniževanja, zaničevanja in<br />

kategorizacije na skupine iz pretekle<br />

zgodovine, s katerimi nimamo nič,«<br />

je povedal.<br />

Na tem mestu je zahteval od medijev<br />

tudi opravičilo, saj naj bi s temi<br />

oznakami omalovaževali njegovo iniciativo.<br />

Še enkrat več je zanikal kakršnekoli<br />

povezave s politiko in povedal, da<br />

predstavljajo samo upokojence, ne pa<br />

političnih strank.<br />

Vlada je sicer obljubila, da bo pokojninska<br />

reforma izvedena, v iniciativi<br />

pa so poudarili, da želijo, da se politika<br />

poenoti in da se doseže reforma,<br />

ki ne bo zgolj omogočila, da bodo »vsi<br />

dobili nekaj manj«. Poudarili so še, da<br />

bodo bodočo reformo preučili, če pa<br />

ta ne bo koristila upokojencem, bodo<br />

ustrezno ukrepali. Pripravili so že<br />

nabor ukrepov, ki jih bodo vladi predlagali,<br />

ter zahtevali, da se vključijo v<br />

morebitno reformo.<br />

Zaradi velikega povpraševanja so<br />

1. marca organizirali tudi avtobusni<br />

prevozi iz slovenskih krajev, gnečo<br />

so pričakovali tudi na vlakih. Na<br />

shod 1. marca so povabili tudi kmete<br />

Komentar uredništva<br />

in invalide, saj so tudi ti podobno zapostavljeni<br />

kot upokojenci. Rupar je<br />

povedal, da je na prvem mestu predvsem<br />

predstavljanje upokojencev,<br />

ne izključuje pa tudi možnosti predstavljanja<br />

drugih skupin.<br />

Vabilo na shod so prejele tudi<br />

druge ljudske iniciative, med drugimi<br />

Inštitut 8. marec, ter tudi predsednik<br />

vlad Robert Golob, minister<br />

za delo Luka Mesec, predsednika<br />

Zveze društev upokojencev Slovenija<br />

Janez Sušnik (80) in generalni direktor<br />

ZPIZ-a Marijan Papež (62). <br />

Kaj pa upokojenci pričakujejo<br />

od Golobove vlade in medijev? Saj niso leva elita!<br />

Iz izjav prisotnih članov iniciative<br />

Glas upokojencev Slovenije je izžarevala<br />

predvsem prizadetost nad ignoranco<br />

vlade in medijev do njihovega angažmaja.<br />

Upravičeno, saj se jih je 1. februarja zbralo<br />

res veliko, prišli so v številu, o kakršnem<br />

lahko Jaša Jenull le sanja.<br />

Prav tako pa lahko Rupar in njegovi<br />

upokojenci sanjajo, da bodo pritegnili<br />

vsaj pol toliko pozornosti kot levi aktivisti<br />

in kolesarji v svojih protestniških<br />

akcijah. Kot da se ne zavedajo, da so<br />

samo običajni ljudje in ne del leve elite, ki<br />

ima privilegiran dostop do javne RTV in<br />

drugih večinskih medijev ter, seveda, do<br />

Golobove vlade. In ja, ne šteje toliko, če<br />

pred parlament pripelješ 20 tisoč ljudi, če<br />

te v medijih ni ali pa tvoje napore diskreditirajo,<br />

kot se je zgodilo Pavletu Ruparju.<br />

Prav Jaša Jenull in Nika Kovač dokazujeta,<br />

da vas je lahko tudi zgolj nekaj sto ali nemara<br />

samo deset, pa imate vso pozornost<br />

medijev in vlade, če pripadate pravim.<br />

Kakorkoli, zahteve upokojenske množice<br />

so legitimne, čeprav tudi populistične.<br />

A nič manj niso populistične od tistih,<br />

ki jih venomer izražajo leve aktivistične<br />

skupine, zato si v resnici zaslužijo, da so<br />

vsaj poslušani, če ne tudi slišani. Ni pa<br />

pričakovati, da tudi bodo.


INTERVJU<br />

<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

22<br />

ERNEST PETRIČ, MEDNARODNI PRAVNIK<br />

Chamberlain je po okupaciji<br />

Češke tik pred drugo vojno rekel,<br />

da so kupili 100 let miru<br />

Težko sprejmem, da bi za zagotovitev miru zamižali in rekli, da sta obe strani krivi.<br />

– Tragedija je, ker je Rusija del evropske civilizacije in je zadnjih 300 let<br />

pomembna sila. – Vzhodnoevropske države v Natu vidijo varnostno zagotovilo,<br />

da veliki medved ne bi zamahnil s šapo. – Verjamem, da bo Slovenija postala<br />

nestalna članica Varnostnega sveta OZN, kar bo velika čast in odgovornost.<br />

LUKA SVETINA<br />

JAKA KRENKER/DOMOVINA<br />

Zaslužni profesor dr. Ernest Petrič<br />

(86) je doma iz Tržiča. Doktoriral je iz<br />

mednarodnega prava na Pravni fakulteti<br />

Univerze v Ljubljani. V letih 1967–72<br />

je bil član Izvršnega sveta Skupščine<br />

socialistične republike Slovenije oz.<br />

tako imenovane Kavčičeve vlade. Vodil<br />

je jugoslovansko Zvezo društev za<br />

OZN, bil jugoslovanski veleposlanik v<br />

Indiji in slovenski veleposlanik v ZDA.<br />

Leta 2008 je bil izvoljen za ustavnega<br />

sodnika, dve leti kasneje pa je postal<br />

predsednik tega sodišča. Tri zaporedne<br />

mandate je bil član Mednarodne<br />

komisije za pravo pri OZN. Bil je<br />

svetovalec predsednika republike<br />

Boruta Pahorja (59).


<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023 INTERVJU<br />

23<br />

Oddaja Vroča tema, ki je na ogled<br />

na spletu, je bila posvečena<br />

prvi obletnici napada na Ukrajino.<br />

Ruska vojska že eno leto<br />

ruši domove in ubija civiliste. Ukrajinska<br />

vojska je z orožjem zahodnih zaveznikov<br />

krenila v protiofenzivo in okupatorja,<br />

ki je prišel do obrobja Kijeva, pregnala z<br />

mnogih zasedenih območij. Štiri ukrajinske<br />

regije so razglasile priključitev k<br />

Rusiji. Ustavitev vojne Rusija kot stalna<br />

članica s pravico veta vztrajno blokira<br />

tudi v Varnostnem svetu OZN. S tem se je<br />

ukvarjala tudi posebna Komisija za mednarodno<br />

pravo pri OZN, katere član je bil<br />

šestnajst let tudi Ernest Petrič.<br />

CELOTEN INTERVJU<br />

JE OBJAVLJEN NA PORTALU<br />

DOMOVINA.JE<br />

Vaš zadnji mandat je bil leto dni<br />

daljši zaradi koronakrize, tik<br />

pred koncem pa se je morala<br />

komisija soočiti tudi z reševanjem<br />

konflikta v Ukrajini. Verjetno<br />

je iskala rešitve, kako bi agresorsko<br />

stran prisilila v spoštovanje<br />

mednarodnega prava.<br />

Moje sodelovanje v komisiji, v katero<br />

sem bil trikrat izvoljen – ob tem moram<br />

poudariti, da drugič in tretjič praktično z<br />

večino glasov –, je bilo lepo obdobje. Treba<br />

je poudariti, da te v komisijo izvolijo<br />

»ad persona«, torej tebe kot osebo, ne kot<br />

predstavnika države, temveč kot strokovnjaka.<br />

Tvoja država te samo predlaga.<br />

Ukvarjali smo se predvsem z vladavino<br />

prava na mednarodni ravni. Po drugi<br />

svetovni vojni so se države zavedale, da<br />

je treba na tem področju nekaj storiti, saj<br />

so bili mednarodni odnosi vedno bolj intenzivni,<br />

mednarodno sodelovanje je začelo<br />

posegati praktično na vsako področje<br />

človeškega delovanja. Vse to je treba<br />

regulirati z mednarodnim pravom, treba<br />

je torej državam pomagati, da bi pravo<br />

razvijale in ga kodificirale. Kodificirale<br />

pomeni, da bodo zapisale tisto, kar že izhaja<br />

iz ravnanja držav kot mednarodno<br />

običajno pravo. To mednarodno običajno<br />

pravo pa ima hibo, saj ni zapisano. Če<br />

neko pravo ni zapisano, se takoj pojavijo<br />

težave, ko se ga uporablja.<br />

Naloga te komisije je študirati ravnanje<br />

oz. prakso držav, kar je temelj mednarodnega<br />

prava. Mednarodno pravo<br />

pravzaprav odraža voljo držav, da neka<br />

pravila sprejmejo, kajti skupen interes<br />

je, da sobivamo v neki urejeni mednarodni<br />

skupnosti. V ta prostor je postavljena<br />

komisija, ki je sestavljena iz 34 članov, iz<br />

Vzhodne Evrope so lahko vsakokrat trije<br />

člani, voli jih Generalna skupščina OZN<br />

po posebnem postopku s kvalificirano<br />

večino. Uživajo visok rang delovanja, kadar<br />

so na delu, so tretirani kot pomočniki<br />

generalnega sekretarja OZN. Med letom<br />

večinoma preučujejo prakso držav, v Ženevi<br />

pa nato poskušajo uskladiti svoje<br />

ugotovitve. Naj povem, da gre za izjemno<br />

ugledne strokovnjake, ki si želijo ohraniti<br />

mednarodni pravni red, da ne bi prevladal<br />

kaos, kjer bi bila na koncu uveljavljena<br />

volja močnejšega. V treh mandatih oz.<br />

petnajstih letih – ob tem sem bil enkrat<br />

tudi predsednik te komisije – smo samo<br />

enkrat odločali z glasovanjem, sicer smo<br />

vedno odločili s konsenzom.<br />

Se vam zdi, da najmočnejši igralci<br />

po 15 letih bolj ali manj spoštujejo<br />

mednarodno pravo ali delujejo<br />

samovoljno? Kakšen je danes,<br />

v luči leto dni trajajočega<br />

oboroženega spopada v Ukrajini,<br />

še pomen mednarodnega prava?<br />

Odgovor na to vprašanje je zelo kompleksne<br />

narave. Mednarodno pravo se<br />

seveda krši, tako kot se krši vsako drugo<br />

pravo. Ravno tam, kjer gre za velika<br />

nesoglasja interesov, se najbolj krši.<br />

Smisel vsakega prava je, da določa mejo<br />

med pravnim in nepravnim ravnanjem.<br />

V treh mandatih<br />

oz. petnajstih letih<br />

– ob tem sem bil enkrat<br />

tudi predsednik<br />

te komisije<br />

– smo samo enkrat<br />

odločali z glasovanjem,<br />

sicer smo vedno<br />

odločili s konsenzom.<br />

Že sama ideja prava nosi v sebi možnost<br />

kršitve. Že sama narava prava torej v<br />

sebi nosi možnost kršitve. Ker če kršitve<br />

niso možne, prava sploh ne potrebujemo.<br />

Mednarodno sodelovanje se vedno<br />

bolj razvija, vse človeške dejavnosti so<br />

danes praktično internacionalne. Vse<br />

to ureja mednarodno pravo. Letalski<br />

promet, pomorski promet, zdravstvena<br />

vprašanja, trgovino, finance in tako<br />

naprej. Ogromen del mednarodnega<br />

prava se spoštuje, so pa področja, na<br />

katerih pridemo do zahtevnih vprašanj,<br />

ker se tam konfliktno soočajo neki<br />

temeljni interesi držav. Tam so kršitve<br />

pogoste. Takšno področje je vprašanje<br />

miru in varnosti, ampak ob vsej nemoči<br />

mednarodne skupnosti in ob vsem<br />

nespoštovanju mednarodnega prava<br />

gre v prvi vrsti za kršitev prepovedi<br />

agresije s strani ene od strank v ukrajinski<br />

vojni, zločine zoper človečnost, ki se<br />

tam dogajajo, vojne zločine …<br />

Jasno je, da imamo tukaj opravka z<br />

državo, od katere pričakujemo posebno<br />

odgovornost, ker ima tudi posebna<br />

pooblastila, to je stalno članstvo v<br />

Varnostnem svetu OZN. Rusija pa si je<br />

dovolila, da se je zapletla v agresijo zoper<br />

sosednjo državo, kar je nedvomno<br />

zločin po mednarodnem pravu, in to<br />

ne glede na napake, ki jih je Ukrajina<br />

lahko storila. Veste, to je tako, kot da bi<br />

šli zvečer v park na sprehod, tam bi do<br />

vas prišel nek rogovilež in vas napadel,<br />

ljudje pa bi rekli, kaj pa je hodil zvečer<br />

v park, napake dela. Ali pa bi celo rekli<br />

tisto, kar se v zadnjem času večkrat<br />

slišal v kontekstu Ukrajine, to je naj se<br />

pogovori tisti, ki je napaden, s tistim,<br />

ki ga je napadel. Ali pa celo takšne izjave,<br />

da napadenemu ni treba pomagati<br />

in da naj se z napadalcem dogovorita<br />

sama. Lepo vas prosim. Pred dnevi sem<br />

zavzel negativno stališče do izjave, ki<br />

so jo v pismu posredovali zelo ugledni<br />

Slovenci, ki jih sicer cenim.<br />

Govorite o pismu intelektualcev,<br />

katerega podpisnika sta med<br />

drugimi tudi dva nekdanja<br />

predsednika republike, dr. Danilo<br />

Türk in Milan Kučan. To je že<br />

njuno drugo pismo odločevalcem,<br />

ampak njun argument je,<br />

da se drugače kot s pogovorom<br />

agresije ne bo dalo ustaviti,<br />

ker se Putin ne bo umaknil.


INTERVJU<br />

24<br />

<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

Jaz sicer cenim pobudo teh gospodov in<br />

gospa, ker njihova želja temelji na pobudi<br />

po miru, da se svet obvaruje pred nekim<br />

širšim konfliktom. To željo še kako delim,<br />

ampak težko sprejmem, da za to, da<br />

bi se zagotovil nek mir, predvsem govorim<br />

o vas, ki vas nekdo napade v parku,<br />

zamižimo in rečemo, da sta oba na nek<br />

način kriva. To ne pelje nikamor. To pelje<br />

v zanikanje temeljnih odgovornosti,<br />

ki jih ima sleherna država, še posebej pa<br />

velike sile, tiste, ki določajo tok mednarodnega<br />

dogajanja. To kaže tudi praksa.<br />

Veste, kmalu bo 100 let, odkar je nek veliki<br />

državnik, Neville Chamberlain (nekdanji<br />

predsednik vlade Združenega kraljestva)<br />

mahal s pogodbo na angleškem<br />

letališču, s katero se je vrnil iz Münchna,<br />

in se hvalil, »tule vam prinašam 100 let<br />

miru«. Takrat so izdali Češko. Razkosali<br />

so jo, misleč, da bo Hitler zadovoljen. Ne,<br />

leto dni kasneje smo bili v svetovni vojni,<br />

tako da popustiti agresorju, sprejeti, da<br />

neka močna sila lahko proti šibkejšemu<br />

svojo voljo uveljavi s silo, kljub temu da<br />

je šibkejša država morda naredila kakšno<br />

napako, kajti vsi delamo napake, je zame<br />

nesprejemljivo. Z vsem spoštovanjem<br />

do omenjenih gospodov, enačenje zločinca<br />

z žrtvijo po mednarodnem pravu<br />

preprosto ne gre. Tega ne morem sprejeti<br />

ne kot človek, ne kot profesor mednarodnega<br />

prava in ne kot strokovnjak, ki mi<br />

že z možnostjo dela v mednarodni komisiji<br />

priznavajo, da nekaj vem.<br />

Mednarodno pravo se seveda krši, tako kot se krši vsako drugo pravo.<br />

Če nekdo krade<br />

in goljufa ter si privošči<br />

davčno utajo, to ne<br />

pomeni, da je pogrnilo<br />

pravo. Pogrnila<br />

je družba, ki tega ni bila<br />

sposobna preprečiti.<br />

Tisti, ki naj bi to pravo<br />

ščitili in varovali.<br />

Rusiji se popušča že leta.<br />

Spomnimo se invazije na Gruzijo,<br />

priključitve Krima in zdaj vojne<br />

v Ukrajini. Je tukaj mednarodno<br />

pravo pogrnilo?<br />

Ni pogrnilo mednarodno pravo, ampak<br />

so pogrnile države, ki ga ne spoštujejo.<br />

Če kdo ne krade in goljufa ter si privošči<br />

davčno utajo, to ne pomeni, da je<br />

pogrnilo pravo. Pogrnila je družba, ki<br />

tega ni bila sposobna preprečiti. Tisti,<br />

ki naj bi to pravo ščitili in varovali.<br />

Zame je tragedija v tem, ker je Rusija del<br />

evropske civilizacije, da je to država, ki<br />

je bila skozi zadnjih<br />

200 do 300 let eden<br />

od pomembnih dejavnikov.<br />

Če hočete, od<br />

Napoleonovih vojn<br />

naprej. Ruski car je<br />

pred 200 leti prišel na<br />

kongres v Ljubljano<br />

kot eden od glavnih<br />

akterjev evropskega<br />

reda. To je država, ki<br />

je izjemno pomembna,<br />

šla pa je po poti<br />

rušenja mednarodnega<br />

reda in miru. Če<br />

je kaj temelj miru, je<br />

to prepoved uporabe<br />

oborožene sile v mednarodnih<br />

odnosih s<br />

samo dvema izjemama:<br />

če za uporabo sile<br />

da pooblastilo Varnostni<br />

svet ali pa kadar<br />

gre izrazito za samoobrambo zoper neposreden<br />

napad. To pa ta posebna akcija<br />

v Ukrajini, kakorkoli jo že imenuje<br />

Putin, ni. To je, na žalost, agresija.<br />

Eden od očitkov Zahodu je,<br />

da so Združene države Amerike<br />

sprovocirale to vojno. To so očitki,<br />

ki prihajajo tudi od zelo uglednih<br />

slovenskih pravnikov. Kako vi<br />

gledate na to?<br />

Pri številnih vprašanjih se zagotovo soočajo<br />

interesi velikih v tem novem obdobju,<br />

tu prednjačijo veliki akterji, kot so še<br />

vedno ZDA, Rusija in Kitajska. Morda bo<br />

v prihodnje zraven še kdo drug, npr. Indija.<br />

Te države dajejo ton mednarodnemu<br />

življenju in imajo tudi glavno besede<br />

pri zagotavljanju mednarodnega reda.<br />

Zato sem toliko bolj nejevoljen, prizadet<br />

in žalosten, da država, ki se je izvila iz<br />

desetletij grobega, avtoritarnega režima,<br />

totalitarizma in stalinizma ter krenila<br />

na pot počasne demokratizacije in<br />

spoštovanja človekovega dostojanstva,<br />

zdrsne nazaj v obnavljanje ideje enega<br />

velikega naroda in prevlade nad drugim.<br />

Veste, demokratizacija se odvija počasi,<br />

tako je v Sloveniji, kaj šele v Rusiji. Država<br />

se je zdaj ponovno znašla v položaju,<br />

ki ga nikoli več nisem pričakoval in ji ga<br />

ne privoščim. Dvakrat se je v zadnjem<br />

letu glasovalo o tem vojaškem posegu<br />

v Ukrajini, ki mu jaz pravim popolna<br />

agresija, in dvakrat je Rusija, ta velika,<br />

tradicionalna država, ostala popolnoma<br />

sama v Generalni skupščini OZN.<br />

Ne poznam primera, ko bi nekdo v mednarodni<br />

skupnosti ostal tako osamljen.<br />

Ko so od Rusije dvakrat zahtevali, da se<br />

prekine agresija, so jo samo štiri države<br />

podprle: Belorusija, Sirija, Severna Koreja<br />

in Eritreja. Tudi Kitajska in Indija, pa<br />

zaveznik Srbija, so se vzdržale. To je tragedija<br />

za ruski narod, ki zaradi dogajanja<br />

v Ukrajini izgublja.<br />

Rusija postaja nekaj popolnoma<br />

drugega, kot se od nje pričakuje, denimo<br />

da bi bila eden od stebrov evropskega<br />

reda. Kar se tiče zveze Nato, številne<br />

države si želijo vanjo, tudi mi smo se<br />

pred leti prerivali v vrsti za vstop. <strong>Zakaj</strong>?<br />

Sovjetska zveza je nekajkrat intervenirala<br />

v vzhodnoevropskih državah in to<br />

niso bile intervencije, ki bi jih mednarodna<br />

skupnost lahko pozdravila. Daleč<br />

od tega, čeprav so trdili, da gredo ohranjat<br />

socializem, denimo na Madžarsko


<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

INTERVJU<br />

25<br />

leta 1956 s tanki, na Češkoslovaško leta<br />

1968 in 1969 spet s tanki, ampak nikoli<br />

niso prestopili črte Nata. Intervenirali<br />

so samo zunaj tega območja. In tudi<br />

zdaj, ko govorimo o intervenciji v Osetiji<br />

na Kavkazu, intervenciji v Pridnestrju<br />

v Moldaviji, intervenciji na Krimu in v<br />

Ukrajini, govorimo o območjih stran od<br />

meje z Natom. Človek zato razume države,<br />

kot so Estonija, Latvija in Litva, pa<br />

denimo države, kot so Poljska, Ukrajina<br />

in Moldavija, da želijo v Severnoatlantsko<br />

zavezništvo, ker menijo, da je to<br />

neko varnostno zagotovilo, ki jih varuje<br />

pred tem, da bi veliki medved zamahnil<br />

s šapo. Kljub temu da človek to lahko<br />

oceni kot napak, da lahko oceni, da to<br />

ni prava politika, to v nobenem primeru<br />

ne da drugi državi pravice, da jo napade.<br />

Pred dnevi ste na predavanju ob<br />

zaključku vašega mandata v komisiji<br />

OZN za mednarodno pravo<br />

izjavili, da ne verjamete več, da<br />

lahko vojna v Ukrajini preraste<br />

v širši globalni konflikt. Ampak<br />

kakšna garancija za globalni mir je<br />

danes še Varnostni svet OZN, katerega<br />

stalna članica je tudi Rusija?<br />

Kakšna je sploh še njegova vloga?<br />

Ne smemo pozabiti, da je po drugi svetovni<br />

vojni OZN nastal kot zavezništvo.<br />

To je bila organizacija zaveznic zoper<br />

nacifašizem v drugi svetovni vojni. Kot<br />

taka je iz tega izšla in zmagovite sile,<br />

ki nosijo temeljno odgovornost in zagotovilo<br />

za mednarodno varnost, so se<br />

dogovorile okrog pravila petih stalnih<br />

članic v Varnostnem svetu. Zmagovite<br />

Veste, to je tako,<br />

kot da bi šli zvečer<br />

v park na sprehod,<br />

tam bi do vas prišel nek<br />

rogovilež in vas napadel,<br />

ljudje pa bi rekli,<br />

kaj pa je hodil zvečer<br />

v park, napake dela.<br />

Rusija je država, od katere pričakujemo posebno odgovornost, ker ima tudi posebna pooblastila,<br />

to je stalno članstvo v Varnostnem svetu OZN.<br />

sile v drugi svetovni vojni: ZDA, Sovjetska<br />

zveza, Kitajska, Anglija in Francija.<br />

Kmalu bo od tega sto let, ampak teh pet<br />

držav imajo za to, da lahko to odgovornost<br />

izvajajo, tudi posebno pooblastilo.<br />

To je odločanje v Varnostnem svetu,<br />

ker pa se je smatralo, da je njihovo soglasje<br />

temeljni pogoj za mir in varnost<br />

v svetu, se je uvedla tudi pravica veta,<br />

kot temu rečemo, v praksi gre za to, da<br />

lahko Varnostni svet sprejme nek sklep<br />

samo takrat, kadar mu nobena od teh<br />

petih članic ne nasprotuje. To pravilo<br />

obstaja tudi iz praktičnih razlogov.<br />

Recimo, da bi Varnostni svet sprejel<br />

nek sklep, ki bi nasprotoval interesom<br />

Ruske federacije. Kako bi se ta sklep<br />

uresničil brez velikega tveganja? Bi mar<br />

uporabili silo za uveljavitev sklepa? Tu<br />

je govor o neki sivi coni, ki pomeni, da<br />

lahko, kadar ni soglasja teh velikih,<br />

čeprav človek pričakuje, da bi soglasje<br />

pri tako pomembnih vprašanjih, kot je<br />

vprašanje agresije, obstajalo, neka država<br />

blokira Varnostni svet. To je Rusija<br />

storila na začetku vojne v Ukrajini.<br />

Verjetno po drugi svetovni vojni<br />

nihče ni pričakoval, da bi lahko<br />

bila stalna članica Varnostnega<br />

sveta kdaj agresor, ki bi kršil<br />

mednarodno pravo?<br />

Leta 1945, ko so to idejo snovali na konferencah<br />

v Dumbarton Oaksu v Washingtonu<br />

in v Jalti na Krimu, so verjeli, da bo<br />

po zmagi nad nacifašizmom pet stalnih<br />

članic v Varnostnem svetu, zmagovitih<br />

držav v drugi svetovni vojni, sposobnih<br />

najti vsako soglasje in da nobena med njimi<br />

ne bo agresor. No, realnost gre včasih<br />

mimo dobrih želja, ki so včasih tudi težko<br />

uresničljive. Rusija je v tem primeru odločitev<br />

Varnostnega sveta preprečila s svojim<br />

vetom. Obstaja pa mehanizem, da se<br />

v primeru, ko je Varnostni svet blokiran,<br />

zadeva prenese na Generalno skupščino<br />

OZN. Ta o tem razpravlja, s kvalificirano<br />

večino sprejme nek sklep, ki pa seveda,<br />

v nasprotju s sklepom Varnostnega sveta,<br />

ni obvezujoč. Generalna skupščina<br />

lahko da samo priporočilo, ampak tudi<br />

priporočilo nekaj velja. Če skupščina<br />

nekaj sprejme s tako prepričljivo večino,<br />

kot je obsodba ruske agresije nad Ukrajino,<br />

ima to neko zelo veliko težo. Konec<br />

bo ta zgodba dočakala in mislim – celo<br />

zaupam vam, da o tem razmišljam –, da<br />

bodo nekateri elementi tega konca predvsem<br />

ustavitev sovražnosti, kar bo prvi<br />

korak. Ta prvi korak bi moral biti korak<br />

Ruske federacije, enostranska razglasitev<br />

konca sovražnosti. To odločitev bi<br />

lahko spremljal manever, da bi se obe<br />

vojski umaknili na izhodiščne položaje.<br />

To bi moral spremljati tudi dogovor o<br />

spoštovanju suverenosti in meja države<br />

Ukrajine. Da se morda ta država sama<br />

odloči, da bo v bodoče ostala nevtralna.<br />

Da se morda uresniči neka široka avto-


INTERVJU<br />

26<br />

<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

Ne delim ideje nekaterih, naj se napadalec<br />

in žrtev med seboj kar sama dogovorita. Ne.<br />

Žrtev je žrtev, napadalec pa je napadalec.<br />

Vsak teden sta prišla<br />

k meni ameriški<br />

in ruski veleposlanik.<br />

Oba sta prihajala<br />

s poskusom vplivanja<br />

na to, kako bomo<br />

glasovali. Precej manj<br />

ju je zanimalo, kako<br />

razmišljamo, predvsem<br />

ju je zanimal naš glas.<br />

nomija na teh spornih območjih, ki bo<br />

vključevala pravila, kot je recimo drugi<br />

uradni jezik, kot je na primer ruščina. In<br />

seveda druge podobne zadeve.<br />

Ampak trenutno gredo zadeve v<br />

popolnoma drugo smer. Rusija je<br />

pred dnevi odstopila od dogovora<br />

Novi start, pogodbe o omejevanju<br />

strateške jedrske oborožitve.<br />

Trenutno gredo stvari v zelo nevarne<br />

vode, ampak dogovor, do katerega bo<br />

nekoč moralo priti, bo zelo kompleksen,<br />

ker bo treba uskladiti vse te interese.<br />

Ampak nikakor ne verjamem, da je prava<br />

pot k nekemu dogovoru v tem, da se<br />

agresorju dovoli, da svojo žrtev na nek<br />

način v nekaj prisili. To je v nasprotju ne<br />

samo z mednarodnim pravom, ampak,<br />

če želite, s temeljnimi principi sedanjega<br />

in bodočega svetovnega reda. Sicer se<br />

nam slabo piše. Vsaka velika država bo<br />

lahko iz tega ali onega razloga posegla<br />

v drugo državo mimo mednarodnega<br />

prava. Lahko bi vam našteval, v koliko<br />

dokumentih je bila agresija po mednarodnem<br />

pravu razglašena za zločin, to<br />

je navsezadnje zapisano tudi v našem<br />

kazenskem zakoniku, v 103. členu. Ne<br />

želim si, da bi naši zanamci živeli v tako<br />

nevarnem svetu. Ruski začasni odstop<br />

od pogodbe Novi start je zame nov nevaren<br />

korak stran od svetovnega mira. Ti<br />

dogovori so nastali v času hladne vojne,<br />

številni so bili podaljšani, zagotavljali<br />

so jedrsko ravnotežje zaradi jedrskega<br />

strahu. Putin igra poker, ampak spomnim<br />

se kubanske krize in potem krize<br />

na Bližnjem vzhodu leta 1973, ko sta obe<br />

strani, tudi Rusija, vztrajno izjavljali, da<br />

ne bosta prvi uporabili jedrskega orožja.<br />

Danes pa poslušamo, že vsaj dvakrat<br />

Dimitrija Medvedjeva, da bo njihov prvi<br />

cilj London. Ali smo res prišli do točke,<br />

da se nekaterim zdi kar normalno razmišljati<br />

o temu, da bomo morda uporabili<br />

taktično jedrsko orožje? Če gremo<br />

res na to pot, si upam trditi, da to pomeni<br />

konec naše civilizacije. Če ponovim,<br />

ne delim temeljne ideje nekaterih, naj se<br />

napadalec in žrtev med seboj kar sama<br />

dogovorita. Ne. Žrtev je žrtev, napadalec<br />

pa je napadalec.<br />

Tudi Slovenija kandidira za<br />

nestalno članstvo v Varnostnem<br />

svetu. Govori se, da je naš tekmec<br />

z Vzhodne Evrope Belorusija,<br />

osamelec, ki podpira Putina.<br />

Je res mogoče, da bi izgubili tekmo<br />

z Belorusijo? Kaj bi nam sicer<br />

to članstvo v teh nevarnih časih<br />

prineslo dobrega?<br />

Mislim, da ima Slovenija zelo dobre<br />

možnosti, sploh v kontekstu vloge, ki<br />

jo Belorusija trenutno igra v oboroženem<br />

spopadu v Ukrajini. Postali bomo<br />

nestalna članica Varnostnega sveta. To<br />

je velika odgovornost, saj bomo soodločali<br />

o vseh najpomembnejših temah<br />

za ohranjanje mednarodne varnosti in<br />

miru. Podpiram naše članstvo. Morda<br />

sem ga malo manj podpiral pred leti, pri<br />

drugi kandidaturi, ko nam ni uspelo.<br />

Ampak takrat je minilo šele devet let od<br />

prvega članstva. V Varnostnem svetu je<br />

od 193 suverenih držav pet stalnih članic<br />

in deset nestalnih članic. Veste, vsakih<br />

deset let za nestalno članstvo kandidirajo<br />

države, kot so Indija, Japonska,<br />

Brazilija, Turčija ali Nemčija. Takrat<br />

smo bili preveč optimistični in nismo<br />

uspeli, toda tokrat so zadeve drugačne.<br />

Mislim, da nam bo uspelo, kar bo velika<br />

čast, predvsem pa velika odgovornost.<br />

V 90. letih, ko nam je prvič uspelo, so<br />

nas vsi nehali zamenjavati s Slovaško.<br />

Za članstvo države je pomembno, da<br />

je odlična pri svojih prizadevanjih za<br />

varnost in mir v svetu. Takrat smo bili<br />

večkrat med tnalom in nakovalom. Vsak<br />

teden sta prišla k meni ameriški in ruski<br />

veleposlanik, ker sem bil za to zadolžen<br />

na ministrstvu. Oba sta prihajala s<br />

poskusom vplivanja na to, kako bomo<br />

glasovali. Precej manj ju je zanimalo,<br />

kako razmišljamo, predvsem ju je zanimal<br />

naš glas. Ko si v Varnostnem svetu,<br />

si izpostavljen tudi takšnim poskusom<br />

vplivanja. Zdaj je seveda drugače, ker<br />

smo članica Evropske unije in Nata, zato<br />

približno vsi vedo, kako bomo glasovali.<br />

Zdaj je manj možnosti za te poskuse<br />

vplivanja, ampak zame je bila to takrat<br />

pomembna izkušnja.<br />

Glede lobiranja za članstvo se<br />

je ponujal tudi bivši predsednik<br />

Borut Pahor, a Golobova vlada<br />

se za to ni odločila. Bili ste njegov<br />

svetovalec, dobro ga poznate.<br />

So se na vladi prav odločili?<br />

Boruta Pahorja dobro poznam, bil je moj<br />

študent, nekoč sem mu v Washingtonu<br />

celo uspel najti neko štipendijo, ampak<br />

se je odločil, da ostane v slovenski<br />

politiki. Kot vidimo, se je prav odločil.<br />

Mislim, da se je Golobova vlada odločila<br />

narobe. Prepričan sem, da bo gospod<br />

Pahor kljub tej enkratni odločitvi<br />

s to vlado ali pa katerokoli drugo, ki bo<br />

prišla za njo, pripravljen sodelovati. Če<br />

njega kaj vodi v življenju, je to zagotovo<br />

prizadevanje za skupno dobro naše države,<br />

za naše normalno sobivanje.


<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

ANKETE<br />

Komentar<br />

27<br />

Svoboda in SD dol, SDS in NSi gor<br />

Tradicionalno zadnja anketa meseca, Medianina za POP TV, pritrjuje nečemu,<br />

kar že vemo: Gibanje Svoboda in vlada kot celota vse bolj izgubljata podporo javnosti.<br />

Tokrat je prvič podpora vladi padla pod polovico.<br />

UREDNIŠTVO<br />

Po drugi strani pa se vsaj v dotični<br />

anketi dviguje podpora SDS-u,<br />

v februarskem merjenju pa tudi<br />

NSi-ju in Levici. Ob Svobodi pada<br />

tudi podpora Socialnim demokratom.<br />

Povprečje treh februarskih anket,<br />

preračunano na sedeže državnega<br />

zbora, desnosredinskemu bloku glede<br />

na realno stanje prinaša dodatnega<br />

poslanca.<br />

Če bi bile volitve minulo nedeljo,<br />

bi 26,8 odstotka vprašanih volilo Gibanje<br />

Svoboda, SDS na drugem mestu<br />

pa 22 odstotkov. Sledijo Nova Slovenija<br />

s 6,4-% podporo vseh anketirancev,<br />

Socialni demokrati s 5,1-% in<br />

Levica s 5-%.<br />

34,5 %<br />

38,3 %<br />

39,9 %<br />

37,4 %<br />

40,2 %<br />

36,7 %<br />

37,9 %<br />

34,4 %<br />

Od ostalih strank je najbližje parlamentarnemu<br />

pragu Resni.ca z 2,7 %, Piratsko<br />

stranko bi volilo 1,9 % vprašanih,<br />

Našo prihodnost in Dobro državo pa 1,7 %.<br />

Ostale stranke bi prejele 5,9 % glasov, neopredeljenih<br />

je dobrih 12 odstotkov.<br />

Trendi med opredeljenimi anketiranci<br />

kažejo padanje podpore Svobodi in<br />

SD-ju, že drugi mesec boljši rezultat SDS-<br />

-a, nihanje podpore NSi-ju in Levici, sapa<br />

pojenja stranki Resni.ca. Druge stranke<br />

niso blizu parlamentarnega praga.<br />

Vse bolj pada tudi podpora vladi,<br />

povečuje se delež nezadovoljnih z<br />

njemim delom. V februarju delo vlade<br />

podpira zgolj še 46 % vprašanih, kar je<br />

Primerjava podpore strankam na volitvah 2022<br />

in v zadnjih mesečnih anketah<br />

(Mediana za POP TV, opredeljeni)<br />

volitve 2022<br />

13 odstotnih točk manj kot na vrhuncu<br />

podpore lanskega novembra. Vlade<br />

ne podpira 40 % vprašanih, prav tako<br />

največ v času mandata Golobove ekipe.<br />

Med politiki so volivci najboljšo<br />

povprečno oceno drugič zapored podelili<br />

poslancu SDS Anžetu Logarju. V<br />

primerjavi z januarjem je ta ocena sicer<br />

že nekoliko nižja, a ima kljub porazu na<br />

predsedniških volitvah več političnega<br />

kapitala od aktualne predsednice Nataše<br />

Pirc Musar. Tretjo najvišjo javno podporo<br />

beleži predsednik vlade Robert Golob.<br />

Še preslikava treh februarskih anket<br />

na poslanske sedeže: Razmerje med<br />

blokoma bi se spremenilo za 1 mesto<br />

– v prid SDS in na škodo Gibanja Svoboda,<br />

ki bi nadaljnja 3 mesta prepustilo<br />

SD-ju (1) in Levici (2).<br />

<br />

Več na portalu<br />

<strong>Domovina</strong>.je:<br />

Komentar uredništva<br />

Škarje se zapirajo<br />

23,5 %<br />

28,5 %<br />

23,1 %<br />

22,3 %<br />

24,0 %<br />

22,9 %<br />

27,2 %<br />

28,5 %<br />

6,9 %<br />

6,7 %<br />

6,2 %<br />

9,6 %<br />

7,8 %<br />

10,4 %<br />

7,4 %<br />

8,2 %<br />

6,7 %<br />

6,1 %<br />

7,2 %<br />

9,2 %<br />

7,8 %<br />

8,4 %<br />

8,2 %<br />

6,6 %<br />

avg.22<br />

sep.22<br />

okt.22<br />

nov.22<br />

dec.22<br />

jan.23<br />

feb.23<br />

4,4 %<br />

6,5 %<br />

5,7 %<br />

6,5 %<br />

5,0 %<br />

6,0 %<br />

5,0 %<br />

6,4 %<br />

Gibanje Svoboda SDS NSi SD Levica<br />

Ob vstopanju v 9. mesec oblasti<br />

Golobove vlade so trendi jasni: vlada<br />

izgublja podporo, prav tako dve od treh<br />

koalicijskih strank.<br />

Škarje med Svobodo in SDS se<br />

zapirajo tudi zaradi rasti podpore največji<br />

opozicijski stranki, vzporedno s tem pa<br />

je vse manjša tudi razlika med velikostjo<br />

deležev podpornikov ter nasprotnikov<br />

dela vlade.<br />

Predvsem pri podpori vladi se lahko v<br />

mesecu ali dveh pričakuje preobrat, torej<br />

da bo delež nezadovoljnih večji od deleža<br />

zadovoljnih. Svoboda bo po drugi strani<br />

najbrž prednost v podpori pred SDS-om<br />

držala še nekaj mesecev.


INTERVJU<br />

<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

28 Komentar<br />

TANJA REPIČ SLAVIČ, TERAPEVTKA<br />

Veliko <strong>zlorab</strong>ljenih <strong>zlorab</strong>e<br />

nikoli ne prijavi, ker vidijo,<br />

kako javnost <strong>žrtve</strong> raztrže<br />

Dokler bo okolica spraševala žrtev, zakaj je nekaj naredila, smo kot družba še vedno<br />

zelo daleč. – Storilec ponavadi obrne situacijo tako, da da žrtvi vedeti, kot da ga je zapeljala.<br />

– Dokler se <strong>zlorab</strong>ljeni počuti krivo, ostaja v odnosu s storilcem, čeprav samo<br />

čustveno. – Čeprav nas naša preteklost v veliki meri oblikuje, nas ne sme določati. –<br />

Pedofil dela na tem, da si pridobi zaupanje, da dobi otrok občutek, da je na varnem, da<br />

je nekaj posebnega. – Zloraba ima moč, ampak <strong>zlorab</strong>ljeni so močnejši, saj sicer ne bi<br />

preživeli vsega, kar jim je bilo storjeno.<br />

ANDREJA BARAT<br />

TOMO STRLE/CITRUS


<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023 INTERVJU<br />

29<br />

Dr. Tanja Repič Slavič (1979) je doktorica<br />

znanosti s področja zakonske in družinske<br />

terapije. Kot redna profesorica na<br />

Teološki fakulteti predava predvsem o<br />

<strong>zlorab</strong>ah in zasvojenosti. Je avtorica knjige<br />

Nemi kriki spolne <strong>zlorab</strong>e in novo upanje,<br />

s katero je leta 2008 opozorila na tabu<br />

temo. V rodnih Žapužah pri Ajdovščini je<br />

odprla podjetje za terapevtsko svetovanje<br />

Sočutje. Skupinske terapije izvaja skupaj z<br />

dr. Christianom Gostečnikom.<br />

Še pred leti spolne <strong>zlorab</strong>e niso<br />

bile pogosta tema. To pa seveda<br />

ne pomeni, da jih ni bilo. Kakšen<br />

razvoj družbe je bil potreben, da<br />

smo prišli do točke, na kateri smo<br />

nanje občutljivi in pozorni?<br />

Vsekakor lahko potrdim, da se o <strong>zlorab</strong>ah<br />

več govori, pogosteje se piše,<br />

kot se je, vendar nisem tak optimist.<br />

Prepričana sem, da če bi vprašali <strong>žrtve</strong><br />

<strong>zlorab</strong>, bi jih večina potrdila, da smo<br />

kot družba še zelo daleč od tega, da bi<br />

čutile dovolj občutljivosti, sprejemanja,<br />

podpore pri razkrivanju, ob tem,<br />

da spregovorijo ali celo podajo prijavo.<br />

Na terapijah veliko <strong>zlorab</strong>ljenih pove,<br />

da <strong>zlorab</strong>e raje ne prijavijo, ko vidijo,<br />

kako mnogi žrtev, ki tvega obelodaniti<br />

resnico, še vedno raztržejo. S tem<br />

mislijo predvsem na odzive okolice, ki<br />

se sprašuje, zakaj je to naredila, ali želi<br />

storilcu škodovati pri ugledu, gre za<br />

kakšno maščevanje, ima sama psihične<br />

težave in išče pozornost ter, če je že<br />

kaj na stvari, zakaj je toliko let molčala,<br />

zakaj je še naprej hodila na ure klavirja,<br />

na trening odbojke, na obiske k sosedu,<br />

na njegova predavanja …<br />

Kakšna pot nas torej še čaka, da<br />

bo svet varen prostor za vse?<br />

Dokler bo okolica spraševala žrtev,<br />

zakaj je nekaj naredila ali ni naredila,<br />

in ne obratno, zakaj je storilec to storil,<br />

smo še vedno kot družba še vedno<br />

zelo daleč in logična posledica tega je,<br />

da ostaja več kot 90 % <strong>spolnih</strong> <strong>zlorab</strong><br />

neprijavljenih. Med tistimi, ki so, pa se<br />

jih vsaj četrtina konča brez obsodbe.<br />

Spomnim se na kar nekaj primerov s<br />

terapije, ko si hčerka ni upala povedati<br />

za <strong>zlorab</strong>o niti svoji mami, ker jo je bilo<br />

strah, da ji ne bo verjela, in je na vse<br />

možne načine preverjala, kaj si mama<br />

misli o <strong>zlorab</strong>ah. Enkrat je dala namerno<br />

na mizo časopis, v katerem je bila<br />

objava krute zgodbe dekleta, ki je bilo<br />

več let ujeto v odnosu z vzgojiteljem, ki<br />

jo je redno <strong>zlorab</strong>ljal. Čakala je, kaj bo<br />

mama rekla, ko bo to prebrala. Mamim<br />

prvi odziv je bil, da ena najstnica spet<br />

išče pozornost in po krivici obtožuje<br />

zelo dobrega človeka. Mislite, da jo je<br />

ta odziv spodbudil, da ji pove? Odgovor<br />

je seveda jasen. Ni ji povedala. Verjetno<br />

še do danes ne.<br />

Če se starš ali skrbnik zgraža ob<br />

tem ali onem primeru, ki pride v javnost,<br />

vidi žrtev kot tisto, ki je kriva,<br />

mu ne bosta ne hčerka ne sin, če bosta<br />

kdaj <strong>zlorab</strong>ljena, povedala, kaj se jima<br />

je zgodilo, saj bi bilo izdajstvo očeta ali<br />

mame še hujše kot <strong>zlorab</strong>a sama. Ob<br />

vsaki aferi, ki pride v javnost, <strong>žrtve</strong>, ki<br />

še niso spregovorile, opazujejo odzive<br />

in na podlagi teh odzivov dobijo moč in<br />

pogum, da povedo, ali pa izgubijo upanje<br />

in se umaknejo v molk in tišino. Žal<br />

se večkrat umaknejo v tišino, kar pa rabljem<br />

daje sporočilo, da so na varnem,<br />

če <strong>zlorab</strong>ljajo še naprej. To je najhujše<br />

zlo! Kriviti žrtev, nalagati odgovornost<br />

njej, jo spraševati zakaj ne glede na to,<br />

koliko je stara in v kakšnem odnosu je<br />

s storilcem, je tako narobe, kot je narobe,<br />

če vozimo v napačno smer po cesti.<br />

Če ljudje tega ne zmorejo razumeti,<br />

naj vsaj ne obsojajo. Narediti storilca<br />

za žrtev in žrtev za storilca je na glavo<br />

obrnjen sistem. Vsak »zakaj« pri <strong>zlorab</strong>ljenih<br />

najprej prebudi občutek krivde.<br />

Lahko malo bolj razložite,<br />

kako je s krivdo?<br />

Večina žrtev se počuti krivo za 1001<br />

stvar: ker so bile ob nepravem času na<br />

Dokler bo okolica<br />

spraševala žrtev, zakaj<br />

je nekaj naredila ali ni<br />

naredila, in ne obratno,<br />

zakaj je storilec to<br />

storil, bo več kot 90 %<br />

<strong>spolnih</strong> <strong>zlorab</strong> še vedno<br />

neprijavljenih.<br />

nepravem mestu, narobe oblečene, se<br />

niso branile, ker so zamrznile, ker niso<br />

takoj povedale naprej, ker so bile prijazne,<br />

ker niso postavile meje, ker so<br />

zaupale človeku, da ima dobre namene,<br />

ker so se zaljubile v nekoga, ki jih je izkoristil<br />

do konca … Najverjetneje je še<br />

med samo <strong>zlorab</strong>o storilec izrekel kake<br />

besede, stavke, s katerimi je podkrepil<br />

in zasidral občutek krivde pri žrtvi, na<br />

primer: »To ti delam zato, ker si mi dala<br />

vedeti, da si tudi sama želiš,« ali: »Ti s<br />

svojim vedenjem pripraviš moškega,<br />

da mora narediti to, kar sem ti jaz sedaj<br />

naredil.« Žrtev lahko zamrzne od<br />

šoka: »Vidim, da ti paše, ker se nič ne<br />

upiraš.« Storilec obrne situacijo tako,<br />

da da žrtvi vedeti, da ga je zapeljala,<br />

zato ji pove stavke, v katerih ji sporoča:<br />

»Ne zmorem se kontrolirati in za to si<br />

ti kriva.« S tem, ko žrtev krivi sebe in je<br />

ujeta v dinamiko <strong>zlorab</strong>e še po mnogih<br />

letih, ko se <strong>zlorab</strong>a sploh ne dogaja več,<br />

storilca lahko celo preživi, ima žrtev<br />

lažen občutek varnosti. Kaj želim s tem<br />

reči? Dokler žrtev verjame, da je ona<br />

kriva, daje vso odgovornost nase in je<br />

od nje odvisno, ali se bo nekaj spremenilo<br />

ali ne. Če pa bi dala odgovornost in<br />

krivdo na stran storilca, ne bi bilo več<br />

odvisno od nje, ali se bo nekaj spremenilo<br />

ali ne, ampak od storilca. Ona pa bi<br />

lahko samo čakala in to čakanje najbolj<br />

ubija. Zato je lažje imeti lažen občutek<br />

kontrole, nadzora, varnosti, ki daje navidezno<br />

moč.<br />

Kot terapevtka vidim, da dokler se<br />

<strong>zlorab</strong>ljeni počuti krivo, še vedno ostaja<br />

v odnosu s storilcem, čeprav samo čustveno.<br />

Krivda je kot pokrov, obrambni<br />

mehanizem, ki mu ne dovoli, da bi se<br />

soočili z vso bolečino, ki je skrita pod<br />

tem občutkom, predvsem z zdravo jezo<br />

in odločnostjo, brez katere se travma<br />

spolne <strong>zlorab</strong>e ne more predelati.<br />

Krivda seveda ne ostane samo v zvezi z<br />

<strong>zlorab</strong>o, ampak se prenese tudi kasneje<br />

na vsa mogoča področja življenja: krivda,<br />

da se lahko kje celo sprosti in ima v<br />

redu, čeprav naj si tega ne bi zaslužila,<br />

krivda, da ni dobra mama, partnerka,<br />

ženska (moški, oče, partner), krivda, da<br />

ne more vplivati na stvari, na katere ne<br />

more vplivati, krivda, da ves čas privlači<br />

»napačne« partnerje, krivda, da ni<br />

dovolj dobra v odnosu, ker ji ne gre pri<br />

spolnosti, ker ima med spolnostjo »flashbacke«<br />

iz <strong>zlorab</strong>e … Včasih ironično


INTERVJU<br />

30<br />

<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

rečem, da se počuti krivo celo za vreme<br />

v Južni Afriki. Počuti se krivo za vse,<br />

dolžno drugim narediti vsako uslugo,<br />

biti brez dovoljenja, da postavi mejo in<br />

reče ne. To pa je idealna kombinacija, ki<br />

pritegne storilce, da manipulirajo z njo<br />

in jo <strong>zlorab</strong>ljajo naprej.<br />

Verjetno je ta krivda še toliko<br />

večja, če se <strong>zlorab</strong>a dogaja več<br />

časa, že pri majhnem otroku, in to<br />

počne oseba, ki je z njim poznana<br />

in naj bi bila vredna zaupanja?<br />

Res je. Največ <strong>zlorab</strong> se zgodi v družinskem<br />

okolju oziroma s strani oseb,<br />

ki jim otrok zaupa – več kot 85 %. To<br />

je žalostno – prav tam, kjer naj bi bil<br />

otrok najbolj varen, živi v peklu in ne<br />

more nikamor pobegniti. Otrok težko<br />

dojame (sploh, če je <strong>zlorab</strong>ljen pred<br />

puberteto), kaj se z njim dogaja. Ima<br />

zelo mešane občutke. Nekdo se zanj zanima,<br />

sicer na zelo neprimeren način.<br />

Lahko je zanj dober samo takrat, ko je<br />

telesno na razpolago, sicer pa sta brez<br />

stika. Osamljen, zapuščen in spregledan<br />

začne verjeti, da storilcu nekaj<br />

pomeni, sicer si ne bi vzel vsaj občasno<br />

časa zanj, si želel njegove družbe, se z<br />

njim igral, tudi če na nenavaden način.<br />

Storilec sistematično in postopno pridobiva<br />

zaupanje in izkorišča otrokovo<br />

ranljivost. Otrok čuti, da nekaj ni prav,<br />

a v psihi naredi razcep, da lažje preživi<br />

– na osebo, ki je prijazna, in na osebo,<br />

ki je pošast. Le kako bi ta otrok preživel,<br />

če ne bi nezavedno uporabil vseh<br />

obrambnih mehanizmov?<br />

Ko pride do prvih <strong>spolnih</strong> dejanj,<br />

<strong>zlorab</strong>e, to presega njegovo dojemanje<br />

spolnosti. Ne ve, ali so dejanja namerna<br />

ali naključna. Nima besed. Ne<br />

razume, ker se ne da razumeti, ker ni<br />

opravičila in razlage, zakaj to storilec<br />

počne. Če storilec to podkrepi z besedami,<br />

da mu to počne, ker ga ima rad,<br />

bo otrok kasneje v življenju zamenjal<br />

ljubezen za <strong>zlorab</strong>o in se bo zapletal<br />

v odnose, v katerih bo znova in znova<br />

<strong>zlorab</strong>ljen, izkoriščan, ponižan, osramočen,<br />

razvrednoten, ali pa bo samo<br />

to počel drugim.<br />

Lahko torej storilec celo prepriča<br />

otroka, da je to, kar počne,<br />

nekaj normalnega?<br />

Res je. Storilec lahko prepriča otroka,<br />

da je spolna <strong>zlorab</strong>a nekaj »normalnega«<br />

in da to spada v njun odnos kot<br />

del ljubeče skrbi. Včasih da otroku celo<br />

občutek, da je izbran, ker je res nekaj<br />

posebnega. Tudi ko se dejanja stopnjujejo,<br />

postajajo še bolj neprijetna, otrok<br />

tega ne razume in ne dojame, da je izkoriščen,<br />

<strong>zlorab</strong>ljen, saj ne zmore povezati<br />

tega, da ga ista oseba spravlja v<br />

stisko in je z njim prijazna in ljubeča.<br />

To povzroča veliko zmedo. Nič ne ubije<br />

človeške psihe bolj kot dejstvo, da ista<br />

oseba izmenjuje nežnost in prijaznost z<br />

nasiljem in <strong>zlorab</strong>o. Zmeda je še večja,<br />

ker lahko otrok zato, ker ne razume, kaj<br />

se dogaja, vedno znova odhaja k storilcu,<br />

saj je v naravi otroka, da raziskuje,<br />

česar ne razume. To ponavlja, dokler<br />

ne razume. Naj poudarim, da tudi če<br />

otrok hodi k storilcu, to še ne pomeni,<br />

da si želi <strong>zlorab</strong>e, ampak vedno išče in<br />

si želi ljubezni v pravem pomenu. Vsako<br />

srečanje pa ga samo še bolj zmede,<br />

zato ima še večjo potrebo, da se vrača,<br />

da bi ugotovil, kaj bi pravzaprav rad od<br />

mene, zakaj sem pristal na to, kaj je z<br />

menoj, da odhajam k njemu.<br />

Ko otrok dojame, da to ni prav, da<br />

se to nikoli ne bi smelo zgoditi, še manj<br />

pa dogajati, pa so vse meje že povsem<br />

porušene. Otrok je notranje tako ujet<br />

v dinamiko <strong>zlorab</strong>e, da krivi sebe, se<br />

sprašuje, zakaj se ne upre, zakaj sodeluje.<br />

Ujet je v močna občutja, v brezizhodni<br />

situaciji, sploh če je že kazal znake,<br />

da se nekaj dogaja, vendar nihče ni<br />

ničesar opazil. Ostaja sam, preplavljen<br />

z gnusom, sramom in krivdo, ki pa ni<br />

njegova, ampak storilčeva, le da storilec<br />

tega ne čuti. Ne ukvarja se s tem,<br />

kaj storilec počne in zakaj ga spravlja v<br />

stisko, ampak s tem, zakaj to dopušča.<br />

Doživlja se kot aktiven del odnosa.<br />

Kaj se dogaja s takim otrokom, ko<br />

odraste? Ostaja še naprej žrtev?<br />

Glede na prej povedano je jasno, da so<br />

pri otroku, ki doživlja <strong>zlorab</strong>o, če po<br />

domače rečem, porušeni vsi zdravi<br />

senzorji za strah, za postavljanje meja,<br />

varnost, zaupanje. Pomešano je, kaj je<br />

ljubezen, kaj nasilje, kaj <strong>zlorab</strong>e, kaj<br />

spolnost, ki je zdrava in brez nasilja. Če<br />

tega ne razreši in če nikoli ne sliši, da<br />

to, kar je doživljal, ni bil izraz ljubezni<br />

ali naklonjenosti, ampak <strong>zlorab</strong>a, če ne<br />

sliši, da si tega ni zaslužil, da ni kriv, bo<br />

v odraslosti nezavedno privlačil ljudi,<br />

ob katerih bo podoživljal zelo podob-<br />

Nič ne ubije človeške<br />

psihe bolj kot dejstvo,<br />

da ista oseba izmenjuje<br />

nežnost in prijaznost z<br />

nasiljem in <strong>zlorab</strong>o.<br />

ne občutke ali celo dejanja. Zapletal se<br />

bo v odnose, v katerih bo veliko adrenalina,<br />

tveganih vedenj, hoje po robu,<br />

zasvojenosti, trpljenja, duševnih stisk,<br />

panike, saj mu bo samo to poznano in<br />

domače. Na razumski ravni si bo želel<br />

miru, razumevanja, prijaznosti, iskrenosti,<br />

a to ne bo privlačno, ker za psiho<br />

ne bo domače in poznano. Ko slišijo za<br />

zgodbe odraslih <strong>zlorab</strong>ljenih oseb, odrasli<br />

zato težko razumejo, zakaj se te<br />

osebe niso uprle, branile, sploh če je šlo<br />

za dlje trajajočo navezo.<br />

Če si že od otroštva globoko ranjen,<br />

zatrt v svoji intuiciji, psihično nestabilen,<br />

si najboljša vaba za tistega, ki išče<br />

točno tako osebo, da jo bo izoliral, osamil<br />

in nad njo izvajal katero koli vrsto<br />

nasilja, manipulacije in <strong>zlorab</strong>e. Še<br />

več, žrtev bo lahko celo prepričal, da<br />

to počne v imenu ljubezni. Spomnim<br />

se ženske, ki je hodila na terapijo in je<br />

povedala, da jo je oče spolno <strong>zlorab</strong>ljal.<br />

Rekla je, da je do 18. leta živela v prepričanju,<br />

da je normalno, da imajo očetje<br />

spolne odnose s svojimi hčerkami, ker<br />

se je to njej dogajalo vsak dan. Šele pri<br />

osemnajstih letih je na nekem predavanju<br />

dojela, da to ni bila ljubezen, da<br />

to ni bilo normalno, ampak da je bila to<br />

<strong>zlorab</strong>a. Njeno telo je ves čas čutilo, da<br />

nekaj ni v redu, saj je bila prekomerno<br />

težka. Tolažila se je s hrano. Iz odvečnih<br />

maščobnih celic si je naredila oklep<br />

v upanju, da bo manj privlačna, da<br />

bo rešena ubijanja na obroke. Vendar<br />

ni bila. Zaljubila se je v fanta, ki jo je<br />

prepričal, da je vredna svojega denarja<br />

in jo v sobi prodajal drugim moškim in<br />

z njo služil. Ta ženska je bila čustveno<br />

otopela, mrtva, da je lahko preživela.<br />

Intelektualno, razumsko pa je bila nadpovprečna<br />

– zlata maturantka. Si lahko<br />

predstavljate, kaj vse je doživljala?<br />

Leta in leta je garala, da je začela počasi


<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023 INTERVJU<br />

31<br />

drugače živeti, počasi čutiti svoje telo,<br />

verjeti, da ona ni enako <strong>zlorab</strong>a, da je<br />

<strong>zlorab</strong>a nekaj, česar nikoli ne bi smela<br />

doživeti, in da ni za nič kriva. Spolno<br />

<strong>zlorab</strong>ljene osebe se identificirajo s<br />

spolno <strong>zlorab</strong>o: »Jaz sem <strong>zlorab</strong>a.« Ne<br />

ločijo, da je eno <strong>zlorab</strong>a, drugo pa so<br />

one. Tako je vse prežeto z občutji <strong>zlorab</strong>e,<br />

gnusa, sramu, krivde, strahu …<br />

Na terapijah vedno rečem ljudem,<br />

ki so bili spolno <strong>zlorab</strong>ljeni, da je, ne<br />

glede na to, kaj so doživeli, upanje, da<br />

je lučka na koncu tunela, ki je morda<br />

še ne vidijo, da je novi dan. Tudi če se<br />

spomini res močno prebujajo, so danes<br />

na varnem. Zloraba se ne dogaja več,<br />

so samo popotresni sunki, zato imajo<br />

možnost, da se odločajo drugače, niso<br />

več ujeti. Lahko si dovolijo narediti nekaj<br />

novega, poslušati sebe, tisti glas,<br />

ki so ga vedno samo utišali, preslišali.<br />

Lahko si dovolijo spremembe, saj ponavljanje<br />

starega ne prinese v življenje<br />

nič drugačnega, lepšega. Čeprav nas<br />

naša preteklost v veliki meri oblikuje,<br />

nas ne sme določati.<br />

Splošno mnenje je, da ima žrtev<br />

vedno podoben psihološki profil,<br />

da je šibka, naivna, da nima socialne<br />

varovalke v družini.<br />

Je res tako preprosto?<br />

Ja, prototip <strong>žrtve</strong> je res tak. Ko študentom<br />

na predavanjih rečem, naj mi povedo,<br />

kako si predstavljajo tipično žrtev<br />

spolne <strong>zlorab</strong>e, rečejo največkrat to, kar<br />

ste vi našteli: izgleda uboga, naivna,<br />

šibka, ženskega spola, morda celo neurejena,<br />

da ne rečem zanemarjena. To ni<br />

(nujno) res. Lahko je celo daleč od tega.<br />

Večina žrtev, ki so pri osemnajstih letih<br />

prišle k meni na terapijo, tako moški<br />

kot ženske, niso izgledale tako, ampak<br />

so bile navzven urejene. Nekatere so<br />

pod popolno zunanjo podobo skrivale<br />

vse tisto, kar najbolj boli, da le ne bi kdo<br />

navzven opazil, da je z njimi kaj narobe.<br />

Podobno so morale kot otrok skrivati<br />

<strong>zlorab</strong>o, da je nihče ne bi videl.<br />

Veliko teh oseb živi v problematičnih<br />

partnerskih odnosih v iluziji, da<br />

se bo partner, če ga bodo imele dovolj<br />

rade, spremenil. Spet torej verjamejo,<br />

da bodo nekaj spremenile, če bodo nekaj<br />

naredile. Naložijo si krivdo za njegovo<br />

popivanje, za njegove afere, tolerirajo<br />

nasilje, ker tako lažje preživi, kot<br />

da čakajo, kaj bo drugi spremenil. Kako<br />

naj zberejo moč, da gredo stran, če porabijo<br />

vso energijo za to, da preživijo<br />

iz dneva v dan? Da nekdo zmore nositi<br />

celo življenje toliko strahu, krivde, sramu,<br />

gnusa, potlačene jeze, neizjokanih<br />

solz, mora biti presneto močan. Tega,<br />

da so veliko močnejše, kot je njihov rabelj,<br />

se <strong>žrtve</strong> ne zavedajo. Občutek imajo,<br />

da ne bodo preživele, če bodo same.<br />

Pa ni res! Ko žrtev spozna, da lahko<br />

preživi tudi sama, da je v resnici že ves<br />

čas v takem odnosu sama, sama za vse,<br />

predvsem pa čustveno sama, zmore iti<br />

stran in ni ji treba več biti v vlogi <strong>žrtve</strong>.<br />

Nekdo, ki je v stiku s seboj, s svojo intuicijo,<br />

ima zdravo jezo, odločnost in zna<br />

postavljati meje, ne bo postal žrtev oziroma,<br />

če bo prišel v past, bo znal prej<br />

najti pot iz nje.<br />

Izpostavili ste, da tipična žrtev<br />

spolne <strong>zlorab</strong>e izgleda uboga,<br />

naivna, šibka … Je lahko žrtev<br />

<strong>zlorab</strong>e tudi nekdo,<br />

ki je imel normalno otroštvo?<br />

Vsaka ženska ali moški je lahko potencialno<br />

žrtev <strong>zlorab</strong>e, čeprav klinične<br />

izkušnje in raziskave kažejo, da je<br />

70% verjetnost, da bo tisti, ki je že v<br />

otroštvu doživel katero od <strong>zlorab</strong>, tudi<br />

kasneje žrtev. Naj tukaj dodam še vpliv<br />

transgeneracijskega prenosa travme, ki<br />

se vedno bolj raziskuje. To pomeni, da<br />

Storilec prepriča<br />

otroka, da je spolna<br />

<strong>zlorab</strong>a nekaj<br />

normalnega in da to<br />

spada v njun odnos<br />

kot del ljubeče<br />

skrbi.<br />

Če si že od otroštva<br />

globoko ranjen, zatrt v<br />

svoji intuiciji, psihično<br />

nestabilen, si najboljša<br />

vaba za tistega, ki išče<br />

točno tako osebo, da jo<br />

bo izoliral, osamil in<br />

nad njo izvajal katero<br />

koli vrsto nasilja,<br />

manipulacije in <strong>zlorab</strong>e.


INTERVJU<br />

<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

32 Komentar<br />

pridejo npr. na terapijo mama, oče in<br />

hčerka. Hčerka, stara 12 let, ima anoreksijo<br />

ali bulimijo, se samopoškoduje,<br />

ne zaupa ljudem, zato ne želi več v šolo,<br />

je tesnobna, v svoji sobi. Preiščemo vse<br />

okoliščine v smislu, ali je bilo kaj takega<br />

v družini ali izven družine. Ničesar<br />

ne najdemo. Izkaže se, da sta starša<br />

zelo skrbna in da je tudi družinska dinamika<br />

taka, da nudi varno okolje za<br />

razvoj. Ničesar konkretnega ni ne tukaj<br />

in sedaj ne v bližnji preteklosti.<br />

V tem primeru vsekakor preverim,<br />

kaj se je dogajalo z očetom ali mamo,<br />

ko sta bila v istih letih, kot je sedaj<br />

hčerka. Če verjamete ali ne, ne samo<br />

po letih, včasih se celo po mesecih<br />

ujema, da je bila npr. mama pri isti<br />

starosti spolno <strong>zlorab</strong>ljena, potlačila<br />

je vse občutke, jih disocirala in živela<br />

naprej. Njena hčerka pa je vsa ta čutenja<br />

posrkala vase (mama ni ničesar<br />

kriva, saj gre za nezavedni mehanizem<br />

prenosa nepredelanih čutenj) in teh<br />

čutenj ne zmore prebaviti, zato bruha,<br />

ne more jih več zaužiti, zato simbolično<br />

odklanja hrano, se samopoškoduje,<br />

da psihično bolečino preusmeri na fizično.<br />

Dokler mama ne bo začela reševati<br />

svoje travme, bo hčerka zelo težko<br />

rešena tega trpljenja.<br />

Kakšen pa je psihološki profil<br />

storilca? Kaj se dogaja v njem?<br />

Je vse zavestno (načrtovanje,<br />

dejanje, dolgoročna odvisnost)?<br />

Kakšni psihološki mehanizmi se<br />

predhodno odvijajo v njem?<br />

Težko bi na splošno govorila o psihološkem<br />

profilu storilca. Ko imamo v mislih<br />

pedofilijo, ki se največkrat dogaja s<br />

strani otroku poznanih oseb, je dejanje<br />

<strong>zlorab</strong>e zelo načrtovano vnaprej. Preden<br />

pedofil izbere otroka, ga kar nekaj<br />

časa opazuje, ga postopno vpelje v svet<br />

nevarnih igric. Dela na tem, da si pridobi<br />

zaupanje, da dobi otrok občutek, da<br />

je na varnem, da je nekaj posebnega. Ko<br />

prvič naredi »test«, to pomeni, da začne<br />

z dotiki ali se razkazuje, opazuje otroka<br />

golega, je otrok v šoku, zamrzne, ker tega<br />

ni pričakoval, zato največkrat ne reagira.<br />

Ko drugič spet naredi nekaj in se morda<br />

otrok odzove na način, s katerim pokaže,<br />

da tega ne želi, mu že naloži krivdo, kaj se<br />

brani, saj prvič ni imel nič proti.<br />

O tej dinamiki bi lahko še veliko govorila,<br />

ampak če se osredotočim na to,<br />

Pri <strong>spolnih</strong> <strong>zlorab</strong>ah<br />

ne gre nikoli najprej<br />

za spolno slo, ampak<br />

predvsem za moč,<br />

nadzor, ponižanje,<br />

razvrednotenje.<br />

kdo je lahko storilec, bi rekla, da so storilci<br />

v vseh poklicih, različnih starosti,<br />

tako moški kot ženske ne glede na vero,<br />

raso. Navzven imajo največkrat povsem<br />

drug obraz – lahko so urejeni, ugledni,<br />

celo nagrajeni za kakšne posebne usluge,<br />

v družbi pogosto spoštovani in cenjeni,<br />

zato je še toliko manjša verjetnost,<br />

da bodo, če pride do razkritja, drugi verjeli<br />

žrtvi, da govori resnico. Storilci, ki<br />

so na visokih položajih, <strong>zlorab</strong>ijo svojo<br />

moč in avtoriteto. Nikoli nimajo samo<br />

ene <strong>žrtve</strong>, ampak jih lahko imajo 10, 20,<br />

tudi 100. Ne ustavijo se sami od sebe. To<br />

je kot zasvojenost, ko je oseba gnana in<br />

preokupirana, izgubi nadzor in nadaljuje<br />

kljub negativnim posledicam.<br />

Ko gre za storilce, ki ne iščejo otrok,<br />

ampak odrasle osebe, običajno lažje<br />

Klinične izkušnje<br />

kažejo, da je vsaka peta<br />

ženska in vsak sedmi<br />

moški v življenju žrtev<br />

spolne <strong>zlorab</strong>e.<br />

govorimo o določenem profilu, predvsem<br />

o antisocialni osebnostni motnji.<br />

To so osebe, ki ne zmorejo sočutja, ne<br />

čutijo krivde, ki rabijo adrenalin, niso<br />

v stiku s strahom, jih vzburja občutek,<br />

da imajo moč, kontrolo, da so celo<br />

nasilni, da mučijo svojo žrtev, saj brez<br />

trpljenja ni vzburjenja. Ni jim mar, kaj<br />

doživlja njihov »partner«. Pomembno<br />

je, da osvojijo telo, ne da imajo odnos.<br />

Žrtev je le objekt za zadovoljevanje potreb.<br />

Potem ko jo razčlovečijo, jo lahko<br />

takoj odvržejo. Včasih za dosego svojega<br />

cilja uporabijo tudi alkohol ali drogo,<br />

da žrtev omamijo.<br />

Imate v mislih kaj konkretnega?<br />

Seveda. Že nekaj časa je močno v porastu<br />

tako imenovana droga GHB, ki nima<br />

ne vonja ne okusa in že v manjših količinah<br />

močno prizadene centralni živčni<br />

sistem. Žrtev postane omotična, izgubi<br />

zavest in spomin, njeno telo pa postane<br />

objekt za posilstvo. Čedalje več je deklet,<br />

ki pridejo na terapijo s paničnimi<br />

napadi, v hudih duševnih stiskah, s samomorilnimi<br />

mislimi, ker ne vedo, kaj<br />

se je med <strong>zlorab</strong>o dogajalo. Spomnim<br />

se punce, ki je rekla, da je šla na zabavo<br />

s prijateljico in ji je vmes postalo slabo,<br />

zato je šla na zrak. Od tam naprej se ne<br />

spomni ničesar. Spomni se šele, da se je


<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023 INTERVJU<br />

Komentar<br />

33<br />

Pedofil izbere otroka,<br />

ki ima slabši stik<br />

s starši, je veliko<br />

prepuščen sam sebi<br />

ali pa se starši ne<br />

zanimajo zanj.<br />

zbudila v temnem prostoru, naga, krvava<br />

po nogah, ob njej pa je bilo šest uporabljenih<br />

kondomov. Ko človek posluša<br />

take zgodbe, bi kričal od groze, kaj šele,<br />

da to doživiš. To dekle bo zelo težko še<br />

kdaj normalno živelo. Sprašujem se, kaj<br />

se dogaja v glavi takega storilca, da potrebuje<br />

za svoje spolno zadoščenje skoraj<br />

mrtvo telo omamljene punce in da lahko<br />

stoji v vrsti s še nekaj kolegi, ki pred<br />

njim ali za njim naredijo isto.<br />

Marsikateri najstnik niti ne ve, kaj<br />

vse ga lahko doleti, ko gre v nek nočni<br />

klub ali pa celo na zasebno zabavo, kamor<br />

so povabljeni tudi neznani ljudje.<br />

Starši morajo povedati svojim otrokom,<br />

da, tudi če njim zaupajo, ne zaupajo<br />

okolici. Povedati jim morajo, da<br />

ne smejo nikoli in nikjer puščati svoje<br />

pijače odprte, brez nadzora, niti piti, če<br />

jo dobijo postreženo v kozarcu. Morda<br />

se bo marsikomu zdelo, da pretiravam,<br />

vendar izkušnje s terena, tako s terapij<br />

kot od kriminalistov, žal kažejo, da je<br />

vsa skrb zelo upravičena in na mestu.<br />

Gre pri spolni <strong>zlorab</strong>i zgolj za<br />

spolno slo ali so v ozadju še druge<br />

stvari (moč, nadzor, ponižanje)?<br />

Kot sem že omenila, pri <strong>spolnih</strong> <strong>zlorab</strong>ah<br />

nikoli ne gre najprej za spolno slo,<br />

ampak predvsem za moč, nadzor, ponižanje,<br />

razvrednotenje. To spolno vzburja.<br />

Pedofila ne vzburja odrasla ženska.<br />

Če je že z njo v spolni intimi, bo v mislih<br />

z otrokom, sicer se ne bo spolno vzburil.<br />

Ne drži, da imajo tisti, ki <strong>zlorab</strong>ljajo,<br />

večjo spolno slo ali da doma nimajo zadovoljenih<br />

svojih <strong>spolnih</strong> potreb. Glavni<br />

motivi, ki ženejo storilca, tudi ko gre<br />

za spolno nasilje pri odraslih osebah,<br />

so manipulacija, dominantnost, nadzor,<br />

mučenje, razčlovečenje. Normalna<br />

spolnost jih ne privlači, ne vzburja. Raziskave<br />

kažejo, da je tretjina tistih, ki so<br />

bili sami kot otroci <strong>žrtve</strong> <strong>spolnih</strong> <strong>zlorab</strong>,<br />

kasneje postala tisti, ki <strong>zlorab</strong>ljajo. Vendar<br />

to ni ne opravičilo ne izgovor, češ<br />

da ne morejo drugače, ker so tudi njih<br />

<strong>zlorab</strong>ljali. Kot odrasel je vsak odgovoren<br />

za to, kar počne, ne glede na še tako<br />

travmatično preteklost. Večkrat dodam,<br />

da če bi tako gledali, lahko izpustimo<br />

vse, ki so v zaporih, saj so imeli zagotovo<br />

težko otroštvo.<br />

Kako vzgajati otroka, da bo<br />

odporen na manipulacije?<br />

Od malega naprej je prav, da se z otrokom<br />

pogovarjamo o vsem, seveda njegovi<br />

starosti primerno, da ga slišimo,<br />

ko je v stiski, da mu verjamemo. Začne<br />

se pri preprostih vsakdanjih zadevah.<br />

Povedati mu moramo, da je njegovo<br />

telo samo njegovo, da se intimnih delov<br />

ne sme nihče dotikati, da ima pravico<br />

reči ne in da če mu kdaj kdo reče, da je<br />

to samo njuna skrivnost, pomeni, da<br />

se zelo boji, ker dela nekaj narobe, zato<br />

mora otrok takrat takoj in nujno povedati<br />

doma. Vendar se tu vse zaplete, če<br />

se prav doma dogaja <strong>zlorab</strong>a in otrok<br />

nima tega komu povedati. Takrat pa bi<br />

morali učitelji, vzgojitelji, svetovalne<br />

službe ob prvih znakih biti pozorni,<br />

stvar preveriti in ustrezno ukrepati.<br />

Žal se prevečkrat dogaja, da je lažje<br />

pogledati stran, ker ljudje rečejo, da<br />

bodo imeli še oni težave z zaslišanji in<br />

podobno. Žalostno, a resnično. Kaj torej<br />

preostane takemu otroku?<br />

Tu bi rada dodala še eno stvar, ki se<br />

me je zelo dotaknila. Pred časom sem<br />

gledala dokumentarni film o pedofilih,<br />

v katerem so jih spraševali, na podlagi<br />

česa so izbrali otroka oziroma kaj bi<br />

rekli staršem, naj naredijo, da bo njihov<br />

otrok na varnem pred pedofili. Vsi<br />

po vrsti so povedali, da otroka, ki je v<br />

dobrem odnosu s starši in pri katerem<br />

vidijo, da jim vse pove, da se starši zanimajo<br />

zanj, kaj počne, s kom se druži,<br />

če je na spletu, kdo so njegovi prijatelji,<br />

s kom si dopisuje, ne bi izbrali. Izbrali<br />

pa so takega, ki je imel slabši stik s starši,<br />

je bil veliko prepuščen sam sebi ali<br />

pa se starši niso zanimali zanj.<br />

Nujno je, da starši vedo, s kom se<br />

družijo njihovi otroci – tudi na spletu.<br />

Spomnim se primera, ko mi je na terapiji<br />

mama petih otrok razlagala, kako je<br />

šestnajstletni sin preko spleta spoznal<br />

krasno punco, s katero se je želel srečati,<br />

seveda tudi v živo. Ni ji dalo miru in peljala<br />

ga je ter mu povedala, da bo počakala<br />

malo stran, da vidi to dekle, potem<br />

pa ju bo pustila, da gresta naprej na pijačo<br />

in sprehod. Iz avta pa ni prišlo dekle,<br />

ki ga je sin čakal, ampak starejši moški,<br />

ki se je pretvarjal, da je mlado dekle.<br />

Pametna mama si je takoj zapisala registracijo<br />

in obvestila policijo. Izvedela<br />

je, da je starejši gospod stari znanec policije.<br />

Takih primerov ni malo. Raziskava,<br />

narejena v Sloveniji, je pokazala, da<br />

tretjina staršev o teh zadevah ne govori<br />

z otroki, pričakuje pa, da bo to opravila<br />

šola kot del učnega načrta. Starši so tisti,<br />

ki morajo otroka prvi podučiti. Najbolj<br />

ga bodo zavarovali pred <strong>zlorab</strong>ami<br />

ali vsaj pred nadaljnjim <strong>zlorab</strong>ljanjem,<br />

če mu bodo povedali, kaj vse je <strong>zlorab</strong>a,<br />

za katero nikoli ni kriv, in ga naučili, da<br />

jim vse pove.<br />

Kaj bi še želeli za konec sporočiti<br />

žrtvam, ki to berejo?<br />

Želela bi, da začnejo verjeti, da niso<br />

krive za <strong>zlorab</strong>o, ne glede na okoliščine.<br />

Naj ne obupajo, ampak naj si poiščejo<br />

pomoč, zaupanja vredne osebe,<br />

da dajo bolečino iz sebe. Ni jim treba<br />

vse življenje nositi <strong>zlorab</strong>e in biti<br />

žrtev. Zloraba ima moč, ampak oni so<br />

močnejši, saj sicer ne bi preživeli vsega,<br />

kar jim je bilo storjeno. Zaslužijo<br />

si boljše in lepše življenje. Verjamem,<br />

da jim lahko uspe, tudi če bodo za to<br />

morali kdaj narediti korak nazaj, da<br />

bodo lahko šli potem dva naprej. <br />

Nadaljevanje intervjuja<br />

najdete<br />

na spletni strani<br />

<strong>Domovina</strong>.je.


GLASBA<br />

34<br />

Komentar<br />

<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

Laibach ne bo nastopil v Kijevu:<br />

Ukrajinci so jih zavrnili, saj jih vidijo<br />

kot samopromotorje in hipokrite<br />

JAKOB VID<br />

ZUPANČIČ<br />

Slovenska skupina Laibach je v okviru posebnega koncertnega programa<br />

Evrovizija imela namen konec marca nastopiti v Kijevu. Ker je napoved<br />

njihovega prihoda v Kijev sprožila veliko polemik in kontroverznih<br />

odzivov med Ukrajinci, so organizatorji koncert odpovedali.<br />

Skupino so Ukrajinci obtožili<br />

tudi hipokrizije, češ da je v napovedi<br />

koncerta uporabila iste<br />

besede, kot jih v svoji propagandi<br />

uporablja ruski agresor, čeprav<br />

skupina Ukrajince v vojni proti Rusiji<br />

sicer podpira.<br />

PODOBNOST Z RUSKO<br />

PROPAGANDO<br />

Slovenska skupina Laibach iz Trbovelj<br />

je že praktično od svojega začetka (ustanovljena<br />

je bila 1980) predmet kritik<br />

in kontroverz, predvsem zaradi svoje<br />

fašistične simbolike in totalitarnih<br />

vojaških podob. Leta 1984 so jim denimo<br />

prepovedali nastopati v Jugoslaviji,<br />

zato so se takrat preselili v London.<br />

Gre za eno prvih zahodnih glasbenih<br />

skupin, ki je nastopila v Severni Koreji<br />

(leta 2015), bila pa je tudi ena prvih, ki<br />

je nastopala v Sarajevu še za časa vojne<br />

v Bosni (leta 1995).<br />

Nekaj podobnega so očitno nameravali<br />

izvesti tudi letos v Ukrajini. Sicer<br />

ne bi bili čisto prvi glasbeniki, ki bi nastopili<br />

v napadeni državi, saj sta Bono<br />

in The Edge iz skupine U2 že maja lani<br />

izvedla 40-minutni koncert na kijevski<br />

postaji podzemne železnice. Bi pa bila<br />

prva skupina, ki bi izvedla večji koncert<br />

na prizorišču tradicionalnega tipa<br />

(v dvorani Bel Etage v Kijevu).<br />

V napovedi koncerta v Kijevu, ki<br />

jo je objavil britanski časnik Guardian,<br />

so zapisali, da obžalujejo vojno<br />

v Ukrajini, pri kateri gre za »cinično<br />

posredniško vojno, za geostrateške<br />

interese velesil in finančnega kapitala<br />

vojaške industrije«. Zapisali so še, da


<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

GLASBA<br />

Komentar<br />

35<br />

sta »v tej vojni najbolj ogrožena ukrajinsko<br />

ljudstvo in Ukrajina kot država,<br />

katastrofalne posledice pa bo čutila<br />

Rusija sama, pa tudi Evropa in druge<br />

regije«. »Mir je mogoč in mora doseči<br />

le in izključno z intenzivno diplomacijo,<br />

resnimi pogovori za zeleno mizo,<br />

predvsem med Ameriko in Kitajsko,<br />

ki sta glavni igralki na šahovnici, ter<br />

protagonistoma neposrednega konflikta,<br />

Ukrajino in Rusijo,« so v svojem<br />

napovedniku zaključili Laibach.<br />

Ravno te besede pa so v Ukrajini<br />

povzročile negativne odzive. Številne<br />

so namreč spomnili na rusko propagando,<br />

ki vojno v Ukrajini še vedno<br />

označuje zgolj kot »vojaško specialno<br />

operacijo«, ter kot spopad z Natom,<br />

Ukrajino pa predstavlja zgolj kot marioneto<br />

zahoda.<br />

LAIBACH OBTOŽILI<br />

HIPOKRIZIJE<br />

Skupina Laibach je nato že pred tremi<br />

dnevi po burnih odzivih na Facebooku<br />

zapisala, da v Kijevu ne bodo nastopili<br />

zato, da bi bili prva, druga ali tretja<br />

skupina, ki je med vojno nastopila v tej<br />

državi, ampak kot jasen izraz podpore<br />

državi v tej vojni. Zapisali so tudi,<br />

da so po začetku vojne odpovedali vse<br />

nastope v Rusiji ter v vseh intervjujih<br />

obsodili rusko agresijo.<br />

TWITTER<br />

A tudi po teh pojasnilih Laibachi<br />

niso bili deležni odobravanja. Tako so<br />

nekateri opozorili, da so recimo marca<br />

lani – ko so objavili novico o odpovedi<br />

nastopov v Rusiji – odgovorili na očitek<br />

uporabnika Facebooka, češ da so hipokritski,<br />

saj niso odpovedali nastopov v<br />

zahodnih državah po začetku Zalivske<br />

vojne, ter zapisali, da samo začasno odpovedujejo<br />

nastope v Rusiji, saj dostop<br />

v državo ni možen. Zapisali so tudi, da<br />

zavračajo agresivno rusko invazijo, a<br />

da ne podpirajo kulturnega bojkota države<br />

in nameravajo nastopiti v državi,<br />

ko bo priložnost za to.<br />

Kot je Laibach povedala za STA, je<br />

organizator koncert odpovedal v nedeljo,<br />

ker je napoved v Ukrajini sprožila<br />

preveč polemik in kontroverznih<br />

odzivov. Od skupine naj bi po njihovih<br />

besedah kategorično zahtevali tudi, da<br />

se izrečejo, da so vsi Rusi in da je ruska<br />

umetnost ničvredna, v kar pa niso hoteli<br />

privoliti. Laibach pa ni navedel, kdo<br />

naj bi to od njih zahteval. Organizatorji<br />

pa so se na pojasnila Laibacha odzvali<br />

z besedami: "Laž, to se ni zgodilo." <br />

Pri vojni v Ukrajini<br />

gre za »cinično<br />

posredniško vojno,<br />

za geostrateške<br />

interese velesil<br />

in finančnega kapitala<br />

vojaške industrije«.<br />

Marjetica @MarjeticaM<br />

Laibach danes:<br />

"Ob agresiji smo takoj odpovedali<br />

vse nastope v Rusiji."<br />

Laibach pred letom dni:<br />

"Nastopi v Rusiji so začasno<br />

odpovedani, ampak samo zato,<br />

ker tja ni bilo možno priti."<br />

Komentarji bralcev<br />

V Moskvo že morda sodijo, v Kijev pa<br />

nikakor ne!<br />

MEFISTO<br />

Laibach ni imel nikoli namena nastopiti<br />

v Ukrajini, ampak so imeli agendo odstopiti<br />

in obtožiti Ukrajince sovraštva<br />

do (vseh) Rusov. Teater in obsodbe oz.<br />

agenda: grdi Ukrajinci, ko vam padajo<br />

na glavo ruske bombe. Na sto tisoče<br />

teh bomb. Že videno. Tudi Hitler je<br />

pobijal Žide, ker so bili hudobni. Vedno<br />

je kriva žrtev! Nikoli storilec.<br />

Gregor


SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

36<br />

Komentar<br />

<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

V Planici je lepo: nobene gneče,<br />

jemo in spimo pa v Italiji<br />

TOMAŽ KAVČIČ<br />

V Planici poteka prvo svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju<br />

v Sloveniji doslej. Slovenske skakalke so osvojile četrto mesto v ekipni<br />

preizkušnji, daleč od medalj pa so na večerni tekmi, ki je bila zaradi<br />

spreminjajočega se vetra na meji regularnosti, ostali naši skakalci.<br />

Še večji polom kot na skakalnici<br />

pa organizatorji iz Slovenske<br />

smučarske zveze doživljajo<br />

okoli nje. Zaradi izjemno visokih<br />

cen vstopnic, hrane in pijače na<br />

prizorišču ter prenočišč v (slovenski)<br />

okolici je odziv gledalcev zelo slab.<br />

Vtisa niso zmogli rešiti niti s poskusom<br />

iz obupa – uvedbo pol cenejših<br />

vstopnic (po 33 evrov) za popoldanski<br />

del razporeda. Po prvih treh tekmovalnih<br />

dneh se je tako skupaj v dolini<br />

pod Poncami zbralo le 14.500 obiskovalcev,<br />

v kar so všteti tudi novinarji,<br />

tehniki, prostovoljci …<br />

Ker so Slovenci zagreti navijači svojih<br />

športnikov in zagnani obiskovalci športnih<br />

prireditev, je jasno, da je krivda za<br />

polom pri obisku posledica lakomnosti<br />

organizatorjev, kar pričajo tudi množični<br />

odzivi navijačev na spletu.<br />

REZULTATI TEKMOVALCEV<br />

Prvi skakalni dnevi v Planici so minili<br />

brez slovenske medalje. Na moški tekmi<br />

na srednji skakalnici je Anže Lanišek<br />

(26) zasedel deveto mesto, Timi Zajc (22)<br />

pa deseto. Naslov svetovnega prvaka je<br />

ubranil Poljak Piotr Žyla (36), ki je z izjemnim<br />

skokom in rekordom skakalnice<br />

(106 metrov) na najvišjo stopničko napredoval<br />

s komaj 13. mesta po prvi seriji.<br />

Anže Malovrh/STA<br />

Organizatorji menijo,<br />

da se navijači<br />

ne zavedajo pomena<br />

svetovnega prvenstva.


<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

Komentar<br />

37<br />

Tudi četrtkova ženska tekma na<br />

srednji napravi se za slovenske skakalke<br />

ni končala po željah. Še bolj<br />

žalostno pa je bilo pogledati v iztek<br />

skakalnice, saj so tribune samevale.<br />

Eno najpomembnejših tekem sezone<br />

si je ogledalo le okrog 1.000 navijačev.<br />

Tudi dan pozneje, sončnemu vikendu<br />

navkljub, ni bilo bistveno bolje. Domen<br />

Prevc (23) je pred začetkom tekme<br />

povedal: »No, danes je vsaj ta iztek<br />

skakalnice nekoliko popolnjen, da izgleda,<br />

kot da je resna tekma.«<br />

Že zdaj je jasno, da prvotni cilj<br />

organizatorjev, ki mimogrede precej<br />

pomeni tudi v proračunskem smislu,<br />

saj bo od prodaje vstopnic med drugim<br />

odvisno tudi, ali se bo prvenstvo<br />

zaključilo s pozitivno ali negativno<br />

bilanco, ne bo dosežen. Računali so<br />

namreč, da si bo svetovno prvenstvo<br />

ogledalo med 150 in 200 tisoč navijačev.<br />

Tujci so za zdaj večinoma obiskovali<br />

le tekaške preizkušnje, na katerih<br />

so prednjačili Skandinavci z Norvežani<br />

in Švedi na čelu. Manjka pa predvsem<br />

Slovencev in Nemcev.<br />

Organizatorji se izgovarjajo, da<br />

slovenski navijači ne vedo, da je finale<br />

svetovnega pokala manj od svetovnega<br />

prvenstva, ki je enkraten in neponovljiv<br />

dogodek, in da takšnega prvenstva Slovenija<br />

še dolgo ne bo imela. Na drugi<br />

strani se hudujejo nad slabimi letalskimi<br />

povezavami, češ da iz skandinavskih<br />

držav ni veliko rednih letalskih linij.<br />

To pomeni, da so morali skandinavski<br />

organizatorji tekmovanj organizirati<br />

čarterske polete. Nemcev po njihovem<br />

mnenju ni zaradi slabih rezultatov njihovih<br />

tekmovalcev, pri čemer sta jih sicer<br />

v soboto demantirala Wellinger (27)<br />

in Gaiger (30), ki sta osvojila posamično<br />

srebrno in bronasto medaljo.<br />

RAZLOG ZA MANJŠI OBISK<br />

Kje iskati razloge? Najbrž je treba večino<br />

pripisati visokim cenam vstopnic,<br />

saj je treba za slovenske razmere globoko<br />

v žep seči tudi za pijačo in jedačo.<br />

Vstopnice se niso prodajale že pred<br />

prvenstvom, najslabšo reklamo prodaji<br />

pa so naredile ravno zasoljene cene, ki<br />

so Slovence dodobra razburile. Že finale<br />

svetovnega pokala na letalnici v Planici<br />

je v zadnjih petih letih doživel 70%<br />

dvig cene – najcenejša stojišča stanejo<br />

35 evrov. Za svetovno prvenstvo pa je<br />

SZS cene skoraj podvojila.<br />

A organizatorji trmasto vztrajajo<br />

pri svojem: »Vsi očitki na račun kart<br />

ne veljajo več. Toliko možnosti smo<br />

jim dali – tako z družinskimi in popoldanskimi<br />

kartami kot tudi s ponudbo<br />

članom Sloski, ki lahko vstopnico<br />

za 33 evrov uporabijo za ves<br />

dan.« Pri tem pa pozabljajo, da so popoldanske<br />

vstopnice uvedli šele par<br />

dni pred samim prvenstvom.<br />

V okolici prizorišč prvenstva ostajajo<br />

nezapolnjeni tudi nastanitveni<br />

objekti. Zaradi podražitev je veliko namestitev<br />

na Bledu ostalo povsem praznih,<br />

tudi v občini Kranjska gora se namestitve<br />

ne glede na velikost dogodka<br />

še najdejo. Organizatorji pravijo, da so<br />

se s ponudniki nastanitev večkrat sestali<br />

in jim govorili, da bodo gostje radi<br />

prišli, a morajo ohraniti smiselne cene.<br />

BELJAK IN TRBIŽ<br />

Še tisti navijači, ki so se na svetovno<br />

prvenstvo v Planico draginji navkljub<br />

podali, raje gostujejo v Beljaku ali Trbižu,<br />

kjer je kapaciteta enakega standarda<br />

za polovico cenejša. Ob ugotovitvi,<br />

da slovenski hotelirji ne bodo popuščali<br />

pri cenah, so večje skupine, ki štejejo<br />

tudi do 500 gostov, dodobra napolnile<br />

zmogljivosti v sosednjih državah. Pri<br />

tem ne gre spregledati, da so bili Beljačani<br />

trden partner Planice v vseh kandidaturah<br />

za svetovno prvenstvo, saj<br />

so spoznali priložnost za svoj turizem<br />

tako v času prvenstva kot tudi v smislu<br />

dolgoročne naložbe. To je tako zelo<br />

drugače kot pri slovenskih ponudnikih<br />

Visoke cene<br />

so krive<br />

za prazne tribune.<br />

TWITTER<br />

nastanitev, ki bi morali to spoznati še<br />

toliko prej.<br />

Od tega je veliko iztržil tudi Trbiž,<br />

ker je kljub oddaljenosti od doline pod<br />

Poncami očitno znal najti ravnotežje<br />

med primerno ceno in ponudbo. Že<br />

hiter pogled na portal Booking pokaže,<br />

da bi tik pred zdajci za dve nočitvi v<br />

trizvezdičnem hotelu v Trbižu plačali<br />

največ 240 evrov, v Kranjski gori pa se<br />

pri 250 ponudba šele začne in gre tudi<br />

do 500 evrov.<br />

CENE HRANE IN PIJAČE<br />

Tiste navijače, ki na prizorišče vendarle<br />

pridejo, pa zagotovo negativno<br />

presenetijo še cene hrane in pijače.<br />

Za pol litra vode v plastenki bo žejen<br />

obiskovalec moral odšteti 3,5 evra, pol<br />

litra piva je 5 evrov, kuhano vino 5,5<br />

evra, žgane pijače pa od 5 evrov naprej,<br />

gin tonik na primer 9 evrov. Za čaj<br />

je treba odšteti 3 evre, za kavo pa od 2<br />

evrov naprej.<br />

Pri hrani se cene burgerjev začnejo<br />

pri 12 evrih, jabolčni zavitek stane<br />

7,5 evra, ocvrt krompirček pa 5,5 evra.<br />

Perutničke in piščančji trakci so 14<br />

evrov, golaž 12, hot dog 8 in svinjska<br />

rebra 18 evrov.<br />

Vsem naštetim težavam pa se v<br />

zadnjih tednih pridružujejo še obtožbe<br />

na račun okoljske škode, ki<br />

naj bi jo prireditelji povzročili zaradi<br />

gradnje začasnih parkirišč. Ustrezni<br />

inšpekcijski postopki so že stekli. Seveda<br />

pa so v tem razgretem ozračju<br />

komentatorji na Twitterju znali najti<br />

tudi politično noto.


SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

38<br />

Komentar<br />

<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

V prvem letu vojne se je uvoz<br />

iz Rusije v Slovenijo potrojil<br />

JANI LOVŠIN<br />

Eno leto po začetku Putinove agresije na Ukrajino kaže, da rusko<br />

gospodarstvo zahodnim sankcijam kljubuje bolje od pričakovanj.<br />

Po lanskih marčevskih napovedih naj bi se skrčilo za več kot deset<br />

odstotkov – ameriški predsednik Joe Biden (80) je napovedal celo,<br />

da se bo v prihodnjih letih prepolovilo. Toda po svežih podatkih ruskega<br />

statističnega urada Rosstat je ruski BDP lani padel za samo 2,1 odstotka.<br />

K<br />

temu so v glavnem prispevale<br />

visoke cene energentov. Kot<br />

je poročal Politico, Zahod »še<br />

naprej polni Putinovo blagajno«.<br />

Preseneča dejstvo, da je Slovenija<br />

na prvem mestu pri dvigu trgovanja z<br />

Rusijo – tako pri uvozu kot izvozu. Kaj<br />

stoji za visokimi številkami, je za Domovino<br />

pojasnil poznavalec gospodarskih<br />

in političnih razmer na območju nekdanje<br />

Sovjetske zveze Denis Mancevič.<br />

Ruski državni statistični urad je objavil<br />

gospodarske kazalnike na predvečer<br />

govora ruskega predsednika Vladimirja<br />

Putina, kar bi lahko okrepilo dvome v<br />

zanesljivost podatkov. Kljub vsemu pa<br />

verjetno ne gre za prikrajanje številk v<br />

propagandne namene, saj se ujemajo z januarskimi<br />

pričakovanji Mednarodnega<br />

denarnega sklada (IMF) o 2,2-odstotnem<br />

padcu ruskega BDP-ja v letu 2022.<br />

IMF Rusiji za letošnje leto napoveduje<br />

blago, 0,3-odstotno rast. Precej slabšo<br />

sliko pa kažeta napovedi Svetovne banke<br />

(–3,3 %) in OECD-ja (–5,6 %).<br />

RUSIJA SE PREUSMERJA<br />

Od izbruha vojne je uspela Evropska unija<br />

dobavo plina iz Rusije oklestiti na 6 odstotkov,<br />

na nafto in naftne derivate – z<br />

izjemo nafte po naftovodih – pa je uveden<br />

embargo. Ta je stopil v veljavo sicer šele ob<br />

koncu lanskega oziroma začetku tega leta.<br />

Na ceno nafte, ki jo Rusija izvaža v<br />

tretje države, pa sta EU in skupina G7<br />

uvedli kapico. Toda pri IMF ugotavljajo:<br />

»Pri trenutni ravni cenovne kapice za<br />

nafto je pričakovati, da izvoz ruske surove<br />

nafte ne bo bistveno prizadet, pri<br />

čemer se bo rusko trgovanje še naprej<br />

preusmerjalo iz držav, ki izvajajo sankcije,<br />

v države, ki jih ne.«<br />

Rusija je dobavo brez težav preusmerila<br />

stran od Evrope, v največji meri<br />

v Indijo in na Kitajsko. Po drugi strani<br />

pa s pomočjo Kitajske nadomešča tudi<br />

upad izvažanja evropskih podjetij v<br />

Rusijo. Kitajski izvoz v Rusijo se je namreč<br />

močno povečal, prav tako turški.<br />

SLOVENIJA:<br />

VEČJI UVOZ IN IZVOZ<br />

V začetku februarja je Politico objavil<br />

odmevno analizo, v kateri je prikazal<br />

spremembe pri trgovanju z Rusijo<br />

v državah Evropske unije. Preseneča<br />

dejstvo, da je Slovenija na prvem mestu<br />

– tako pri povečanju uvoza kot izvoza.<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Slovenski izvoz v Rusijo se je povečal<br />

za 39 odstotkov, uvoz iz Rusije pa za<br />

kar 331 odstotkov. Na ravni celotne EU<br />

je bil skok 50-odstoten.<br />

Slovenski izvoz v Rusijo je bolj kot<br />

drugod po EU odvisen od farmacevtske<br />

industrije. Ta pa posluje dokaj nemoteno.<br />

Količinsko je sicer upadel, a je<br />

zaradi višjih cen njegova vrednost lani<br />

narasla za več kot 30 odstotkov. Po izračunih<br />

Politica so med februarjem in<br />

novembrom samo štiri države izvažale<br />

več kot leto prej: ob Sloveniji še Latvija,<br />

Hrvaška in Irska.<br />

Tako kot izvoz se je tudi uvoz –<br />

kljub temu, da je po vrednosti poskočil<br />

Ob kratkoročnih makroekonomskih<br />

kazalcih pa je treba omeniti tudi<br />

strukturne težave ruskega gospodarstva,<br />

ki bodo imele dolgoročne<br />

posledice. Ena od teh je eksodus tujih<br />

podjetij iz Rusije. O tem smo julija<br />

lani pisali na portalu <strong>Domovina</strong>.je v<br />

članku Na dolgi rok se Rusiji slabo<br />

piše, pa čeprav so gospodarske napovedi<br />

za letošnje leto izboljšane.


<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />

Komentar 39<br />

SPREMEMBA feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov.<br />

Slovenija 117 % 75 % 304 % 780 % 668 % 862 % 836 % 112 % 209 % 192 %<br />

EU 83 % 100 % <strong>87</strong> % 66 % 68 % 50 % 34 % 22 % 4 % -5 %<br />

Slovenija 331 %<br />

Avstrija 203 %<br />

Madžarska 197 %<br />

Ciper 192 %<br />

Grčija 161 %<br />

Bolgarija 120 %<br />

Španija 115 %<br />

ltalija 107 %<br />

Francija 93 %<br />

Slovaška 93 %<br />

Hrvaška 67 %<br />

Belgija 59 %<br />

Romunija 57 %<br />

Nizozemska 49 %<br />

Latvija 38 %<br />

Estonija 26 %<br />

Češka 22 %<br />

Nemčija 13 %<br />

Poljska 13 %<br />

Finska -24 %<br />

Luksemburg -31 %<br />

lrska -34 %<br />

Litva -42 %<br />

Portugalska -43 %<br />

Danska -46 %<br />

Švedska -82 %<br />

Malta -85 %<br />

EU 50 %<br />

Sprememba vrednosti uvoza iz Rusije med<br />

februarjem in novembrom 2022 v primerjavi s<br />

povprečnim uvozom 2017–2021 v istem obdobju.<br />

za več kot trikrat – količinsko skrčil.<br />

Kar pa ne drži za nafto oziroma naftne<br />

derivate: kot je poročal N1, so se<br />

nabave nafte iz Rusije v prvih desetih<br />

mesecih leta 2022 močno povečale. Če<br />

je bilo predlani od januarja do oktobra<br />

uvoženih 320 tisoč ton naftnih derivatov<br />

ruskega porekla, jih je bilo lani 700<br />

tisoč ton.<br />

STABILNA MENJAVA<br />

Za komentar, zakaj se je Slovenija znašla<br />

na prvem mestu lestvice Politica,<br />

smo se obrnili na Denisa Manceviča,<br />

dobrega poznavalca gospodarskih in<br />

političnih razmer na območju nekdanje<br />

Sovjetske zveze.<br />

Kot pravi, je struktura blagovne<br />

menjave med Slovenijo in Rusijo v zadnjih<br />

10–15 letih precej stabilna: iz Rusije<br />

večinoma uvažamo naftne derivate<br />

in zemeljski plin, v Rusijo pa izvažamo<br />

farmacevtske izdelke in elektronske<br />

komponente. »Vrednost blagovne menjave,<br />

izražena v evrih, je znala bistveno<br />

zanihati na račun razmerja evro-rubelj,<br />

pa čeprav se količinsko blagovna<br />

menjava ni bistveno spremenila,« je<br />

povedal o obdobju pred ruskim napadom<br />

na Ukrajino.<br />

»V letu 2022 je na občutno povečanje<br />

blagovne menjave ključno vplival<br />

dvig cen energentov, ki jih Slovenija<br />

uvaža, predvsem pri zemeljskem plinu<br />

in v določeni meri tudi pri naftnih<br />

derivatih, kjer je prišlo tudi do povečanih<br />

količinskih obsegov zaradi rasti<br />

povpraševanja po naftnih derivatih<br />

na slovenskem trgu, tudi kot posledica<br />

vladne kapice,« pravi Mancevič.<br />

MAJHNO POVEČANJE<br />

O tem, zakaj v primerjavi z drugimi<br />

državami Slovenija izstopa pri relativnem<br />

dvigu poslovanja z Rusijo, pa<br />

pojasnjuje: »Vsi ti učinki so seveda bili<br />

prisotni tudi v mnogih drugih državah<br />

članicah, a je njihov vpliv na celotno<br />

blagovno menjavo z Rusijo odvisen<br />

od tega, kako so druge države članice<br />

uvozno odvisne od ruskih energentov.<br />

Nekatere so nič ali minimalno,<br />

medtem ko je bila Slovenija skorajda<br />

90-odstotno odvisna od dobav ruskega<br />

zemeljskega plina.«<br />

»Če torej seštejemo to, da uvoz fosilnih<br />

energentov predstavlja daleč<br />

največji delež uvoza iz Rusije in da smo<br />

obenem v letu 2022 beležili drastične<br />

rasti cen le-teh, pridemo do rezultata,<br />

da je Slovenija na prvem mestu po<br />

relativnem dvigu vrednosti uvoza (ne<br />

celotne blagovne menjave!) iz Rusije<br />

v obdobju od februarja do novembra<br />

2022.« Opozoriti pa velja, zaključuje<br />

Mancevič, da je to povečanje v absolutnih<br />

vrednostih v evropskem kontekstu<br />

zanemarljivo majhno. <br />

Komentar avtorja<br />

Nujen je dvig produktivnosti<br />

Življenjski standard je v največji meri<br />

odvisen od dveh stvari: moči gospodarstva<br />

in vloge države, ki s socialnimi programi in<br />

redistribucijo kroti razkorak med najbogatejšimi<br />

in najrevnejšimi ter tako omogoča<br />

boljši standard predvsem revnejšemu sloju.<br />

Glede na to, da nas Britanci po BDP-ju na<br />

prebivalca in produktivnosti (oziroma dodani<br />

vrednosti na zaposlenega) prekašajo, gre<br />

vzrok za to, da živi slovenski nižji sloj bolje<br />

od britanskega, iskati v socialni naravnanosti<br />

našega socialno-tržnega modela.<br />

Razmerje med minimalno plačo (ki je<br />

odrejena s strani države) in povprečno plačo<br />

(ki je odvisna od razvitosti gospodarstva) je<br />

med državami Evropske unije najvišje prav<br />

v Sloveniji. To z drugimi besedami pomeni,<br />

da je minimalna plača v državah, ki so po gospodarski<br />

moči primerljive s Slovenijo, nižja<br />

kot pri nas, države, v katerih je minimalna<br />

plača podobna kot v Sloveniji, pa nas po gospodarski<br />

moči presegajo. Zaradi visokega<br />

skoka minimalne plače, ki jo je vlada povišala<br />

bolj, kot bi bilo zaradi prilagoditve inflaciji<br />

potrebno, je mogoče pričakovati, da se<br />

bomo na prvem mestu še utrdili.


SVET<br />

40<br />

Kolumna<br />

<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

Andrew Tate,<br />

simptom seksualne revolucije<br />

URBAN ŠIFRAR<br />

Eden najslavnejših ljudi, za katerega razen najstnikov<br />

večina še ni slišala, je spletni vplivnež Andrew Tate (36).<br />

Z nestrpnostjo do žensk in poudarjanjem moškosti<br />

je pridobil svetovno slavo med mladimi.<br />

Če ste si na spletu ogledali njegovo<br />

gostovanje v kateri izmed pogovornih<br />

televizijskih oddaj ali<br />

podkastov, je povsem verjetno,<br />

da vam niti ni zapustil pretirano slabega<br />

vtisa. Številni mu priznavajo, da ima<br />

v marsičem prav, a videti je treba realno<br />

sliko, opozarjajo komentatorji svetovnih<br />

medijev, ki jih povzemamo v članku. <strong>Zakaj</strong><br />

je do tolikšne dovzetnosti za njegove<br />

ideje med današnjo mlajšo generacijo<br />

sploh prišlo? Jonathon van Maren v kolumni<br />

za priznani ameriški religiozni časnik<br />

First Things piše, da je Tate »simptom<br />

krize moškosti v naši kulturi, ne pa<br />

rešitev zanjo« in da namesto zahodne<br />

degeneriranosti, ki jo kritizira, v odgovor<br />

ponuja le drugo vrsto istega.<br />

Decembra lani je bil Andrew Tate v Bukarešti<br />

skupaj z bratom aretiran zaradi suma trgovine z ljudmi,<br />

posilstva in organiziranja kriminalne združbe.<br />

SHUTTERSTOCK<br />

SEKSUALNA REVOLUCIJA<br />

»Tate je v bistvu stvaritev našega trenutnega<br />

momenta. Ker naša kultura po seksualni<br />

revoluciji zagovarja spolno nevtralnost<br />

in obsoja tradicionalno moškost,<br />

lahko on zagovarja odkrito sovraštvo do<br />

žensk in trdi, da brani tradicionalizem<br />

in moškost. Lahko trdi, da njegova grda<br />

prepričanja vzbujajo nasprotovanje zgolj<br />

zato, ker so disidentska. Vodi pornografske<br />

strani, medtem ko trdi, da bi moral<br />

vsak živeti ›resnično do Boga in sebe‹;<br />

pravi, da ima rad ›super religiozne države‹,<br />

čeprav te uveljavljajo moralne osnove,<br />

po katerih sam nima nobene želje živeti,«<br />

pravi von Maren.<br />

Tatova priljubljenost je opomin,<br />

kaj se zgodi, če družba postane tako<br />

sovražna do tradicionalne<br />

moškosti, kot je naša:<br />

pojavijo se priložnosti za<br />

vzpon tistih, ki prodajajo<br />

njeno resnično toksično<br />

obliko. Ob pojavu<br />

seksualne revolucije so<br />

kristjani klicali k vrnitvi<br />

k opuščenim vrednotam<br />

in mnogi so verjeli, da<br />

se bodo sčasoma vrnile,<br />

a v kulturi, ki je vržena<br />

tako globoko v moralni<br />

kaos, vidimo vzpon<br />

mnogih odgovorov, pravi<br />

avtor: od »self-help«<br />

stoicizma Jordana Petersona<br />

(60) ali zdravorazumske<br />

feministične<br />

kritike Louise Perry do<br />

Andrewa Tata, ki zagovarja<br />

moškost brez kreposti,<br />

moč brez nežnosti<br />

in brezbrižno krutost po<br />

pravici osvajanja. Njegova priljubljenost<br />

je pokazatelj, da se je v naši pornificirani<br />

postkrščanski družbi ta pot<br />

izkazala kot privlačna za legije zmedenih<br />

mladih moških. Ti moški hrepenijo,<br />

kakor so moški vedno, po tem, da bi<br />

bili junaki, a v družbi, ki jih je pustila<br />

brez smerokazov ali poti za doseganje<br />

pravega junaštva, se mnogi zatečejo k<br />

lažnim obljubam Andrewa Tata.<br />

PRAVI MOŠKI<br />

V nič manj zanimivem prispevku na<br />

blogu Bone of Bones avtorica Amber<br />

Frederick, ki na fenomen gleda s krščanskega<br />

vidika, ugotavlja, da Tate ne<br />

razume niti moškosti, niti žensk, niti<br />

krščanstva. Moškim namesto odpovedovanja<br />

izvenzakonski spolnosti priporoča,<br />

naj spijo s čim več dekleti, namesto<br />

iskanja svoje prave vrednosti v Bogu in<br />

služenja bližnjemu pa pravi, da je vrednost<br />

moža v njegovi denarnici, sam pa<br />

ni moški, če ni svoboden od vseh avtoritet.<br />

Če bi hotel videti, kako v resnici<br />

izgleda pravi moški, bi se moral obrniti<br />

na Kristusa, pravi Frederickova. On je<br />

edini pravi »alfa moški«, ki je kdajkoli<br />

hodil po našem planetu – na Zemlji je<br />

služil svoji nevesti, jo branil in umrl zanjo,<br />

zdaj pa sedi na Očetovi desnici in je<br />

njen zagovornik. Biti moški kakor Tate<br />

ne zahteva nobene moči ali volje – težje<br />

je nadzorovati svoje nagone, dokler ne<br />

pride pravi čas, težje je ubogati kakor ne<br />

ubogati, pravi avtorica in pribije: »V resnici<br />

je torej Tate ravno tisto, proti čemur<br />

pridiga – ›beta moški‹, suženj greha, njegov<br />

gospodar pa je hudič.«<br />

Pri njegovi obravnavi žensk je nekoliko<br />

drugače, saj ima v mnogih rečeh, ki<br />

jih v besedah trdi, prav in je v skladu s<br />

Svetim pismom, meni avtorica: ženske


<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023 SVET<br />

Kolumna<br />

41<br />

so res fizično šibkejše in bi morale biti<br />

varovane, poleg tega bi morale biti matere,<br />

skromne in ne bi smele dopustiti,<br />

da jih moški izkoristijo; so dragocene in<br />

morale bi biti cenjene in spoštovane. A<br />

povsem drugačno sliko kažejo Tatova<br />

dejanja: žensk sam ne ceni in ne spoštuje,<br />

naslavlja jih s »kur*ami« in ima varanje<br />

za »vajo«, nenazadnje pa jih izkorišča<br />

za že omenjene pornografske posle.<br />

Tako je torej jasno, da so edine ženske,<br />

ki jih Tate in njegovi posnemovalci lahko<br />

dobijo, posvetne ženske brez kreposti<br />

– »low value women«, kot bi rekel sam.<br />

Ob vsem, o čemer smo že pisali, pa<br />

je bila kar nekaj pozornosti deležna tudi<br />

Tatova verska opredelitev, sploh odkar<br />

se je iz pravoslavnega krščanstva »spreobrnil«<br />

v islam. Ob tem je namreč podal<br />

ostro kritiko današnjih kristjanov: »Krščanstvo<br />

je mrtva religija, obsojena na<br />

zgodovinske knjige. Izumira. Vaš lasten<br />

papež gre tja gor in govori LGBTQ sranje.<br />

Ne postavite se za nobeno stvar, ne<br />

verjamete v nič. Hodijo po vas, zasmehovani<br />

ste. Celotna stvar je šala.« Dejal<br />

je denimo tudi: »Če sprejemaš vse, se ne<br />

postaviš za nič. Ko torej enkrat rečeš:<br />

›Kristjan sem, vendar sprejemam vse v<br />

imenu tolerance,‹ nimaš več ničesar, v<br />

kar verjameš. Če v nič ne verjameš, so<br />

vse skupaj samo smeti. /…/ Če imaš sistem<br />

prepričanj, za katerega obrambo<br />

se ne bo nihče boril, nimaš prepričanj.<br />

Tako kot feminizem. Če se nihče ne bori<br />

za njegovo obrambo, izgine. Tako kot<br />

krščanstvo. Če se nihče ne postavi za<br />

pravila, izgine.«<br />

ISLAMSKE VREDNOTE<br />

Ko je ugotovil, da se za krščanstvo nihče<br />

več ne bori in da denimo nihče ne reče<br />

niti besede, ko ljudje hodijo okoli z majicami<br />

z napisi »Jezus je gej« ali ko se iz<br />

Boga norčujejo in ga žalijo v javnosti, je<br />

spoznal, da je edina še obstoječa religija<br />

na planetu islam. Le njegovi pripadniki<br />

dejansko še živijo svoje vrednote in<br />

stvari, ki se tičejo njihove vere, jemljejo<br />

resno, meni Tate. Korak čez rob, ki ga je<br />

po njegovih besedah dokončno spreobrnil,<br />

je bil prvi »drag queen« metodistični<br />

pridigar. Bistvo njegove kritike je<br />

torej, da med krščanstvom in zahodno<br />

sekularno prebujensko kulturo, ki jo<br />

tako sovraži, ni več nobene razlike. Dr.<br />

Steve Turley, ameriški profesor, ki se<br />

ukvarja predvsem s Cerkvijo, družbo,<br />

kulturo ipd., Tata razume: v zadnjem<br />

stoletju je sekularizacija potisnila vero<br />

v območje zasebnega, subjektivnega,<br />

s tem pa ustvarila pravi »berlinski zid«<br />

med povsem posvetnim javnim življenjem<br />

in našimi zasebnimi življenji. To<br />

se vidi že pri načrtovanju mest, kjer v<br />

središču niso več svetišča, ampak administrativne<br />

in poslovne zgradbe.<br />

Takšno razlikovanje je krščanstvo v<br />

zelo veliki meri sprejelo, a za strašljivo<br />

ceno. Zasebno življenje namreč temelji<br />

na subjektivnem, vsebuje neobvezne<br />

reči in ima pravila, ki veljajo le za ne-<br />

INSTAGRAM<br />

KDO JE ANDREW TATE<br />

Tate je najslavnejši človek, za katerega<br />

verjetno še nikoli niste slišali –<br />

tako ga je vsaj predstavil TV-voditelj<br />

Piers Morgan. Zelo malo verjetno pa<br />

je, da zanj še ne bi slišali vaši najstniški<br />

otroci. Njegovo ime je bilo v<br />

preteklem letu med najbolj iskanimi<br />

zadetki na spletu, število ogledov<br />

njegovih videoposnetkov na družbenem<br />

omrežju TikTok presega 11<br />

milijard, zaradi njegovega vpliva<br />

pa se z njim posebej v anglosaškem<br />

svetu ukvarjajo malone povsod – od<br />

največjih medijev do osnovnih šol in<br />

celo britanskega parlamenta.<br />

Danes 36-letni britanski Američan<br />

Andrew Tate je svojo kariero<br />

začel kot (zelo uspešen) kikboksar,<br />

širša javnost pa je zanj prvič slišala<br />

leta 2016, ko se je udeležil resničnostnega<br />

šova Big Brother in bil po<br />

6 dnevih iz njega izključen zaradi<br />

sovražnih komentarjev in razkritega<br />

videa, ki naj bi ga prikazoval,<br />

kako žensko tepe s pasom.<br />

Ker naša kultura po seksualni revoluciji zagovarja spolno nevtralnost in obsoja tradicionalno moškost,<br />

lahko on zagovarja odkrito sovraštvo do žensk in trdi, da brani tradicionalizem in moškost.<br />

Nadaljevanje<br />

članka je na portalu<br />

<strong>Domovina</strong>.je:


ŠPORT<br />

42<br />

Komentar<br />

katere, javno pa sloni na objektivnem,<br />

vsebuje obvezne reči in pravila, ki veljajo<br />

za vse. S tem, ko vero omejimo na<br />

zasebno življenje, je Cerkev »oropana<br />

svoje zmožnosti, da pričuje resnico, saj<br />

je resnica javna, ne zasebna, je objektivna,<br />

ne subjektivna, obvezna, ne izbirna,<br />

in velja za vse, ne le za nekatere.«<br />

Turley Tatovo odločitev tako vidi kot<br />

del trenda retradicionalizacije, ki ga<br />

raziskovalci zaznavajo pri mlajših generacijah.<br />

To pa seveda še ne pomeni,<br />

da je njegova odločitev pravilna. Več<br />

komentatorjev je v člankih opozorilo<br />

na zmotnost Tatove logike pri odločitvi<br />

za islam: denimo na to, da je njegov<br />

standard za resnico moč same religije<br />

in da njeno resničnost presoja izključno<br />

na podlagi njenih predstavnikov, pa<br />

še to le tistih, ki se skladajo z njegovim<br />

videnjem. Sicer pa, kot piše Frederickova,<br />

ni težko videti, zakaj Tate gravitira<br />

proti islamu, ko postavimo predse<br />

njegova stališča o moških in ženskah:<br />

islam se namreč neposredno sklada z<br />

njegovo željo po moči, nadzoru in tiranskem<br />

gospostvu nad ženskami. <br />

Komentar avtorja<br />

Med vplivneži<br />

potrebujemo svetnike<br />

Vsem vidikom, ki so jih že<br />

izpostavili zgoraj povzeti komentatorji,<br />

naj dodam le še enega: samo<br />

opozarjanje mladih na spornost likov<br />

oz. vplivnežev, kot je Andrew Tate, ne<br />

bo dovolj. Mladi potrebujejo vzornike<br />

in se bodo v splošnem v vsakem primeru<br />

k njim zatekali. Zato je nujno,<br />

da ponudimo alternativo, ki seveda<br />

obstaja in je neskončno boljša: to je<br />

Jezus Kristus, njegova brezmadežna<br />

Mati in vsi svetniki, ki jih Cerkev daje<br />

za zgled krepostnega in Bogu vdanega<br />

življenja. Vse, kar nam preostane,<br />

je torej, da njihove like spravimo<br />

do mladih in da jih tudi v Cerkvi<br />

prenehamo predstavljati v mlahavih,<br />

šibkih podobah, ampak izpostavimo<br />

njihovo moč, pri moških pravo moškost,<br />

pri ženskah pa pravo ženskost.<br />

Hkrati pa potrebujemo med spletnimi<br />

vplivneži, ki mladih ne bodo vodili na<br />

stranpoti, ampak v odrešenje, ne le<br />

svetnike, ki so že v nebesih, ampak<br />

tudi tiste, ki še hodijo po zemlji.<br />

<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

Jezus na Super Bowlu<br />

in fiasko Lige prvakov<br />

TOMAŽ KAVČIČ<br />

Po finalu tekmovanja v ameriškem<br />

nogometu se je onstran<br />

luže razvnela razprava okrog<br />

Jezusa Kristusa, ki se je pokazal<br />

na zaslonu oglaševalsko najdražjega<br />

termina v ameriškem športu. Po<br />

večmesečnem sprenevedanju in izmikanju<br />

pa je Uefa z Aleksandrom Čeferinom<br />

(55) na čelu vendarle morala<br />

prevzeti krivdo in odgovornost za blamažo<br />

z navijači na lanskem finalu Lige<br />

prvakov v Parizu.<br />

Kdo pa bo prevzel odgovornost v<br />

Sloveniji, če se bodo zasoljene cene<br />

vstopnic za svetovno prvenstvo v nordijskem<br />

smučanju v Planici odrazile<br />

na praznih tribunah skakalnih in<br />

tekaških tekmovanj? Enzo Smrekar<br />

in tovariši so v strahu pred fiaskom<br />

zadnji trenutek v prodajo vendarle<br />

poslali cenovno korigirano pošiljko<br />

»popoldanskih vstopnic«. Upajo,<br />

da bodo z njimi rešili navijaški vidik<br />

največjega smučarskega tekmovanja,<br />

Super Bowl in finale Lige prvakov<br />

sta po ocenah poznavalcev tržno<br />

in tudi drugače najzanimivejša dogodka<br />

v svetu klubskega športa. Oba sta v zadnjih<br />

dneh pritegnila pozornost javnosti.<br />

ki ga je kadarkoli gostila Slovenija.<br />

OGLAS SPROŽIL RAZPRAVO<br />

V Združenih državah Amerike je potekalo<br />

finale lige NFL, imenovan Super<br />

Bowl. Slavila je ekipa Kansas City Chiefs,<br />

ki je premagala moštvo Philadelphia<br />

Eagles. A bolj kot sami zmagovalci<br />

ali samo finale je v medijskem svetu<br />

odmevala zelo zanimiva oglaševalska<br />

kampanja »He Gets Us« (»On nas<br />

razume«), katere namen je »osvežiti<br />

podobo Jezusa Kristusa« v Združenih<br />

državah Amerike.<br />

Številni gledalci Super Bowla so<br />

tako lahko videli oglas, v katerem so<br />

na koncu zasijale besede »Jesus« in<br />

»He Gets Us«. Ustvarila ga je nekonfesionalna<br />

skupina Američanov, ki si želi<br />

sporočilo o Kristusovi ljubezni posredovati<br />

povsem novemu občinstvu.<br />

Mnogi so v televizijo zrli s presenečenjem,<br />

kmalu pa se je na družabnih<br />

omrežjih začela razprava, ali je oglas do-<br />

Fotomontaža: Mallory Rentsch/Christianity today


<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023 ŠPORT<br />

Komentar<br />

43<br />

ber ali slab ter ali sodi med oglase na Super<br />

Bowlu. Financerjem mnogi očitajo,<br />

da financirajo tudi oglase proti LGBT in<br />

splavu, a dejstvo je, da so na televizijah<br />

oglas sprejeli preprosto kot enega izmed<br />

oglasov in ga spustili v eter.<br />

Kako drugače je pri nas, če se samo<br />

spomnimo na kampanjo Zavoda Živim,<br />

ki je bila »izbrisana« z ljubljanskih avtobusov,<br />

samo zato, ker naj bi bila proti<br />

splavu. Si predstavljate oglas »On nas<br />

razume« po odličnem skoku Anžeta Laniška<br />

(26) ali pa med čakanjem na drugi<br />

polčas derbija Maribora in Olimpije?<br />

UEFA KRIVA ZA DEBAKEL<br />

Težki dnevi so tudi za Slovencem na<br />

čelu Uefe, Aleksandrom Čeferinom.<br />

Neodvisna komisija je namreč po devetih<br />

mesecih obravnave dogodkov<br />

okrog lanskega finala Lige prvakov v<br />

Parizu le ugotovila, kdo nosi primarno<br />

odgovornost za veliko blamažo, ki bi<br />

skoraj vodila do katastrofe.<br />

Komisija v poročilu ugotavlja, da<br />

glavno odgovornost nosi Uefa, saj je<br />

kot lastnica dogodka nosilka primarne<br />

odgovornosti za napake, in da jo<br />

je presenetil policijski model, ki je temeljil<br />

na huliganstvu privržencev Liverpoola<br />

v tragediji na Hillsboroughu<br />

leta 1989, v kateri je umrlo več kot 90<br />

ljudi. Uefa naj bi policiji ves čas namigovala,<br />

da so navijači Liverpoola grožnja<br />

za javni red in mir.<br />

Tekma se je začela s 37-minutno zamudo<br />

zaradi prevelike gneče ob vhodih<br />

na stadion. Policija je uporabila tudi<br />

solzivec proti več tisoč navijačem, ki so<br />

bili ujeti za železnimi ograjami. Najhuje<br />

ob tem pa je, da je Uefa v sporočilu za<br />

javnost kot krivce za incidente označila<br />

navijače Liverpoola, domnevno predvsem<br />

tiste brez vstopnic za tekmo.<br />

Pred novinarje je namesto Čeferina<br />

ali njegovega »šefa varnosti«, Željka Pavlice<br />

(59), stopil generalni sekretar Uefe,<br />

Teodore Teodoridis (57), in se opravičil<br />

za napake. »V imenu Uefe bi se rad še<br />

enkrat iskreno opravičil vsem, ki so jih<br />

prizadeli dogodki ob tistem, kar bi moralo<br />

biti proslavljanje na vrhuncu klubske<br />

sezone. Posebej bi se rad opravičil<br />

navijačem Liverpoola za sporočila pred<br />

in med tekmo, ta so jih neupravičeno<br />

obtoževala za situacijo, ki je vodila k<br />

preložitvi začetka tekme,« je dodal.<br />

Kampanja »On nas razume« se je na športnih prireditvah pojavljala že prej – na sliki je prizor<br />

z bejzoblske tekme v Čikagu julija lani – večjo odmevnost pa je dosegla z oglasom na Super Bowlu.<br />

A kot je za The Athletic zapisal komentator<br />

Oliver Kay (47), Uefino obnašanje<br />

izhaja iz kulture, v kateri so<br />

navijači vnaprej demonizirani in prikazani<br />

kot grožnja varnosti. »Pozabite na<br />

opravičila – Uefa mora ukrepati po sramoti<br />

v Parizu, edina sreča, ki so jo imeli<br />

takrat, je, da ni nihče umrl.« Potem ko<br />

je Aleksander Čeferin na Uefo za vodjo<br />

varnosti pripeljal svojega prijatelja Pavlico<br />

iz Slovenije, so nekateri varnostni<br />

strokovnjaki opozarjali na neustrezen<br />

pristop k varnosti na tako visoki ravni,<br />

angleški mediji pa so po fiasku Čeferina<br />

in Pavlico celo naganjali z Uefe.<br />

ŠPORT<br />

ALI ZASOLJENE CENE<br />

V Sloveniji se počasi že čuti utrip bližajočega<br />

se svetovnega prvenstva v<br />

nordijskem smučanju, ki ga je nekdanja<br />

šampionka Petra Majdič (43)<br />

označila za največji športni dogodek<br />

v zgodovini Slovenije. Temu primerno<br />

je Smučarska zveza Slovenije navila<br />

cene vstopnic, nad čemer se zgražajo<br />

slovenski navijači, ki bi svojemu standardu<br />

primerno želeli v živo spremljati<br />

najboljše skakalke in skakalce, tekače<br />

na smučeh in nordijske kombinatorce.<br />

Planica jih gosti od 22. februarja do 5.<br />

marca. Tekmovalce namreč – slovenskih<br />

navijačev, ki za tekmo v smučarskih<br />

skokih lahko odštejejo 65 evrov in<br />

več, pod Ponce očitno množično ne bo.<br />

FACEBOOK<br />

Po zgražanjih in žgočih javnih polemikah,<br />

predvsem pa najbrž po slabi<br />

prodaji vstopnic (okrog česar je organizator<br />

skrivnostno molčeč), so zadnji<br />

trenutek vendarle omogočili prodajo<br />

tako imenovanih »popoldanskih vstopnic«<br />

po enotni ceni 33 evrov za stojišče<br />

ne glede na dan tekmovanja. Otrokom<br />

bodo po novem omogočili ogled<br />

za 7 evrov.<br />

Ostale cene ostajajo visoke. Svetovno<br />

prvenstvo v Planici bo tako pokazatelj<br />

tega, koliko smo Slovenci še<br />

pripravljeni plačati za ogled velikega<br />

športnega dogodka s spremljevalnim<br />

programom in kakšno je razmerje med<br />

tem, kar si lahko privoščimo, ter ljubeznijo<br />

do športa.<br />

»NISMO NEYMAR«<br />

Preplet športnih zgodb končujemo z<br />

nazornim pisnim protestom navijačev<br />

Bayerna na tekmi izločilnih bojev proti<br />

PSG. Na tribuni za gostujoče se je sicer<br />

zbralo kar nekaj Bayernovih navijačev,<br />

ki pa so jasno povedali, kaj si mislijo o<br />

cenah kart za omenjeno tekmo. Te so<br />

znašale 70 evrov. Razprostrli so transparent,<br />

na katerega so zapisali: »70<br />

evrov? Še vedno nismo Neymar. 20 je<br />

že preveč. J***š PSG!«<br />

S tem so nazorno pokazali, da se profesionalni<br />

nogomet vse bolj oddaljuje<br />

od tistih, za katere se pravzaprav igra<br />

– pristnih navijačev, ki igro in svoj klub<br />

nosijo v srcu.


PISMO IZ EGIPTA<br />

44<br />

Kolumna<br />

<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

Cena energije brez izpustov<br />

ANDRAŽ ŠEST<br />

V letu 2023 je bil brez dvoma največji dogodek v Egiptu COP27<br />

v Sharm El Sheikhu. Podnebna konferenca je privabila 35.000 gostov<br />

in vsaj 100 državnikov. Egipt je imel dva interesa: pokazati<br />

se kot predstavnik in pogajalec za Afriko ter priskrbeti prihodnje<br />

investicije v državi. Za Egipt je bil COP27 izjemno pomemben,<br />

kako uspešna je bila njihova vloga, pa bo pokazala prihodnost.<br />

Pred konferenco smo v Egiptu<br />

dnevno brali o dosežkih oziroma<br />

o okoljskih željah države.<br />

Šef komunale v Kairu, vojaški<br />

general, je obljubil visoke kazni za<br />

voznike, ki mečejo smeti skozi okno,<br />

okoljsko ministrstvo je sporočilo, da<br />

bodo posadili 100 milijonov dreves,<br />

plastične vrečke naj bi dobile alternativo,<br />

kartirali naj bi kmetijske površine<br />

in nadzirali rast pridelkov s sateliti,<br />

spisali so strategijo do leta 2030<br />

in strategijo do leta 2050 ter še ducat<br />

drugih strategij, ki naj bi prinesle zeleni<br />

preobrat. Sliši se odlično, toda<br />

ob povprečnem sprehodu po Kairu<br />

lahko zlahka ugotovimo, da prebivalci<br />

mesto še vedno zasipajo z odpadki.<br />

Namesto da bi sadili drevesa, jih ob<br />

nabrežjih Nila podirajo, ker vojska<br />

potrebuje prostor za nove kavarne in<br />

priveze. Plastičnih vrečk je še vedno<br />

več kot peska, zato vam bodo radirko<br />

še vedno zapakirali v plastično vrečko<br />

velikosti 5 x 5 cm. Izpusti, obiskovalci<br />

Kaira to dobro vedo, so zelo neprijetni<br />

za tiste, ki imajo občutljiva pljuča.<br />

Drži pa dejstvo, da so se mesec dni po<br />

dogodku v Sharm El Sheikhu vozili z<br />

električnimi avtomobilčki za golf.<br />

EU ZAČRTALA POLITIKO<br />

V EU je vse drugače. Mi smo čisti, trajnostni,<br />

veter in sonce, naša so »osveta«.<br />

Pustimo ob strani, da so pionirji<br />

čistih energij Nemci, tisti, ki so zmetali<br />

na desetine milijard v obnovljive<br />

vire energije, danes v procesu odpiranja<br />

rudnikov premoga. Ti isti Nemci,<br />

ki danes vzpodbujajo Egipt, da zapira<br />

svoje plinske elektrarne ter investira<br />

v sončno in vetrno energijo, ki naj bi jo<br />

EU kupovala ravno ter jo transportirala<br />

v EU preko baterijskih hranilnikov<br />

in interkonektorjev. Trenutna tehnologija<br />

sicer še ne dovoljuje učinkovitega<br />

in poceni prenosa energije, zato imamo<br />

alternativo, ki ji rečemo zeleni vodik,<br />

vendar tu tavamo v še večji megli. Toda<br />

1<br />

Afrika si ne more<br />

privoščiti<br />

drage energije.<br />

EU je v letošnjem letu prenesla nedvoumno<br />

sporočilo ničelnih izpustov. Kako<br />

naj bi to dosegli?<br />

Sharm El Sheikh, kjer so cene nočitev<br />

dosegale vsaj med 400 in 500 evri<br />

na noč, če si hotelsko sobo rezerviral<br />

pravočasno, je v obdobju konference v<br />

egiptovsko blagajno prinesel blizu 300<br />

mio evrov. Kot vidimo, klimatski bojevniki<br />

še vedno ne želijo slišati nič o<br />

spletnih konferencah, vsekakor je bolj<br />

prijetno preživeti nekaj dni na obali<br />

Rdečega morja, žvečiti rakce, se hladiti<br />

s klimo ter razpravljati o tem, koliko<br />

energije potroši ljudstvo. EU se je od-


<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023 PISMO IZ EGIPTA<br />

Kolumna<br />

45<br />

2<br />

ločila za ničelne izpuste,<br />

obnovljive vire energije in<br />

trajnostnost od rojstva do<br />

smrti, kar naj bi dosegli do<br />

leta 2035.<br />

KAJ PA AFRIKA<br />

Afriške države, ki po bogastvu<br />

in BDP zaostajajo<br />

za ostalimi celinami, se<br />

ne strinjajo z ekonomskim<br />

nazadovanjem. COP27 je<br />

1 Ob povprečnem sprehodu<br />

po Kairu lahko zlahka ugotovimo,<br />

da prebivalci mesto še vedno<br />

zasipajo z odpadki.<br />

2 Plastičnih vrečk je še vedno<br />

več kot peska, zato vam bodo<br />

radirko še vedno zapakirali v plastično<br />

vrečko velikosti 5 x 5 cm.<br />

3 Če Zahod vztraja, da se Afrika<br />

odpove poceni energiji, torej nafti,<br />

plinu in premogu, ki jih ima Afrika<br />

v izobilju, mora Zahod afriško<br />

trajnostnost financirati.<br />

3<br />

bila konferenca, na kateri so afriške<br />

države jasno izrazile željo po razvoju.<br />

Kaj prinese razvoj? Razvoj prinese<br />

poceni energija, Afrika pa je celina, ki<br />

poceni energije ne bo izpustila iz rok.<br />

EU so dali jasno vedeti, da je cilj Afrike<br />

razvoj, rast BDP in ekonomske aktivnosti,<br />

za kar obstajata dve rešitvi. Če<br />

Zahod vztraja, da se Afrika odpove poceni<br />

energiji, torej nafti, plinu in premogu,<br />

ki jih ima Afrika v izobilju, mora<br />

Zahod afriško trajnostnost financirati.<br />

Toda financiranje se danes ne meri več<br />

v milijardah, ampak v bilijonih. Afrika<br />

pa pravi: razvil se je Zahod, razvila se je<br />

Azija, zakaj se ne bi še mi?<br />

Kako rešiti nastalo situacijo? EU<br />

je lahko še vedno trajnostna in zelena,<br />

medtem ko se Afrika lahko še<br />

vedno razvija, in sicer s prenosom<br />

industrije izpustov v države, ki v nacionalnih<br />

strategijah nimajo rigidnega<br />

zapisa trajnostne ničnosti. Afrika<br />

lahko kuri premog in nafto, saj bo EU<br />

dopustila energetsko intenzivnim<br />

panogam selitev v afriške države, mi<br />

pa se bomo medtem trepljali po ramenih<br />

in občudovali, da smo dosegli<br />

ničelne izpuste. EU bo reševala zemeljsko<br />

oblo, medtem ko se bo Afrika<br />

lahko razvijala. EU bo imela sklad za<br />

poplačilo energetske revščine, Afričani<br />

pa poceni energijo. Pustimo ob<br />

strani, da EU v vsem tem času sklepa<br />

pogodbe za nakup plina in izgradnjo<br />

novih plinovodov iz Libije, Nigerije,<br />

Maroka, Alžirije in Egipta. Pozabimo<br />

na zaloge plina na območju Evrope, ki<br />

ga nočemo črpati. Na koncu pa pozabimo<br />

še na neracionalno nasprotovanje<br />

rabi jedrske energije v EU.<br />

GEOPOLITIČNO<br />

VPRAŠANJE<br />

Egipt bo kmalu dokončal izgradnjo<br />

jedrske elektrarne v Dabi. Na žalost z<br />

rusko tehnologijo, ker je EU z nasprotovanjem<br />

jedrski tehnologiji zaspala.<br />

Egipt z investicijami EU in Zalivskih<br />

držav gradi solarne in vetrne elektrarne,<br />

drugi mu plačujejo interkonektorje<br />

in baterijske hranilnike, toda Egipt najbolj<br />

stavi na črpanje plina, zagon jedrske<br />

elektrarne in prenovo jeza v Asuanu.<br />

Afrika si ne more privoščiti drage<br />

energije. Afrika je lačna razvoja in EU<br />

se mora odločiti, ali bo del tega razvoja<br />

ali bo Afriko prepustila Kitajski.


GLASBA<br />

46<br />

Kolumna<br />

<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

50 LET OD IZIDA KULTNE »FLOYDOVSKE« KLASIKE<br />

Na temni strani meseca<br />

pol stoletja pozneje<br />

LUKA SVETINA<br />

Album legendarne britanske rokovske zasedbe Pink Floyd,<br />

Dark side of the moon, je izšel 1. marca 1973. Danes velja za enega<br />

od najbolje kritiško ocenjenih albumov vseh časov. S 45 milijoni<br />

prodanih izvodov velja za tretji najbolje prodajani album vseh časov<br />

– za Jacksonovim Trilerjem in Back in black skupine AC/DC. Teme,<br />

ki jih raziskuje in segajo od rojstva in nedolžnosti do odraščanja,<br />

minljivosti in poti v norost, so danes aktualne bolj kot kdajkoli prej.<br />

Album velja za vrhunski dosežek<br />

na področju konceptualnih<br />

albumov, saj se pesmi<br />

prelivajo ena v drugo ter poslušalcu<br />

ves čas pripovedujejo zgodbo.<br />

Tekstopisec in basist Roger Waters (79),<br />

tedaj je štel 30 let, se v svojih besedilih<br />

prvič zaveda človeške minljivosti, saj<br />

mu je na Zemlji odmerjen le relativno<br />

kratek čas. Besedila sta večinoma<br />

uglasbila kitarist David Gilmour (76)<br />

in pianist Rick Wright, ki v 12 skladbah<br />

delujeta kot dobro utečen tandem, ki<br />

vrhunec glasbene harmonije doseže pri<br />

najslavnejši skladbi na albumu – Time<br />

(čas), pri kateri tudi skupaj prepevata.<br />

MENTALNI<br />

PROPAD IN NAVDIH<br />

Dark side of the moon je bil v začetku<br />

70. let med tehnično najnapredneje<br />

posnetimi ploščami, združil je studijsko<br />

čarovnijo in neustrašne inovacije.<br />

Letos, tik pred 50. obletnico, je<br />

Plošča se začne in konča<br />

z utripanjem srca<br />

in predstavlja človeško<br />

izkušnjo na zemlji<br />

ter upodablja empatijo.<br />

številne zanimive zgodbe iz<br />

zakulisja nastajanja tega brezčasnega<br />

albuma v svoji knjigi<br />

zbral John Harris. Eno od<br />

osrednjih tem igra relativno<br />

kratka pot od genialnosti do<br />

mentalnega propada, ki jo je<br />

prehodil ustanovni član skupine<br />

Syd Barrett, srednješolski<br />

prijatelj Rogerja Watersa. Bil<br />

je tekstopisec in frontman na<br />

prvih dveh albumih, a njegov<br />

staž v skupini je bil kratek.<br />

Težave s prekomerno uporabo<br />

trdih drog so od ustvarjanja<br />

ekstravagantnih psihedeličnih<br />

skladb, ki so zaznamovale<br />

Floyde 60. let, vodile k vse<br />

bolj ekstatičnemu obnašanju,<br />

ki je ogrozilo tudi obstoj same<br />

skupine, saj Barrett na koncertih<br />

kmalu ni bil več sposoben<br />

igrati in prepevati. Na enem<br />

izmed koncertov leta 1968 je<br />

povsem odpovedal in sredi<br />

televizijskega nastopa odložil<br />

kitaro ter odšel z odra, ker se<br />

mu ni ljubilo nadaljevati.<br />

Namesto njega je vskočil<br />

David Gilmour, ki je hitro<br />

postal polnopravni član skupine.<br />

Čeprav je bil sprva samo<br />

zamenjava, je poleg mesta kitarista<br />

prevzel tudi nalogo glavnega<br />

pevca skupine, saj se je Waters posvetil<br />

pisanju besedil. Že leta 1969 je bil Barrett<br />

izključen iz skupine. Vrnil se je k<br />

Ob 50. obletnici bodo Pink Floydi ponovno izdali remiksan album.<br />

staršem na podeželje, kitaro za vedno<br />

postavil v kot in se posvetil slikarstvu.<br />

Waters je usodo svojega prijatelja težko<br />

sprejel. Svojo žalost in razmišljanja<br />

je izlil v svojih besedilih, kar je najbolj


<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023 GLASBA<br />

Kolumna<br />

47<br />

opazno pri skladbi Brain Damage (Poškodba<br />

možganov).<br />

Plošča se začne in konča z utripanjem<br />

srca in predstavlja človeško izkušnjo<br />

na zemlji ter upodablja empatijo.<br />

Komercialno najuspešnejša skladba na<br />

albumu v času izdaje je bila Money (Denar),<br />

ki se norčuje iz človeškega pohlepa.<br />

Slavna je tudi zaradi prepoznavnih<br />

zvokov blagajne in žvenketanja kovancev.<br />

Us and them (Mi in oni) simbolizira<br />

izolacijo, depresijo in medosebne<br />

odnose, album pa se konča s skladbo<br />

Eclipse (Mrk), ki poslušalca motivira,<br />

da globoko začuti izzive, s katerimi se<br />

sooča večina ljudi po svetu.<br />

REKORDI<br />

Floydi so album snemali dve leti, skladbe<br />

pa so, še preden so dobile svoja imena,<br />

igrali na koncertih.<br />

Po Barrettovem<br />

odhodu so vrsto<br />

let spreminjali<br />

s v o j o<br />

smer,<br />

dokler<br />

niso identitete<br />

našli v<br />

skladbi Echoes na<br />

albumu Meddle leta<br />

1971. Waters je na neki<br />

točki, ko skupina ni imela ideje, v katero<br />

smer se premakniti v prihodnosti,<br />

predlagal, da bi poskusili zvok ustvariti<br />

tudi s pripomočki, kot so posode in kozarci.<br />

Skoraj 20 minut dolga mojstrovina<br />

Echoes je nastala kot posledica<br />

Neverjetni kritiški<br />

in komercialni uspeh<br />

albuma je presenetil<br />

tudi člane skupine:<br />

zasedel je prvo mesto<br />

na glasbenih lestvicah<br />

na obeh straneh<br />

Atlantika. Vsem štirim<br />

članom je prinesel<br />

svetovno slavo<br />

in bogastvo.<br />

tega eksperimentiranja, izvedbo v živo<br />

pa je skupina posnela v amfiteatru v<br />

Pompejih. Skladba je služila kot idejno<br />

izhodišče za naslednji izdelek, slavni<br />

Dark Side of the moon (Na temni strani<br />

meseca). Neverjetni kritiški in komercialni<br />

uspeh je presenetil tudi člane<br />

skupine: album je zasedel prvo mesto<br />

na glasbenih lestvicah na obeh straneh<br />

Atlantika, na ameriški lestvici Billboardovih<br />

najbolje prodajanih albumov<br />

pa se je obdržal rekordnih 736 tednov<br />

zapored. Vsem štirim članom je prinesel<br />

svetovno slavo in bogastvo, sledila<br />

so leta razprodanih turnej in še trije<br />

komercialno in kritiško zelo uspešni<br />

albumi, Wish You Were Here (1975),<br />

Animals (1977) in The Wall (1979).<br />

Z leti slave in uspehov so se odnosi<br />

v skupini začeli krhati. Menedžerji so<br />

zahtevali nove izdelke, David Gilmour<br />

pa si je želel predvsem nastopati in<br />

je bil, kot je v intervjujih leta kasneje<br />

sam priznal, precej len pri ustvarjanju<br />

novih kitarskih rifov. Rick Wright in<br />

Nick Mason sta se ločila in nista bila pri<br />

stvari, gonilna sila pa je vse bolj postajal<br />

ambiciozni član skupine Waters,<br />

prepričan je bil, da so njegova besedila<br />

najpomembnejši element pri uspehu<br />

Floydov. Vse bolj je uveljavljal svoje politične<br />

ideje, nasprotoval je režimu britanske<br />

premierke Margaret Thatcher,<br />

ker je njegov oče umrl v Normandiji<br />

leta 1944, je bil velik nasprotnik vojn.<br />

Watersov egotrip je prvič prevladal na<br />

albumu Animals, neke vrste glasbeni<br />

upodobitvi Orwellove Živalske farme.<br />

Pel je v večini skladb, čeprav nikoli ni<br />

veljal za dobrega vokalista. Waters je<br />

bil prepričan, da ostali člani skupine<br />

niso prispevali dovolj, zato je med<br />

snemanjem albuma The Wall odpustil<br />

klaviaturista Wrighta. Oddaljil se je<br />

od Gilmourja, o katerem je menil, da v<br />

kreativnem smislu ne blesti, medtem<br />

pa Gilmour Watersa ni videl kot resnega<br />

glasbenika (bas kitaro mu je dejansko<br />

uglaševal Wright).<br />

Končni izdelek je bil komercialno<br />

uspešen: skladba Another brick in<br />

the wall je bila številka ena na glasbenih<br />

lestvicah po vsem svetu, skladba<br />

Comfortably numb – v njej se Waters<br />

spet ukvarja z žalostno usodo Syda<br />

Barretta – pa je dosegla slavo zaradi<br />

dveh Gilmourjevih kitarskih solov,<br />

drugi velja celo za enega izmed najboljših<br />

vseh časov. Skladba je primer<br />

enega zadnjih kompromisov med Watersom<br />

in Gilmourjem.<br />

RAZKOL IN SODNA BITKA<br />

Leta 1981 so člani skupine zadnjič skupaj<br />

stali na odru. Waters in Gilmour sta<br />

sicer skupaj posnela še en album, The<br />

Final Cut (1983), ki pa se je prodajal slabše<br />

od predhodnih. Šlo je za de-facto solo<br />

izdelek Rogerja Watersa, pel je v večini<br />

sklad, medem ko je Gilmour menil, da<br />

je material preslab za objavo. Turneje<br />

v podporo albumu ni bilo, Waters pa je<br />

leta 1985 na sodišču vložil zahtevo za<br />

ukinitev skupine. Menil je, da so Floydi<br />

kreativno iztrošeni in da brez njega ne<br />

morejo več obstajati. Ostali so mu zamerili,<br />

ker je svoje ime enačil s skupino.<br />

Sledila je dolgoletna sodna bitka za pravico<br />

do uporabe imena, ki jo je Waters na<br />

koncu izgubil. Basist je predvsem težko<br />

sprejel pojasnila, da je skupina blagovna<br />

znamka, ki nosi zlata jajca. »Waters je<br />

brezobzirni pes, proti kateremu se bom<br />

boril,« je leta 19<strong>87</strong> slavno izjavil Gilmour,<br />

ki je v skupino vrnil Wrighta, trojica<br />

pa je z Masonom po dobljeni sodni bitki<br />

nadaljevala z delom in posnela še dva<br />

albuma, A momentary lapse of reason<br />

(19<strong>87</strong>) in Divison bell (1994).<br />

Watersov solo album je bil medlo<br />

sprejet, njegovi koncerti pa so bili na<br />

pol prazni. Dogajalo se je, da je bil z<br />

nekdanjimi kolegi sočasno na turneji,<br />

sam je igral pred nekaj tisoč ljudmi, le


BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO<br />

48<br />

<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

PROFIMEDIA<br />

Pink Floyd so zadnjič skupaj na odru stali 2. julija leta 2005 na koncertu Live 8 v Hyde Parku<br />

(od leve proti desni David Gilmour, Roger Waters, Nick Mason in Rick Wright).<br />

streljaj stran pa so Floydi razprodajali<br />

stadione. Čeprav so kritiki menili, da<br />

je Floydom po Watersu manjkalo nekaj<br />

več, je bila njihova koncertna turneja<br />

iz konca 80. let uspešnica; med drugim<br />

so julija leta 1989 igrali pred skoraj<br />

200 tisoč poslušalci na plavajočem<br />

odru v Benetkah. Pri zadnjem albumu<br />

je skupini na pomoč pri pisanju besedil<br />

priskočila Gilmourjeva žena Poly<br />

Sampson (60). Napisala je tudi tekst za<br />

skladbo High Hopes, ki izžareva nostalgijo<br />

po prehojeni glasbeni poti in<br />

predstavlja epski zaključek floydovske<br />

kolekcije. Skupina je zadnjič nastopila<br />

oktobra leta 1994 v Londonu.<br />

ZDRUŽITEV PO 25 LETIH<br />

Člani so dolga leta ustvarjali le še vsak<br />

zase, z Watersom pa večinoma sploh niso<br />

govorili, dokler ni četverico združil dobrodelni<br />

koncert za revne Live 8, ki je 2.<br />

»Waters je brezobzirni<br />

pes, proti kateremu<br />

se bom boril.«<br />

julija 2005 potekal simultano v največjih<br />

mestih na svetu. V Hyde Parku v Londonu<br />

so po velikih naporih in prepričevanju<br />

organizatorjev koncerta prvič po 25 letih<br />

na oder skupaj stopili Waters, Gilmour,<br />

Mason in Wright ter odigrali štiri skladbe.<br />

»Pravzaprav je zelo emocionalno po<br />

vseh teh letih spet stati na odru skupaj<br />

s temi fanti. A tukaj smo zaradi tistih, ki<br />

danes ne morejo biti z nami, predvsem<br />

zaradi Syda,« je na odru slavno izjavil<br />

Waters. Izkazalo se je, da je bilo teh 20<br />

minut zgodovinskih, skupina se namreč<br />

ni več zbrala, Rick Wright pa je leta 2008<br />

umrl za posledicami raka.<br />

V zadnjih osemnajstih letih je bilo<br />

precej pobud, da bi se skupina vsaj še<br />

enkrat združila, ponujene so ji bile bajne<br />

vsote denarja za poslovilno turnejo, a je<br />

to možnost vodja skupine David Gilmour<br />

vsakokrat odklonil. V zadnjem času<br />

sta se z Watersom popolnoma odtujila,<br />

njun odnos pa je najnižjo točko dosegel<br />

tik pred 50. obletnico izida omenjenega<br />

albuma. Waters se je že lani zgražal,<br />

ker sta Gilmour in Mason pod imenom<br />

Pink Floyd posnela skladbo za Ukrajino<br />

in obsodila rusko agresijo, medtem ko<br />

je sam kritičen do Zahoda, ki je po njegovem<br />

mnenju sprovociral ta konflikt.<br />

Pred tedni je na pobudo Rusije celo govoril<br />

na zasedanju Generalne skupščine<br />

»Pravzaprav je zelo<br />

emocionalno po vseh<br />

teh letih spet stati na<br />

odru skupaj s temi<br />

fanti. A tukaj smo<br />

zaradi tistih, ki danes<br />

ne morejo biti z nami,<br />

predvsem zaradi Syda.«<br />

OZN. Watersa je Gilmourjeva žena pred<br />

dnevi na Twitterju označila za »antisemita<br />

do gnilega dna duše«. Očitala mu je<br />

tudi, da je Putinov apologet in lažnivec,<br />

ki se izogiba davkom. Gilmour je na zapis<br />

odgovoril in dodal, »da je vse res«.<br />

Če je imel kdo še trohico upanja, da<br />

bi ostareli gospodje še kdaj skupaj stali<br />

na odru, je zadnje dogajanje verjetno<br />

to upanje odpihnilo. A Dark side of the<br />

moon ostaja zapisan v času, teme, ki<br />

jih raziskuje, pa ostajajo aktualne tudi<br />

v sedanjem času, pol stoletja pozneje.<br />

Morda bolj kot kdajkoli prej.


<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023 DUHOVNOST<br />

Problem nasprotij<br />

ANDRAŽ ARKO<br />

Že zaradi jaslic nam je božična zgodba zelo dobro poznana.<br />

Če bi jo morali povedati komu, ki je še ne pozna, bi mu hitro<br />

postregli z najosnovnejšim dejstvi od angelovega oznanjenja<br />

in betlehemske štalice, kjer so Jezuščka počastili pastirji<br />

in trije kralji, do bega svete družine v Egipt.<br />

800 let jaslic<br />

Kolumna<br />

49<br />

To je pripoved, ki pa je kompilacija<br />

dveh skladnih, različnih in<br />

na nekaterih mestih celo nasprotujočih<br />

si pripovedi, ki sta<br />

ju zapisala evangelista Matej in Luka.<br />

Če si pogledamo obe pripoved<br />

pobliže, bomo videli, da se v kar nekaj<br />

točkah razlikujeta. Evangelist Luka je<br />

zapisal, da je Marija živela v Nazaretu.<br />

Ker pa je hotel pokazati, da je Jezus iz<br />

rodbine kralja Davida, in pojasniti, zakaj<br />

se je otrok rodil v Betlehemu, tako<br />

daleč od doma, se sklicuje na popis cesarja<br />

Avgusta. Evangelist Matej nič ne<br />

piše o tem, da bi Jožef in Marija prišla<br />

v Betlehem. Pri njem sta že v Betlehemu,<br />

in to v hiši, v kateri se je<br />

očitno rodil Jezus. Seveda pa<br />

mora Matej kasneje pojasniti,<br />

zakaj se družina iz Egipta ni<br />

vrnila v domači Betlehem,<br />

ampak je iz strahu pred<br />

Herodovim sinom Arhelajem<br />

odšla v Nazaret.<br />

Tu pa nastopi težava,<br />

saj evangelist Luka<br />

zapiše, da se je družina<br />

po Jezusovem rojstvu v<br />

Betlehemu mirno vrnila<br />

v Nazaret. To je seveda<br />

nezdružljivo z namigovanjem<br />

evangelista<br />

Mateja, da je bil otrok<br />

star skoraj dve leti, ko<br />

je družina pobegnila iz<br />

Betlehema v Egipt, in še<br />

starejši, ko se je vrnila<br />

iz Egipta in se preselila<br />

v Nazaret. Katera od<br />

obeh pripovedi je popolnoma<br />

zgodovinska?<br />

ZGODOVINSKOST<br />

Natančna analiza pripovedi o otroštvu<br />

kaže, da je malo verjetno, da bi bila katera<br />

od teh pripovedi povsem zgodovinska.<br />

Pripoved evangelista Mateja<br />

vsebuje številne izredne ali čudežne<br />

javne dogodke: ob novici o Jezusovem<br />

rojstvu se vznemiri kralj in ves Jeruzalem,<br />

zvezda se iz Jeruzalema premakne<br />

na jug v Betlehem in se ustavi nad hišo,<br />

zgodi se pokol vseh dečkov v Betlehemu.<br />

Če bi bili vsi ti dogodki resnični, bi morali<br />

pustiti sledi v judovskih zapisih ali<br />

drugje v<br />

Novi zavezi.<br />

Po drugi strani je tudi sklicevanje<br />

evangelista Luke na popis v Palestini<br />

pod Avgustom pred smrtjo Heroda Velikega,<br />

skoraj zagotovo napačno, prav<br />

tako pa tudi njegovo razumevanje judovskih<br />

običajev darovanja otroka in<br />

očiščevanja matere.<br />

STAROZAVEZNO OZADJE<br />

Nekatere od dogodkov, ki so zgodovinsko<br />

precej neverjetni, lahko razumemo<br />

kot predelavo prizorov ali tem iz<br />

Stare zaveze. Matejeva zgodba o modrih,<br />

ki so videli vziti zvezdo Davidovega<br />

Mesija, je na primer odmev na starozavezno<br />

zgodbo o Bileamu, nekakšnem<br />

modrecu z Vzhoda, ki je videl vziti<br />

zvezdo iz Jakoba. Zgodba o Herodu,<br />

ki je želel ubiti dojenčka Jezusa in<br />

je v Betlehemu pobil dečke, je ponovitev<br />

zgodbe o zlobnem faraonu,<br />

ki je želel ubiti dojenčka<br />

Mojzesa in zato pobil dečke<br />

Izraelcev. Opis Zaharije in<br />

Elizabete, staršev Janeza<br />

Krstnika, pa je ponekod<br />

skoraj dobesedno povzet<br />

po opisu Abrahama in<br />

Sare iz Stare zaveze.<br />

Predelave starozaveznih<br />

tem so bile napisane<br />

zato, da bi Jezusov<br />

izvor postal jasno viden<br />

na ozadju izpolnitve starozaveznih<br />

pričakovanj.<br />

To, da se evangelista<br />

tako močno opirata na<br />

Staro zavezo, kaže, da<br />

je pripoved o otroštvu<br />

za vsakega od njiju pomenila<br />

prehod od Stare<br />

zaveze k evangeliju, in<br />

to je kristološko oznanilo<br />

Cerkve, predstavljeno<br />

v podobah Izraela.


CASNIK.SI<br />

| <strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

50 Komentar<br />

Ali se bliža čas, ko bodo otroci<br />

svoje starše spodbujali k evtanaziji<br />

MATJAŽ KOSI,<br />

CASNIK.SI<br />

Kot kaže, je trenutno zelo primeren<br />

čas, da se poskusi v naši<br />

družbi normalizirati še eno<br />

ekstremno liberalno stališče,<br />

da je evtanazija moralno sprejemljiva.<br />

Poenostavljeno povedano: da se uvede<br />

»pomoč pri smrti«, torej evtanazijo kot<br />

samomor z zdravniško pomočjo. Potem<br />

ko se je Hipokratovo prisego pohodilo<br />

že tolikokrat zaradi izvajanja umetnih<br />

prekinitev nosečnosti, se jo lahko sedaj<br />

z drugo nogo pohodi še s t. i. legalizacijo<br />

evtanazije. Aparat, ki po malem lansira<br />

čustvene zgodbe ljudi, katerih zmagoslavni<br />

zaključek je evtanazija, seveda deluje<br />

preko vsega občestva, ki ga premore<br />

Slovenija. Po njihovo je vsak, ki nasprotuje<br />

takemu razmišljanju, zastarel, nečuteč<br />

in nima pojma, kaj pomeni trpljenje.<br />

Seveda bi bila normalizacija in posledično<br />

uvedba evtanazije tudi zajeten<br />

posel, sprostile pa bi se čakalne vrste za<br />

domove upokojencev in, nenazadnje,<br />

končno bi lahko začel veljati Zakon o<br />

dolgotrajni oskrbi – ne bi ga bilo več<br />

treba prestavljati v prihodnost, saj bi se<br />

število odjemalcev začelo »regulirati«.<br />

DEPOSITPHOTOS<br />

Imamo dva močna pola, Slovenija pa se kot država nagiba<br />

k enemu ali drugemu glede na to, katera oblast nam vlada.<br />

V dveh letih Janševe vlade smo bili kot država bolj naklonjeni<br />

višegrajski skupini, pod Golobovo vlado pa smo usmerjeni<br />

bolj v zahodnoevropski način razmišljanja.<br />

Nekaj desetletij po tem,<br />

ko smo odpravili smrtno<br />

kazen, se želimo spet<br />

igrati bogove in sami<br />

odrejati, kdaj je treba<br />

umreti. Da o vseh<br />

<strong>zlorab</strong>ah, ki so mogoče,<br />

niti ne razmišljamo.<br />

IGRANJE BOGOV<br />

Naj bo jasno: telesno trpljenje je gotovo<br />

nekaj najhujšega, s čimer se človek v<br />

življenju sooči. Včasih, ko trpi kdo izmed<br />

bližnjih, potihoma upamo, da se<br />

bo to trpljenje čim prej končalo, saj nam<br />

je grozno spremljati trpljenje nekoga,<br />

ki ga imamo radi. A nedotakljivost človeškega<br />

življenja od spočetja do (naravne)<br />

smrti je najvišja moralna vrednota,<br />

na kateri je zrasla evropska civilizacija.<br />

Sedaj, nekaj desetletij po tems, ko smo<br />

odpravili smrtno kazen (zadnja usmrtitev<br />

je bila leta 1959 v Mariboru), se želimo<br />

spet igrati bogove in sami odrejati,<br />

kdaj je treba umreti. Da o vseh <strong>zlorab</strong>ah,<br />

ki so mogoče, niti ne razmišljamo.<br />

Otroci, ki s svojimi ostarelimi starši<br />

nimajo dobrih odnosov in morajo plačevati<br />

svoj delež, da so starši v domu<br />

upokojencev, bodo najbrž vsaj v kakem<br />

primeru starše vzpodbujali, da sežejo po<br />

evtanaziji. Si želimo take družbe? Potem<br />

ko smo uvedli Ministrstvo za solidarno<br />

prihodnost, ob vsej promociji evtanazije,<br />

ki je mimogrede pri nas še prepovedana,<br />

čakamo, da se ministrstvo izjasni in obsodi<br />

taka ravnanja, ampak pričakovati<br />

kaj takega je najbrž utopija.<br />

VREDNO JE ŽIVETI<br />

S tematiko iskanja smisla v trpljenju se<br />

med drugim ukvarja knjiga »Da, življenje!«,<br />

v kateri Sara Ahlin Doljak kljub<br />

težki bolezni in telesnemu trpljenju pokaže,<br />

da je vredno živeti in slikati smisel<br />

tudi v takih življenjskih situacijah.<br />

Morda ni vsak človek dovolj močan<br />

in kdo hitreje obupa, absurd pa je, da<br />

se jasno in glasno promovira ljudi, ki<br />

obupajo in je njihova zadnja destinacija<br />

klinika, v kateri prejmejo evtanazijo. S<br />

tako promocijo trpečim po vsej Sloveniji<br />

sporočamo, da se ni vredno boriti, da v<br />

težkih trenutkih ni vredno iskati višjega<br />

smisla, temveč je lažje reči »adijo« in<br />

oditi umret tja, kjer je evtanazija omogočena.<br />

Taka dejanja se mi zdijo že sama<br />

po sebi bizarna, zastrašujoče pa je, da se<br />

jih promovira kot primer dobre prakse.<br />

Prav tako kot se promovira evtanazijo,<br />

se je v preteklosti promoviral sežig<br />

pokojnikov namesto pokopa v krsti.<br />

Tako smo samo v dveh desetletjih prišli<br />

do ekstrema, da se po smrti vse skupaj<br />

odvije zelo neosebno in ekspresno hitro.<br />

Namesto da bi umrli ležal vsaj dva dni v<br />

krsti, da bi se od njega lahko poslovili žalujoči,<br />

se sedaj zgodi, da je žara pokojnika<br />

za slovo dostopna le dve do tri ure pred<br />

pogrebom. Smrt želimo umakniti čimbolj<br />

stran, čeprav je zraven rojstva edini<br />

dogodek, ki se zgodi v življenju vsakega.<br />

Naj me kličejo »zastareli«, naj me<br />

kličejo, kakorkoli želijo, človeško življenje<br />

od spočetja do naravne smrti bom<br />

zmeraj branil. Če se že lahko igramo<br />

z vsemi mogočimi modernističnimi<br />

absurdi, je človekovo življenje meja, v<br />

katero naj se ne bi nikoli posegalo.


| <strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

CASNIK.SI<br />

Komentar 51<br />

ANDREJ FINK,<br />

CASNIK.SI<br />

USTAVITE TO VAŠO<br />

»POSEBNO VOJNO<br />

OPERACIJO«<br />

V PODPORO PUTINA<br />

Nahajamo se pred svojevrstno obletnico.<br />

Pred letom se je začela Putinova<br />

agresija na Ukrajino in poskus<br />

ponovne okupacije vse države. Poskus<br />

ni uspel zaradi junaškega odpora<br />

Ukrajincev, kasneje pa podpore, ki<br />

jim jo je nudil Zahod.<br />

Ob tej grozljivi obletnici so se med<br />

nami našli svojevrstni miroljubni<br />

ljudje, ki so spomnili, da se nahajamo<br />

sredi vojnih krutosti, in ki se očitno<br />

s svojim prizadevanjem hočejo<br />

povzpeti na samo Goro blagrov (»Blagor<br />

tistim, ki delajo za mir …«).<br />

Pravijo: »Vsestransko podpiramo<br />

Ukrajino v njeni nesporni pravici do<br />

obrambe. Ukrajina je žrtev agresije,<br />

ki je ni mogoče upravičiti«. Ob tem pa<br />

pozivajo k pogajanju, ne k obrambi.<br />

Vzporedje: Napad Hitlerja z njegovim<br />

kolaborantom Stalinom na pol Evrope.<br />

Ali so tedaj pozivali k pogajanjem?<br />

Govorijo o iskanju rešitve in<br />

odstopanju na obeh straneh. Kako naj<br />

odstopa napadena stran, ki je žrtev<br />

»neopravičljive« agresije? Krivični<br />

napadalec, kar podpisniki pravijo, da<br />

Putin je, bi bil s tem nagrajen za svoj<br />

zločin agresije.<br />

Po drugi strani se pa tudi danes<br />

ponavlja stara pesem še iz časa hladne<br />

vojne, ko so petokolonaši na<br />

Zahodu, kot danes naši razumniki,<br />

nenehno ponavljali: »Bolje rdeči kot<br />

mrtvi« (Better red than death). Na ta<br />

način naj bi se demokratični, v udobnosti<br />

živeči zahodni državljan, ustrašil<br />

pred grožnjami in popustil v svoji<br />

odločnosti. Da o platonskem »svetu<br />

brez strahu« niti ne govorim. No, vsaj<br />

z rdečo barvo podpisniki ne bi imeli<br />

nobenih težav, saj si nenehno želijo<br />

vrnitve v lepe stare čase »socializma«.<br />

Podpisnikom in njihovim somišljenikom<br />

pa velja: Nimate nobenega<br />

mandata za zavajanje, vstopanje preko<br />

medijev v naše domove z nespametjo<br />

in protislovji. Še veliko manj pa imate<br />

mandat za vaše hibridno vojskovanje.<br />

Ustavite torej to vašo »posebno vojno<br />

operacijo« v podporo<br />

Putina!<br />

Celoten komentar<br />

je objavljen na<br />

portalu Casnik.si:<br />

Ob avtorjih<br />

Časnika<br />

še izbrane<br />

dnevne vsebine<br />

slovenskih<br />

medijev!<br />

www.casnik.si


KOLUMNA<br />

52<br />

| <strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

Bog na tleh kopalnice<br />

MOJCA BELCL MAGDIČ<br />

Nemalokrat se zgodi, da ljudje kljub kratkemu<br />

življenju vsemu svetu dajo neizmerno bogastvo.<br />

Včasih so to otroci, drugič pa mladi,<br />

ki so komaj zacveteli oziroma katerih talent je šele dobil krila.<br />

Med slednje spada Nightbirde,<br />

ki se je junija leta 2021 pojavila<br />

na odru ameriških talentov<br />

in zapela svojo pesem<br />

z naslovom »V redu je«. V njej je Nightbirde<br />

opisala svojo borbo z rakom, kar je prisotne<br />

v dvorani ganilo do solz, poklonili<br />

so se ji tudi s stoječimi ovacijami. Sodniki<br />

so Janino avdicijo ocenili za eno od najbolj<br />

avtentičnih, kar so jih v sezoni videli.<br />

Simon Cowell (63) jo je nagradil z udarcem<br />

po zlatem gumbu, to pa jo je uvrstilo<br />

med finaliste. Toda Jane je svoje tekmovanje<br />

morala čez nekaj časa prekiniti, saj<br />

se je njeno zdravstveno stanje znatno<br />

poslabšalo. Nekaj mesecev za tem, 19. februarja<br />

2022, je umrla, stara komaj 31 let.<br />

Eno leto po smrti pa še vedno navdihuje,<br />

in to ne samo zaradi svojih pesmi.<br />

RAK V ZADNJEM STADIJU<br />

Nightbirde oziroma Jane Marczewski je<br />

bila mlada pevka, glasbenica in avtorica<br />

besedil, ki se je šele leta 2011 podala na<br />

glasbeno pot. Ko je pri 29. letih že drugič<br />

zbolela za rakom, se ji je sesul svet: tumor<br />

se je pojavil na več kot 100 mestih po telesu,<br />

zdravniki so ji napovedali največ<br />

PROFIMEDIA<br />

šest mesecev življenja in dva odstotka<br />

možnosti, da preživi. Prvemu šoku, da<br />

je na smrt bolna, je kmalu sledil še drugi:<br />

njen tedanji mož ji je samo 14 dni po<br />

zadnji diagnozi rekel, da jo zapušča. Jane<br />

se je morala kar naenkrat soočiti s tem,<br />

da umira in da ji je razpadel zakon. Kot je<br />

pripovedovala kasneje, je šele nekaj mesecev<br />

po prvem (takrat zelo uspešnem)<br />

zdravljenju ugotovila, kaj se ji je zgodilo,<br />

in zaradi tega je padla v obup ter mesece<br />

in mesece skušala samo preživeti.<br />

Kljub bolezni pa se ni hotela vdati.<br />

Zadala si je, da bo še naprej pisala pesmi<br />

in jih namenjala vsem tistim, ki bodo<br />

kdaj na tleh, kot je bila ona. V tem času so<br />

nastala neverjetna besedila, ki jih je lahko<br />

napisal samo nekdo, ki je veliko trpel,<br />

hkrati pa se zavedal, da je kljub zapuščenosti<br />

od ljubezni svojega življenja ljubljen.<br />

Jane ni prenehala biti nasmejana. Trdno<br />

je verjela v to, kar je izrekla na ameriških<br />

talentih: »Ne moreš samo čakati, da bo<br />

življenje prenehalo biti težko, preden se<br />

odločiš, da boš srečen.« Poleg pesmi, ki<br />

jih je pisala, so nastajali tudi osebni zapisi<br />

in pogovori. Iz njih smo zbrali nekaj zelo<br />

močnih sporočil, ki še danes nagovarjajo<br />

milijone ljudi po vsem svetu.<br />

NEIZMERNA PRAZNINA<br />

30. oktobra 2020, ko je Jane razmišljala<br />

o smislu vsega, kar se ji dogaja, je na<br />

svojem blogu med drugim zapisala: »V<br />

razumevanju stvari, ki so se mi zgodile<br />

letos, še nisem tam, kjer bi želela biti.<br />

Vem pa eno stvar: ko gre za bolečino,<br />

se Bog pogosto ne ukvarja s tem, da bi<br />

Njen tedanji mož<br />

ji je samo 14 dni<br />

po zadnji diagnozi rekel,<br />

da jo zapušča.<br />

Jane se je morala<br />

kar naenkrat soočiti<br />

s tem, da umira in da ji je<br />

razpadel zakon.


| <strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

KOLUMNA<br />

53<br />

jo odstranil. Namesto tega jo še poveča.<br />

On veliko bolj daje kot jemlje. Ne umika<br />

mi teme, dodaja pa svetlobo. Ne prizanaša<br />

mi, ko sem žejna, prinaša pa mi<br />

vodo. Ne ozdravlja moje osamljenosti,<br />

toda prihaja k meni. <strong>Zakaj</strong> si torej mislimo,<br />

da je Bog nekje daleč, ko trpimo?<br />

Na začetku je bila neizmerna, neizmerna<br />

praznina. Toda Boga je vleklo k njej<br />

kot meglo v morje. Raztegnil je svojega<br />

Duha nad praznino in tam ostal. Če so<br />

zgodbe, ki sem jih slišala o njem, resnične,<br />

mi je On zagotovo najbližji. Nam najbližji.<br />

Vidite, Stvarnik je še vedno tukaj,<br />

kjer je vedno bil: lebdi nad praznino.«<br />

NA TLEH KOPALNICE<br />

9. marca 2021 je po večmesečnem zdravljenju<br />

na svojem blogu zapisala, da se<br />

je v tem času počutila kot »žarnica, ki<br />

brenči nekje daleč«: »Tri mesece sem<br />

preživela naslonjena na steno. V nočeh,<br />

ko nisem mogla spati, sem ležala v kadi<br />

kot žuželka in strmela v svoj odsev v<br />

gumbu prhe. Bruhala sem, dokler nisem<br />

bila izžeta. Zavila sem se v svoj kopalni<br />

plašč in legla na ploščice. Tla v kopalnici<br />

so postala moj kraj za skrivanje, kjer<br />

sem lahko kričala in bila grda, kjer sem<br />

lahko vpila in pljuvala ter na koncu zadremala,<br />

srečna, da spim, tudi z glavo<br />

Tudi v dneh,<br />

ko nisem tako bolna,<br />

se v popoldanski<br />

svetlobi včasih uležem<br />

na preprogo v kopalnici,<br />

da bi ga poslušala.<br />

Vem, da se sliši noro,<br />

in tega ne znam zares<br />

razložiti, toda Bog<br />

je tam – tudi sedaj.<br />

Dano mi je bilo, da sem<br />

odpustila, ker sem<br />

razumela, da je samo<br />

nekdo, ki je zelo strt,<br />

prizadet in izgubljen,<br />

zmožen zapustiti<br />

svojega zakonca<br />

na takšen način.<br />

na straniščni školjki.« Opisala se je kot<br />

»soseda Boga«, ki v spodnjem nadstropju<br />

z metlo udarja po stropu: »Vsak dan<br />

se pojavim na njegovih vratih. Včasih s<br />

pesmimi, včasih s kletvicami. Včasih z<br />

opravičili, darili, vprašanji, zahtevami.<br />

Včasih uporabim svoj ključ pod preprogo,<br />

da vstopim. Drugič pa se predramim<br />

zunaj, dokler mi On sam ne odpre vrat.<br />

Oklicala sem ga za goljufa in lažnivca<br />

in mislila sem resno. Rekla sem mu,<br />

da želim umreti, in mislila sem resno.<br />

Imejte me za zagrenjeno, če želite – dam<br />

vam prav. Štejte me med jezne, cinične,<br />

užaljene, otrdele. Toda imejte me tudi<br />

za Božjo prijateljico, kajti videla sem ga<br />

v redki obliki. Čutila sem njegov izdih,<br />

ležala v njegovi senci, mežikala, da bi<br />

prebrala sporočilo, ki mi ga je napisal<br />

na fugo: ›Tudi jaz sem žalosten.‹ Tudi v<br />

dneh, ko nisem tako bolna, se v popoldanski<br />

svetlobi včasih uležem na preprogo<br />

v kopalnici, da bi ga poslušala.<br />

Vem, da se sliši noro, in tega ne znam<br />

zares razložiti, toda Bog je tam – tudi<br />

sedaj. Slišala sem reči, da nekateri ljudje<br />

ne morejo videti Boga, ker ne želijo videti<br />

dovolj nizko, in res je. Če ga ne vidite,<br />

poglejte nižje. Bog je na tleh kopalnice.«<br />

ODPUSTILA<br />

V podkastu, ki ga je posnela marca 2021,<br />

je spregovorila tudi o bolečini ločitve.<br />

»Ozdravitev se dogaja po korakih na<br />

neprepoznavne načine. Dano mi je bilo,<br />

da sem odpustila, ker sem razumela, da<br />

je samo nekdo, ki je zelo strt, prizadet in<br />

izgubljen, zmožen zapustiti svojega zakonca<br />

na takšen način.« Jane nato pripoveduje<br />

zgodbo o roži, ki je rasla na skali.<br />

»Ko so jo vprašali, kaj dela tam in zakaj<br />

ni skupaj z drugimi rožami, je odgovorila:<br />

›Ni bilo pošteno, kar se mi je zgodilo.<br />

Toda nekdo me je prinesel sem gor in me<br />

pustil tukaj na skali. Moje ime je Nosim<br />

stroške, ampak kličete me lahko tudi Odpuščanje.<br />

Brez svoje krivde sem pristala<br />

tukaj, brez zemlje in vode, toda odločila<br />

sem se nositi stroške svojega ozdravljenja<br />

– svoje korenine sem pognala pod skalo<br />

in voda, ki je tekla nedaleč stran, mi je po<br />

kapljicah dajala življenje. Tako sem zrasla<br />

tukaj na skali in postala tako lepa, kot<br />

bi morala biti.‹« Ta zgodba je Jane zadela<br />

zelo močno, ker je dojela, da lahko gre na<br />

pot ozdravljenja tudi, če se ji bivši mož<br />

nikoli ne opraviči, popravi krivice ali povrne,<br />

kar ji je vzel. Razumela je, da je odpuščanje<br />

isto kot reči »bot sva si«. Sama<br />

bo »krila stroške« za svoje ozdravljenje.<br />

ZDRAVILO ZA SAMOTO<br />

1. junija 2022, le nekaj mesecev po<br />

Janini smrti, je njena družina na Instagramu<br />

objavila del Janinega eseja<br />

z naslovom Zdravilo za samoto, v katerem<br />

je zapisala, kaj je tekom bolezni<br />

končno spoznala: »Neskončno ljubljena<br />

sem.« »Zadnji koščki mojega ponosa<br />

so morali umreti. Zadnja kapljica<br />

mojega prepričanja v laži, da nisem<br />

vredna ljubezni. Moja paradigma se<br />

je morala sesuti, da sem našla celovitost.<br />

Nisem živela zgodbe, ki sem si jo<br />

želela, toda zgodba, ki jo živim sedaj,<br />

je precej neverjetna. Na lastne oči sem<br />

videla brezpogojno ljubezen. Stvar,<br />

v katero želimo vsi trmasto verjeti, a<br />

večina ljudi je ne vidi. Ko sem izgubila<br />

vse, ko se je bilo nemogoče pretvarjati,<br />

da sem karkoli drugega, sem se<br />

srečala z najbolj ekstravagantnim gibanjem<br />

ljubezni, kar sem jih kdaj koli<br />

videla. Rak je prišel krast in ubijat, a<br />

izkazalo se je, da mi je v resnici dal nenadomestljivo<br />

darilo: neomajno vero<br />

v brezpogojno ljubezen in razumevanje,<br />

kakšna čast je biti tukaj – živ in del<br />

gibljivega, krasnega sveta.«<br />

Jane je za seboj pustila izredno<br />

glasbeno, umetniško in duhovno zapuščino.<br />

Njena družina še naprej skuša<br />

uresničevati projekte, ki so ostali<br />

nedokončani. Na prvo obletnico njene<br />

smrti so izdali njen prvi album.


SVETOVALNICA<br />

54<br />

| <strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

Kako prenehati z neprestanim<br />

seganjem po prigrizkih<br />

KATJA JARC<br />

»Že nekaj časa se ubadam s težavo, ki je sama ne zmorem rešiti: vse od korone delam od doma<br />

in ves čas jem. Pred tem sem imela normalen način prehranjevanja: doma zajtrk, v službi<br />

malico, kasneje z družino kosilo ali pozno večerjo, med obroki še morda kaj malega, vendar<br />

je v večini to bilo to. Odkar pa delam od doma, pa ves čas nekaj iščem, kaj bi lahko jedla.<br />

Služba ni bolj stresna kot je bila prej, toda nikoli prej me ni tako vleklo k hrani kot sedaj. Malo<br />

sem živčna, že bi si nekaj dala v usta. Velikokrat sem se že hotela ustaviti in namesto tega<br />

piti vodo, vendar me hitro premami in spet iščem neke druge nadomestke, ponavadi sladke.<br />

Sprašujem se, kaj naj sploh storim, da pridem ven iz tega začaranega kroga. Zahvaljujem se<br />

vam za odgovor.« – Mihaela<br />

V<br />

današnjem času smo obkroženi<br />

s hrano in na našem<br />

delu sveta običajno ne čutimo<br />

pomanjkanja. Hrana je<br />

dostopna na vsakem koraku in ob vsakem<br />

času, mastna in sladka hrana pa je<br />

večkrat še dostopnejša kot sveža zelenjava<br />

in sadje ali hrana, bogata z beljakovinami.<br />

Zgodi se, da imamo trenutke,<br />

ko pojemo več, kot bi bilo treba, ko<br />

jemo nenadzorovano, ko »gremo preko<br />

sebe«. Lahko začutimo lakoto in kdaj<br />

zares potrebujemo hrano? Kaj se zgodi,<br />

ko prenajedanje postane navada? Prenajedanje<br />

se lahko kaže v požrešnosti,<br />

kjer je glavna misel hrana. Ob prvem<br />

vznemirjenju pomislite na hrano, ki<br />

vas za trenutek pomiri. Pomirjeni ste,<br />

ko se dobro najeste ali ko pojeste nekaj<br />

sladkega. Hrana deluje kot pomirjevalo:<br />

pomiri, otopi občutke in čustva<br />

ter ublaži bolečino. Pozabite na svoje<br />

težave, na osamljenost, na tesnobo,<br />

strah in živčnost ter tudi na žalost. Pri<br />

velikem apetitu in nenasitnosti ne gre<br />

za resnično lakoto, temveč se običajno<br />

za njo skrivajo čustvene stiske. Vzroki<br />

so globlji, običajno gre za kombinacijo<br />

vzrokov, tako družbeno kot družinsko<br />

pogojenih. Opažate, da to počnete<br />

pogosto, še posebno takrat, kadar vas<br />

kaj obremeni, vas spravi ob živce. Že<br />

majhna napetost povzroči, da bi si želeli<br />

vzeti nekaj sladkega, da se pomirite.<br />

KOMPULZIVNO<br />

PRENAJEDANJE<br />

Kdor se kompulzivno prenajeda, nima<br />

nadzora nad hranjenjem. Pogosto posega<br />

po sladki in mastni hrani, saj ta<br />

hrana stimulira izločanje endorfinov<br />

in vpliva na boljše počutje. Gre za najpogostejšo<br />

motnjo hranjenja, ki lahko<br />

kasneje privede do zasvojenosti s hrano.<br />

Zdravi se kot druge oblike zasvojenosti.<br />

V današnji družbi predstavlja<br />

kompulzivno prenajedanje in odvisnost<br />

od sladkorja veliko grožnjo za<br />

zdravje ljudi. Hranjenje je nujno za preživetje<br />

in ni se mu mogoče odpovedati,<br />

zato je to motnjo težko zdraviti. Res je,<br />

DEPOSITPHOTOS<br />

da se sem in tja vsi prenajemo, vendar<br />

gre pri kompulzivnem prenajedanju za<br />

duševno motnjo. Prenajedanje je za ljudi<br />

z motnjo prisila, ki je ne morejo nadzirati.<br />

Do prenajedanja prihaja redno in<br />

pogosto, najmanj enkrat na teden več<br />

mesecev zapored.<br />

Ameriška Nacionalna zveza za motnje<br />

prehranjevanja (National Eating<br />

Disorder Association – NEDA) opiše<br />

znake prenajedanja tako: jeste veliko<br />

hitreje kot običajno, jeste, dokler se ne


| <strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

SVETOVALNICA<br />

55<br />

pojavi občutek nelagodja, pojeste veliko<br />

količino hrane, čeprav niste lačni,<br />

nimate nadzora nad uživanjem hrane<br />

in ne morete se ustaviti, jeste sami, ker<br />

vas je sram in/ali vas je pozneje sram,<br />

čutite krivdo in ste morda depresivni.<br />

Ti načini prehranjevanja se pojavljajo<br />

nepričakovano in kadarkoli v dnevu,<br />

največkrat, kadar ste sami. Prenajedanje<br />

je lahko posledica tega, da ste si<br />

omejili število zaužitih kalorij, ali pa je<br />

posledica dolgčasa. Na drugi strani je<br />

lahko posledica tega, da nimate znanja<br />

in pravih načinov, kako se spoprijeti s<br />

svojimi čustvenimi in duševnimi težavami,<br />

kot so nizko samovrednotenje,<br />

negativen odnos do svojega telesa, tesnoba<br />

in socialna izoliranost.<br />

DEJAVNIKI TVEGANJA<br />

Kar dve tretjini ljudi z motnjo kompulzivnega<br />

prenajedanja se borita s prekomerno<br />

telesno težo, ki pa ni nujno posledica<br />

prenajedanja. Raziskave kažejo,<br />

da imajo mladi, ki so na dieti, veliko<br />

večjo možnost za razvoj kompulzivne<br />

motnje kasneje v odrasli dobi. Z motnjo<br />

kompulzivnega prenajedanja se bori<br />

enak delež moških kot žensk. Pri moških<br />

je ta motnja vsaj petkrat pogostejša<br />

Pri velikem apetitu<br />

in nenasitnosti ne gre<br />

za resnično lakoto,<br />

temveč se običajno za<br />

njo skrivajo čustvene<br />

stiske. Vzroki so<br />

globlji, običajno gre za<br />

kombinacijo vzrokov,<br />

tako družbeno kot<br />

družinsko pogojenih.<br />

kot druge motnje hranjenja. Kadar se<br />

nam zgodi, da v obdobju stresa izpraznimo<br />

posodo sladoleda (izguba delovnega<br />

mesta, razhod z ljubljeno osebo<br />

itd.), to še ni motnja. To prenajedanje<br />

so povzročili negativni občutki. Razlika<br />

je v tem, da tisti, ki so zasvojeni, svojega<br />

vedenja ne morejo nadzorovati.<br />

Večja verjetnost za razvoj motnje je<br />

pri tistih, ki se borijo z depresijo, anksioznostjo,<br />

imajo težave z duševnim<br />

zdravjem ali trpijo za posttravmatsko<br />

stresno motnjo. Na pojav motnje<br />

vplivajo tudi finančne težave, težavni,<br />

zapleteni in toksični odnosi, nerazumevanje<br />

v družini, različne stiske,<br />

neizražanje svojih čustev in bolečin,<br />

vedenjske in čustvene težave, pisana<br />

zgodovina diet, hrana kot vzgojni pripomoček,<br />

stresne okoliščine in stresna<br />

služba ter različne vrste zasvojenosti.<br />

KAJ NAREDITI<br />

Diete običajno ne učinkujejo najbolje<br />

in nimajo dolgoročnega učinka, saj pri<br />

njih ni odpravljen osnovni vzrok prenajedanja.<br />

Prenajedanje je zgolj simptom<br />

čustvenih stisk in težav, zato dieta<br />

ne more rešiti težav, temveč lahko celo<br />

poveča željo po čezmernem hranjenju.<br />

Veliko bolje je razmisliti o psihoterapiji,<br />

pri kateri se lahko pogovorite o problemih,<br />

ki vas težijo, ki vam »ne pustijo dihati«<br />

in za katere potrebujete »mašilo«,<br />

kot je hrana. V psihoterapevtskem procesu<br />

se za trajne spremembe nameni<br />

veliko časa in motivacije za prepoznavanje<br />

in odpravljanje vzrokov motnje,<br />

ki se navadno skrivajo v osebnosti.<br />

Hrana pomeni olajšanje in pomiritev<br />

za boleča čustva, ki jih ne znate izraziti.<br />

Telesna lakota se večkrat zameša<br />

s psihično lakoto. Kaj zares potrebujete<br />

takrat, ko posežete po hrani (največkrat<br />

sladki in mastni)? Pomembno je,<br />

da se osredotočite na občutja v telesu<br />

in prepoznate, na kakšne načine vam<br />

hrana priskoči na pomoč, ko se v življenju<br />

spoprijemate s stresnimi trenutki.<br />

Postopoma boste začeli spoznavati in<br />

razlikovati med dejansko telesno lakoto<br />

in čustvenimi potrebami. Pomembna<br />

je želja, da začnete svoje težave reševati,<br />

namesto jih prikrivati s hrano.<br />

Z motnjo kompulzivnega<br />

prenajedanja se bori<br />

enak delež moških kot<br />

žensk. Pri moških je<br />

ta motnja vsaj petkrat<br />

pogostejša kot druge<br />

motnje hranjenja.<br />

ČUSTVENA VEZ S HRANO<br />

Za začetek je priporočljivo pisanje<br />

dnevnika o svojem doživljanju in prehranjevanju,<br />

ki vam pomaga pri zavedanju,<br />

kaj se dogaja. Dobro je, da si<br />

vsaj en teden zapisujte, kaj, kdaj in kje<br />

jeste ter kako ste se počutili takrat, ko<br />

ste jedli. Zraven se vprašajte, kaj se je<br />

danes zgodilo, da se počutite tako, kot<br />

se. Vključite, kaj zaznavate na telesu<br />

in v katerih delih telesa občutite posamezne<br />

občutke. Opažati boste začeli,<br />

ob katerih čustvih se obrnete k hrani,<br />

in ugotovili, kakšen je vaš prehranjevalni<br />

vzorec. Pomembno je, da najdete<br />

druge načine za polnjene svoje čustvene<br />

praznine. Morda vam je najtežje v<br />

nedeljo zvečer, ko že razmišljate o napornem<br />

tednu v službi. Namesto da se<br />

obrnete k hrani, pojdite raje na večerni<br />

sprehod, pokličite prijatelja, pojdite v<br />

savno, poglejte dober film, preberite<br />

knjigo ali načrtujte dopust.<br />

Vzemite si čas zase in za samospoznavanje.<br />

Da dosežete ustrezne spremembe<br />

v osebnosti, sta potrebna čas<br />

in vztrajnost, vendar se trud obrestuje,<br />

saj se počutite bolje, bolj ste zadovoljni<br />

sami s seboj in zmanjšuje se tveganje<br />

za ponovitev težav. Celo življenje<br />

imamo možnost sprememb in nikoli<br />

ni prepozno. Pomembna pa je odločitev,<br />

zato vas spodbujam, da začnete<br />

kar danes. Srečno na poti. <br />

Odgovor je zapisala zakonska in družinska<br />

terapevtka Katja Jarc, ki je tudi profesorica<br />

razrednega pouka, specialistka<br />

za pomoč z umetnostjo (gibalno-plesna<br />

terapevtka), geštalt pedagoginja in<br />

geštalt svetovalka. Na Zavodu Iskreni<br />

izvaja terapije za odrasle in otroke.


KOLUMNA<br />

56<br />

| <strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

Če bi se zavedali, kakšno moč<br />

ima post, bi se redno postili<br />

Le s postenjem na dan privrejo šibkosti naše osebnosti,<br />

ki se jih s postom naučimo obvladati. S tem se naučimo imeti<br />

pod nazorom sebe in svoje telo ter nismo več podrejeni svojim nagonom.<br />

TADEJA ZABRET<br />

Pred časom sem poslušala predavanje<br />

o postu priljubljene<br />

krščanske avtorice Christine<br />

Watkins, ki je vplivalo na moje<br />

dojemanje in razumevanje posta ter<br />

tudi na način postenja.<br />

Watkinsova izpostavlja, da post<br />

človeškemu telesu, še bolj pa človeku<br />

kot celoti in tudi njegovim bližnjim,<br />

zelo koristi. Nenazadnje nas na to opominja<br />

tudi Sveto pismo, ki o postu govori<br />

res velikokrat. Post je temeljni gradnik<br />

krščanstva. Tudi Jezus se je postil<br />

40 dni, česar se spominjamo v vsakem<br />

postnem času, ko se kristjani tudi sami<br />

odločimo za različne oblike posta.<br />

OBILNE MILOSTI<br />

Watkinsova pravi, da mora biti postenje<br />

vezano na hrano oz. odpoved<br />

DEPOSITPHOTOS<br />

Postenje mora biti<br />

odpovedovanje hrani.<br />

hrani. Le tako lahko namreč na dan<br />

privrejo šibkosti naše osebnosti, ki se<br />

jih s postom naučimo obvladati. S tem<br />

se naučimo imeti pod nadzorom sebe<br />

in svoje telo ter nismo več podrejeni<br />

svojim nagonom. Post namreč razkrije<br />

ujetosti vsakega človeka. A post je<br />

še močnejši od tega, pravi Watkinsova.<br />

Daje namreč jasnost in odgovore,<br />

pomaga odvrniti zlo od nas in ljudi, za<br />

katere se postimo. Zaradi posta se dogajajo<br />

stvari, ki se sicer ne bi. Daje nam<br />

moč za stvari, za katere nam zmanjkuje<br />

moči. »Postenje je razlog, zakaj so svetniki<br />

lahko delali čudeže in zakaj so bili<br />

tako močni,« pravi Watkinsova. Skratka,<br />

postenje je pot do obilnih milosti.<br />

REDNA PRAKSA<br />

Nenazadnje je post tudi močno orodje<br />

proti vojni. Trenutno nam vsako močno<br />

orodje proti vojni prav pride, saj bi<br />

vsi radi pripomogli, da bi se vojna v<br />

Ukrajini čim prej končala. Prav tako je<br />

post učinkovito orodje proti spolnim in<br />

drugim škandalom v Cerkvi. Današnja<br />

Cerkev res potrebuje pomoč. Svet bi bil<br />

drugačen, če bi se postili. Post bi moral<br />

biti redna praksa vsakega kristjana,<br />

izpostavlja Watkinsova. »Molitev brez<br />

postenja je kot ptič, ki poskuša leteti le<br />

z eno perutjo,« še pravi.<br />

Če bi se zavedali, kakšno moč ima<br />

post, bi se redno postili.


| <strong>87</strong> | 2. MAREC 2023 SPOLNOST<br />

Kako postati najboljši ljubimec<br />

57<br />

MOJCA BELCL<br />

MAGDIČ<br />

Spolnost je nekaj najlepšega, kar se lahko zgodi med moškim<br />

in žensko, potrjuje psiholog in psihoterapevt dr. Andrej Perko (59),<br />

a ni samoumevno, da bo vedno osrečujoča ali na pomembnem<br />

mestu v partnerskem odnosu.<br />

Zaljubljenost se zgodi.<br />

Vedno bo nekdo prišel, ki<br />

bo bolj zanimiv od moje<br />

žene/moža. Vendar se ob<br />

tem moram vprašati, ali<br />

sem svoja vrata zaklenil<br />

ali sem jih pustil odprta.<br />

Jaka Krenker/DOMOVINA<br />

Zato smo želeli stopiti v njeno<br />

ozadje, da bi izvedeli, kako<br />

jo doživljajo moški in kako<br />

ženske, kdo so dobri ljubimci,<br />

kako ohranjati strast in željo po drugem<br />

ter kaj pomeni, če spolnosti v odnosu<br />

ni.<br />

Perko je v svojih odgovorih jasen in<br />

neposreden, zabaven in izzivalen. Razkriva,<br />

kdaj moški in ženska drug z drugim<br />

najbolj uživata, dotakne pa se tudi<br />

problema upadanja moške spolne moči<br />

in zmede, ki s tem prihaja. »Zaradi tega<br />

je težje ženskam, ne moškim,« pove.<br />

Spregovori tudi o tem, kako v spolnosti<br />

»padajo maske« in da v spolnosti<br />

ni »prostora za blefiranje«. Prav tako<br />

omeni duhovno komponento spolnosti,<br />

ki je danes pogosto zanemarjena, in<br />

razloži, zakaj je lahko spolnost v zrelejših<br />

letih veliko bolj osrečujoča kot pri<br />

dvajsetih ali tridesetih.<br />

Kaj pa o tebi in tvojem odnosu<br />

pove to, da si poročen in se zaljubiš<br />

v drugega/drugo? Dr. Perko ponovno<br />

odgovarja življenjsko: »Zaljubljenost<br />

se zgodi. Vedno bo prišel nekdo, ki bo<br />

zanimivejši od moje žene/moža. Vendar<br />

se moram ob tem vprašati, ali sem<br />

svoja vrata zaklenil ali sem jih pustil<br />

odprta.« V tem kontekstu izpostavi<br />

moč razuma, odločitve in držanje obljube,<br />

kajti, »da pride do nekega dejanja,<br />

je lahko še dolga pot«.<br />

Vesel je, ko vidi starejše pare, ki se<br />

po toliko letih še vedno držijo za roke.<br />

»Takšni pari so se za to trudili celo<br />

življenje. Predvsem so se naučili reševati<br />

težave ter poslušati in ne toliko<br />

govoriti. To je ›dril‹,« ne olepšuje dr.<br />

Perko. Prepričan pa je tudi, da je vzrok<br />

za odsotnost spolnosti nekje drugje<br />

v odnosu. »Najprej je treba to drugo<br />

›sterapirat‹, potem pa se spolno življenje<br />

kar samo od sebe uredi.« še pove.<br />

In kaj je to »drugo«?<br />

<br />

Celoten pogovor z Andrejem Perkom<br />

je v video oddaji, ki je brezplačno na<br />

ogled na telefonih, tablicah in računalnikih.<br />

Drugi del pogovora pa je na<br />

ogled vsem naročnikom<br />

portala Iskreni<br />

in tudi naročnikom<br />

Domovine.<br />

Na portalu Iskreni.net<br />

pripravljajo tedenske<br />

serije video vsebin.


BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO<br />

58<br />

Komentar<br />

| <strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

Neodkrito bogastvo,<br />

ki ga skriva telefon v žepu<br />

LUCIJA ČAKŠ<br />

Običajno svarimo pred prekomerno uporabo telefona,<br />

a včasih so te naprave v naših žepih lahko pravo bogastvo,<br />

sploh v kombinaciji z dobrim parom slušalk. Govor je seveda<br />

o podkastih, zvočnih spletnih oddajah, ki lahko delajo družbo<br />

na sprehodu, med vožnjo, telovadbo, ali pospravljanjem perila.<br />

Tukaj je nekaj namigov za dobre vsebine,<br />

če ne veste, kje začeti.<br />

RADIO OGNJIŠČE<br />

DAROVI MATERINSTVA<br />

materinstva. Lara Kastelic je vodja mednarodnega<br />

projekta Mother Nature za<br />

Slovenijo in v sklopu tega pripravlja tudi<br />

podkast Darovi materinstva. Dobra lastnost<br />

Lare kot voditeljice je, da gostjam<br />

res pusti prostor, da spregovorijo o svojem<br />

materinstvu, da povejo svojo plat<br />

zgodbe. Ne posega z vprašanji, temveč<br />

pusti, da gostjin tok misli teče, kamor<br />

želi. Nekatere mame govorijo o materinstvu<br />

na splošno, nekatere o konkretni<br />

izkušnji, povezani z materinstvom: o<br />

porodu, o izkušnji z alergijami pri otrocih,<br />

o spontanem splavu …<br />

Če imate vsaj kdaj pa kdaj prižgan Radio<br />

Ognjišče, veste, da ima kopico zelo<br />

bogatih vsebin. Vendar marsikdaj nimamo<br />

časa, da bi poslušale ravno takrat,<br />

ko je oddaja na sporedu. Lahko pa<br />

si jo poiščete v arhivu radia in jo poslušate<br />

kot podkast. Recimo Minutke za<br />

sveto pismo. Ali vsakodnevni rožni venec<br />

(toliko lažje ga je zmoliti, če nekdo<br />

moli zraven, pa tudi če le v slušalkah).<br />

Posebna zakladnica je arhiv oddaj Za<br />

življenje – svetovalno-izobraževalna<br />

oddaja o odnosih in vzgoji – ali Svetovalnica,<br />

kjer strokovnjaki odgovarjajo<br />

na najrazličnejše teme o življenju in<br />

odnosih. Če si želite dobrega podkasta<br />

v slovenščini, res toplo priporočam, da<br />

prebrskate njihov arhiv!<br />

Slovenskih kakovostnih podkastov, ki<br />

bi »tekli na dolge proge«, sploh takih v<br />

neodvisni produkciji (torej, da niso pod<br />

okriljem RTV-ja ali kakšne druge večje<br />

organizacije), je malo. Kolikor sem uspela<br />

do sedaj zaslediti, je edini tak podkast,<br />

namenjen neposredno mamam, Darovi<br />

SHUTTERSTOCK<br />

GOREČI GRM<br />

Še en tak neodvisen slovenski podkast<br />

z rednim oddajanjem in lepo kilometrino<br />

je Goreči grm, podkast, ki ga pripravlja<br />

Matej Cepin. Običajno je v obliki<br />

intervjuja – v podkast povabi gosta,<br />

s katerim se pogovarja o njegovemu<br />

sledenju božjemu načrtu za njegovo<br />

življenje. Cepin je prijeten sogovornik,


| <strong>87</strong> | 2. MAREC 2023 BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO<br />

Komentar<br />

59<br />

ki mu ni ničesar težko vprašati in zato<br />

marsikdaj dobi zelo zanimive, pa tudi<br />

zelo iskrene odgovore. Pa tudi sogovornike<br />

izbira same zanimive. Večina epizod<br />

traja okrog eno uro.<br />

LIKI<br />

Ta ljubek, kratek slovenski podkast je<br />

pod okriljem Vala 202 med leti 2018<br />

in 2021 pripravljala novinarka Uršula<br />

Zaletelj (30). Na kratko, v največ deset<br />

minutah se v epizodi predstavi oseba,<br />

ki se ukvarja z zanimivim hobijem<br />

ali ima osupljivo življenjsko zgodbo.<br />

Kratko, sveže, navihano in navdihujoče,<br />

da ti polepša dan.<br />

PODKAST ISKRENI<br />

Tudi na našem portalu najdete podkaste<br />

in v njih najrazličnejše navdihujoče<br />

goste. Paleta zanimivih sogovornikov<br />

je zares pestra, v njih pa<br />

spregovorijo o svojem življenju, navdihih,<br />

poslanstvu … Epizode trajajo od<br />

štirideset do petdeset minut.<br />

SVETO PISMO<br />

V ENEM LETU<br />

»Fr. Mike Schmitz (48) je krasen za nežnejši<br />

spol,« mi je pred kratkim rekel prijatelj<br />

iz duhovniških vrst. In še res je. Poleg<br />

tega, da je ves čas nadvse navdušen,<br />

da vero razlaga z entuziazmom zlatega<br />

prinašalca in da je, kot ga je opisal kolumnist<br />

v Washington Postu, dostopen<br />

kot klopca v parku. Je tudi prijeten na<br />

pogled (kar je med poslušanjem podkasta<br />

sicer manj pomemben dejavnik:).<br />

1. januarja 2021 je začel oddajati podkast<br />

Sveto pismo v enem letu, kjer vsak<br />

dan prebere en odlomek Svetega pisma<br />

in ob njem ponudi razlago prebranega.<br />

Epizode trajajo okoli pol ure. Katekizem<br />

v enem letu je začel oddajati 1. januarja<br />

letos. Epizode večinoma trajajo med 15<br />

in 20 minutami. Če želite poglobiti svojo<br />

vero, prebrati celo Sveto pismo ali pa ga<br />

bolje spoznati, bolje razumeti katoliški<br />

nauk … Vam priporočam oba njegova<br />

podkasta. Če je mogoče, začnite s Svetim<br />

pismom v enem letu, saj se Katekizem<br />

v enem letu v marsičem nanaša na<br />

spoznanja iz prvega.<br />

JEN FULWILER<br />

Za poslušanje podkasta Jen Fulwiler<br />

(43) moraš imeti čas. Ker se epizode<br />

rade razvlečejo preko ene ure. Moraš<br />

se navaditi njenega globokega glasu in<br />

tega, da ne govori zgoščeno. H glavni<br />

temi praviloma dospe šele po dvajsetih<br />

minutah ali celo po pol ure, pred tem pa<br />

pripoveduje prigode iz svojega družinskega<br />

in poslovnega življenja. Zastranitev<br />

na zastranitev. Skratka, njen podkast<br />

ni nekaj kratkega in spodbudnega.<br />

Z Jen morate na dolg sprehod ali se prebijati<br />

skozi ogromne kupe nezlikanih<br />

srajc. Vendar je vredno. Ker ima bogate<br />

uvide (ko vendarle pride do njih) o tem,<br />

kako živeti svoje življenje izpolnjeno,<br />

bogato, v skladu s poslanstvom, ki ga je<br />

v nas položil Bog. Jen se je v katoliško<br />

vero spreobrnila v odraslosti in premore<br />

zelo širok pogled. Glede na to, da se<br />

preživlja predvsem kot stand-up komičarka,<br />

pa ste lahko prepričane, da bo ne<br />

le globoko, ampak tudi zabavno.<br />

SEKS ZA KRISTJANKE<br />

Povsod, kjer je govora o spolnosti, me<br />

zaskrbi, da bo pogovor ali preveč v<br />

oblakih in neoprijemljiv ali pa pretirano<br />

opolzek. Pri podkastu Sex Chat for<br />

Christian Wives še v nobeni epizodi nisem<br />

naletela ne na eno ne na drugo. Vse<br />

štiri gostiteljice so kristjanke, poročene<br />

ženske in večinoma se vse bližajo menopavzi.<br />

Sicer niso katoličanke, zato ne<br />

morem jamčiti, da se vmes ne bo našla<br />

kakšna epizoda, ki vam ne bo čisto všeč<br />

ali pa se vam bo zdelo, da se ne sklada<br />

povsem z vašim vrednostim sistemom.<br />

So pa odprte, domiselne, tudi zabavne<br />

… in če imate kakšno vprašanje glede<br />

spolnosti, boste med 145 epizodami najverjetneje<br />

našle odgovor zase in svojega<br />

moža. Novo epizodo objavijo vsak drugi<br />

torek. Podkast bo dobrodošel tako za<br />

ženske, ki so do spolnosti nekoliko zadržane,<br />

pa bi si želele delati na tem, kot<br />

za tiste, ki jim je spolnost všeč in se morda<br />

v tem čutijo nerazumljene.


SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />

60<br />

<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

Sladko razvajanje: jabolčni štrudelj<br />

SELMA BIZJAK<br />

Res, da je jabolčni štrudelj oziroma<br />

zavitek klasika med sladicami, a ne<br />

poznam nikogar, ki bi se ravnokar pečenemu<br />

jabolčnemu štrudlju z lahkoto uprl.<br />

Sploh v teh mesecih, ko je zunaj mrzlo in se<br />

prija malce pogrete, občasno tudi z dobro<br />

sladico, vsaj za dušo in razvajanje brbončic.<br />

Priprava štrudlja je enostavna,<br />

malce več dela je z doma pripravljenim<br />

vlečenim testom, a to<br />

vsi tisti, ki tega niste vešči, rešite<br />

s kupljenim vlečenim testom.<br />

Bistvo štrudlja je njegov nadev. Tokrat<br />

sem jabolkom dodala grobo sesekljane<br />

orehe, rozine v rumu ter krušne<br />

drobtine pražene na maslu. Okus pečenega<br />

štrudlja je božansko dober! <br />

SESTAVINE ZA PRIPRAVO<br />

Za 3 štrudlje<br />

(dolžine približno 35 cm)<br />

potrebujemo:<br />

• 6 listov vlečenega testa<br />

(če imate čas, pripravite domače<br />

– potrebovali boste 3 liste),<br />

60 g tekočega masla<br />

Za nadev:<br />

• 900 g sočnih jabolk, 80 g fino<br />

mletih krušnih drobtin, 30 g<br />

masla, 70 g sladkorja, cimet,<br />

50 g grobo sesekljanih orehov,<br />

50 g rozin, 3 jušne žlice ruma<br />

Za premaz:<br />

• 20 g tekočega masla,<br />

1 razžvrkljano jajce<br />

Za posip:<br />

• sladkor v prahu.


<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023 SLADKO-SLANE BRBONČICE<br />

61<br />

PRIPRAVA:<br />

1. Priporočam pripravo<br />

doma pripravljenega<br />

vlečenega testa. Recept<br />

najdete na mojem<br />

kulinaričnem blogu www.<br />

sladkoslanebrboncice.<br />

si. V kolikor pa imate<br />

pomanjkanje časa ali<br />

potrebujete sladico takoj,<br />

potem uporabite kupljeno<br />

vlečeno testo.<br />

2. Jabolkom odstranimo<br />

peščišča. Vsako jabolko<br />

prerežemo na pol in<br />

ga narežemo na lističe<br />

debeline 2–3 mm.<br />

3. V skledo k narezanim<br />

jabolkom dodamo sladkor<br />

in cimet ter premešamo,<br />

da se sestavine povežejo.<br />

4. Medtem v ponvi raztopimo<br />

maslo in na njem zlatorumeno<br />

popražimo<br />

krušne drobtine.<br />

5. Pražene drobtine<br />

ohladimo.<br />

6. Jedrca orehov<br />

grobo sesekljamo.<br />

7. Rozine v skodelici<br />

namočimo<br />

v rumu.<br />

8. Pečico segrejemo na<br />

180 stopinj Celzija,<br />

enakomerno gretje spodaj/<br />

zgoraj.<br />

9. Testo raztegnemo. Če<br />

uporabljamo domače<br />

vlečeno testo, bodo dovolj 3<br />

listi, saj jih ne raztegnemo<br />

tako zelo na tanko kot<br />

je raztegnjeno kupljeno<br />

vlečeno testo.<br />

10. Raztegnjeno testo<br />

po celotni površini<br />

premažemo<br />

z maslom, ki smo ga<br />

predhodno raztopili.<br />

11. Vse sestavine razdelimo<br />

na tri dele, za tri štrudlje.<br />

12. Po celotni dolžini testa (1/3<br />

širine testa) dodamo 1/3<br />

praženih krušnih drobtin.<br />

13. Sledijo jabolka (1/3),<br />

ki smo jih že sladkali in<br />

začinili s cimetom.<br />

14. Posujemo 1/3 grobo<br />

sesekljanih orehov.<br />

15. Ter dodamo še 1/3 rozin<br />

namočenih v rumu.<br />

16. List vlečenega testa iz<br />

smeri nadevanega dela<br />

zavijemo v preostali<br />

del testa.<br />

17. Zavit štrudelj predenemo<br />

na s papirjem za peko<br />

obložen pekač tako, da je<br />

zaviti del testa spodaj.<br />

18. Nadevamo še preostala<br />

dva štrudlja.<br />

19. Ko so na pekaču vsi trije<br />

štrudlji, vsakega večkrat<br />

prebodemo z vilicami.<br />

20. Razžvrkljamo jajce in z<br />

njim premažemo štrudlje.<br />

21. Pekač postavimo<br />

v pečico in štrudlje pečemo<br />

25–30 minut.<br />

22. Pečene vzamemo iz pečice<br />

in jih malce ohladimo.<br />

23. Posujemo jih s sladkorjem<br />

v prahu.<br />

24. Narežemo na poljubno<br />

širino in ponudimo.<br />

25. Štrudelj lahko uživamo<br />

mlačen ali hladen.<br />

Prijetno sladkanje!<br />

Selma Bizjak, kulinarični blog<br />

Sladko Slane Brbončice<br />

www.sladkoslanebrboncice.si<br />

9 5 1 4 6 2 8 3 7<br />

7 2 4 8 5 3 9 1 6<br />

3 8 6 7 1 9 2 4 5<br />

8 4 3 1 9 7 5 6 2<br />

1 6 2 5 3 8 4 7 9<br />

5 7 9 6 2 4 1 8 3<br />

2 1 7 3 4 5 6 9 8<br />

4 3 5 9 8 6 7 2 1<br />

6 9 8 2 7 1 3 5 4<br />

2 6 3 5 1 4 9 7 8<br />

5 9 7 8 6 3 1 4 2<br />

1 4 8 7 9 2 3 6 5<br />

8 1 9 2 3 7 4 5 6<br />

4 7 6 1 5 9 2 8 3<br />

3 2 5 4 8 6 7 1 9<br />

6 5 2 3 4 1 8 9 7<br />

9 3 4 6 7 8 5 2 1<br />

7 8 1 9 2 5 6 3 4<br />

2<br />

7 9 5 6 8 3<br />

9 8<br />

4<br />

6<br />

Rešitev 1 dopolnjevanke: 8 7 2 KAR 6 OD SRCA PRIDE, SE SRCA PRIME.<br />

Rešitev magičnega lika: KAVASAKI, APOSTROF,<br />

8<br />

VOLTAIRE,<br />

7 9<br />

7 6<br />

ASTE-<br />

ROID, STAROSTA, ARIOSTO, KORITO, IFEDA. 7 5 2<br />

4 7 5 8 3<br />

Rešitev križanke (vodoravno): klečalnik, 1rezervoar, 6 Igalo, 3 Enn, 7ži-<br />

vost,<br />

9<br />

3<br />

ES, avans,<br />

4<br />

vlek, oder,<br />

7<br />

parafraza, otava, 5 Nb, 9 Goti, 6 ovira, absurd,<br />

vzpetina, 5dreser, 3 Ahil, 1bet, 8 rentgen, vasica, 2 EZ, kozaček, 3 IŠ, mesar, 9<br />

peta, vtis, Aci, 4 čorba, 8cevka, 2Gruber, Scott, finiš, dih, anali, 6 7Eco,<br />

Kalan, kad. 8 Glavno 2geslo: Vita dolorosa. 4 9 8 7 5 4<br />

REŠITVE str. 62-63:


RAZVEDRILO<br />

<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

62<br />

2<br />

9 8<br />

1 8 7<br />

4 7<br />

3 4<br />

5 3<br />

4<br />

8<br />

5<br />

2<br />

7<br />

2 6<br />

7<br />

8<br />

7<br />

1 8<br />

8 2<br />

6<br />

3<br />

4<br />

9 5 6<br />

4<br />

8 7<br />

1 6<br />

5 9 6<br />

2 3<br />

9 8<br />

3<br />

7<br />

9<br />

7 5<br />

6<br />

8 3<br />

7<br />

7<br />

9<br />

6<br />

2<br />

9<br />

5 4<br />

ANAGRAM<br />

DOPOLNJEVANKA<br />

9 5 1 4 6 2 8 3 7<br />

2 6 3 ASTEROID 5 1 ARIOSTO 4 9 7 8<br />

Č A S N I _ _ _ S T V O<br />

IFEDA KORITO KAVASAKI<br />

N E _ _ _ T R A N L J I V O S T<br />

5 9 7 8 6 3 1 4 27 2 4 8 5 3 9 1 6<br />

STAROSTA VOLTAIRE<br />

V K _ _ _ L I Š Č E<br />

1 4 8 Vsako gornjo 7 besedo 9 vpišite 2 v lik 3 dvakrat, 6 53 8 6 7 1 9 2 4 5<br />

M A L O _ _ _ D N E Ž<br />

vodoravno in navpično, tako da se bodo med seboj ujemale.<br />

P E T _ _ _ E T A K<br />

8 1 9 2 3 7 4 5 68 4 3 1 9 7 5 6 2<br />

Ko boste vpisali vse, se bo prikazala beseda, ki je končna<br />

rešitev. V polju, kjer se ta beseda križa s seboj,<br />

le še dodajte pravo črko. V liku je šest črnih polj.<br />

P O N _ _ _ E Č E N K A<br />

4 7 6 1 5 9 2 8 31 6 2 5 3 8 4 7 9<br />

R A Z _ _ _ A N O S T<br />

E K S P E _ _ _ _ N T<br />

3 2 5 4 8 6 7 1 95 7 9 6 2 4 1 8 3<br />

Na vsako črtico vpišite pravo črko, tako da boste dobili<br />

6 5 2 3 4 1 8 9 72 1 znane besede. 7 Potem 3 črke 4 po vrsti 5 prepišite 6 na spodnje 9 črtice. 8<br />

Kaj boste prebrali?<br />

9 3 4 6 7 8 5 2 14 3 5 9 8 6 7 2 1<br />

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ ,<br />

7 8 1 9 2 5 6 3 46 9 _ 8 _ 2 _ _ 7 _ _ 1 _ _ 3 _ _ _ 5 . 4<br />

Dopolnjevanki in sudoku je sestavil Jože Petelin.<br />

Mr Conformista @cnfrmstA<br />

Ko se vozim s kočijo, kočijaža vedno najprej vprašam,<br />

ali so konji vegani. Na ta način poskrbim, da ima moj<br />

prevoz čim nižji ogljični odtis.


<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

KRIŽANKA<br />

63<br />

SESTAVIL<br />

ANDREJ<br />

PRAZNIK<br />

NIZKA<br />

KLOP ZA<br />

KLEČANJE<br />

POSTNA<br />

POBOŽ-<br />

NOST<br />

ZAKONO-<br />

DAJNA<br />

OBLAST<br />

7<br />

IZAKOV<br />

SIN,<br />

JAKOBOV<br />

BRAT<br />

DEL<br />

OBRAZA<br />

NAD OČMI<br />

LETO-<br />

VIŠČE NA<br />

VZHODU<br />

ŠVICE<br />

LINDSEY<br />

VONN<br />

MOŽ, KI JE<br />

PREŽIVEL<br />

VESOLJNI<br />

POTOP<br />

ANGLEŠKI<br />

PISATELJ<br />

FLEMING<br />

DVATISO-<br />

ČAK NAD<br />

DREŽNICO<br />

VODNI<br />

ZBIRALNIK<br />

9<br />

TURISTIČ.<br />

NASELJE<br />

V BOKI<br />

KOTORSKI<br />

6<br />

ALPSKI<br />

SMUČAR<br />

(HANS)<br />

TUR<br />

VITAL-<br />

NOST, ŽI-<br />

VAHNOST<br />

ADEL-<br />

HAJDA<br />

(KRAJŠE)<br />

NEZNAN<br />

ČLOVEK<br />

GARJE<br />

DOMOVINA<br />

NESMISEL<br />

ČLOVEK,<br />

KI URI<br />

ŽIVAL<br />

RENT-<br />

GENSKI<br />

APARAT<br />

EMIL<br />

ZATOPEK<br />

IZDELO-<br />

VALEC<br />

MESNIH<br />

IZDELKOV<br />

PIANIST<br />

BERTON-<br />

CELJ<br />

DOMOVINA<br />

ZADNJI<br />

DEL TEKA<br />

PRED<br />

CILJEM<br />

LETOPIS<br />

SLOV.<br />

DUHOVNIK<br />

IN POLITIK<br />

(ANDREJ)<br />

SEZNAM<br />

PREJEM-<br />

NIKOV<br />

SPOROČIL<br />

NEKDANJI<br />

SLOV. KO-<br />

ŠARKAR<br />

(PRIMOŽ)<br />

SPANJE,<br />

SPANEC<br />

GERMAN.<br />

LJUDSTVO<br />

MAJHNA<br />

USTA<br />

EVA<br />

SRŠEN<br />

VLEČENJE<br />

OPISO-<br />

VANJE<br />

Z DRUGIMI<br />

BESEDAMI<br />

TRAVA<br />

2. KOŠNJE<br />

ODREZA-<br />

NJE<br />

8<br />

DVIGNJENI<br />

DEL<br />

ZEMELJ.<br />

POVRŠJA<br />

5<br />

GRŠKI JU-<br />

NAK PRED<br />

TROJO<br />

SLOV.<br />

BIATLO-<br />

NEC<br />

(JAKOV)<br />

HIDROTEH.<br />

(GABRIEL)<br />

POLJSKA<br />

REKA<br />

MAJHEN<br />

KOZAK<br />

PROGRES<br />

MANJŠA,<br />

3<br />

ŠKAFU<br />

PODOBNA<br />

POSODA<br />

ZNAK,<br />

ZNAMENJE<br />

DEL<br />

11<br />

ČEVLJA<br />

SLABA<br />

JUHA<br />

BOLGAR.<br />

GOROVJE<br />

REKA<br />

V SIBIRIJI<br />

IZ PLJUČ<br />

IZTISNJENI<br />

ZRAK<br />

ITALIJAN.<br />

PISATELJ<br />

(UMBERTO,<br />

IME ROŽE)<br />

BANJA<br />

2<br />

DOBA<br />

ZAPREKA<br />

ZDENKO<br />

HUZJAN<br />

MAJHNA<br />

VAS<br />

GRŠKA<br />

ČRKA<br />

HOJA<br />

AKONTA-<br />

CIJA<br />

ŽENSKA, KI<br />

PIJE KAVO<br />

10<br />

MANJŠA<br />

CEV<br />

ŠKOTSKI<br />

PISATELJ<br />

(WALTER,<br />

IVANHOE)<br />

PODIJ<br />

REVNA<br />

ČETRT V<br />

BRAZILIJI<br />

4<br />

ILKA<br />

ŠTUHEC<br />

DOJEM<br />

CIRIL<br />

SORČ<br />

IGOR<br />

TORKAR<br />

SPODNJI<br />

DEL GOBE<br />

PISATELJ<br />

(IVAN)<br />

NIOBIJ<br />

LOVLJE-<br />

NJE IN GO-<br />

JENJE RIB<br />

1<br />

NAGLAS-<br />

NO MES-<br />

TO, IKTUS<br />

GLAVNO GESLO<br />

1 2 3 4 5 6<br />

12<br />

7 8 9 10 11 12<br />

OČE<br />

SKUPEK<br />

VOŠČENIH<br />

CELIC<br />

V PANJU


SLIKOVITO<br />

64<br />

Satira<br />

<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

Beg v Egipt –<br />

Bartolome Esteban Murillo<br />

GREGOR ČUŠIN<br />

Z<br />

mojega kucelčka se vidi daleč.<br />

Včasih se takole usedem na<br />

sonce …<br />

No, ne »na sonce«, ampak<br />

na klopco, ki je na soncu …<br />

No, pa tudi klopca ni »na soncu«,<br />

ampak pred hišo. Sonce le lepo sveti<br />

na hišo in na klopco, na kateri sedim,<br />

in sije in greje moje zmeraj bolj stare<br />

kosti, zaman pa čakam, da bi grelo tako<br />

močno, da bi se stopil špeh, ki se je z leti<br />

nabral na teh starih kosteh.<br />

Ampak: zašel sem. Digresija se kunštno<br />

reče temu. In jaz sem rad kunšten,<br />

torej: bister, pameten, učen, kot pove<br />

WIKIART<br />

Bartolome Esteban Murillo, Beg v Egipt (1647–1650), Detroit Institute of Arts, Detroit, ZDA.<br />

Fran tistim, ki te kunštne besede ne<br />

razumejo. In Fran ni kak moj sosed,<br />

bratranec ali kolega, ampak slovenski<br />

spletni jezikovni portal. In če kdo ne<br />

ve, kaj je to portal, naj si odgovor poišče<br />

kar na Franu. Če pa kdo ne ve, kaj<br />

je splet, ali pa dostopa do spleta sploh<br />

nima … no, ta je pa v riti. Kot se reče.<br />

Torej: z mojega kucelčka se vidi<br />

daleč. Če je vreme ugodno, po vsej<br />

dolini, vse do glavnega, največjega in<br />

najlepšega mesta na svetu. Vendar se<br />

mi – kunštnemu, kot sem – zastavlja<br />

vprašanje, kako to, da prebivalci tega<br />

mesta, če je mesto res najlepše na svetu,<br />

vsak konec tedna bežijo iz njega, kot<br />

da je konec sveta?<br />

Morda pa si kaj napak razlagam, ali<br />

pa celo narobe vidim, kajti kljub temu,<br />

da z mojega kucelčka vidim daleč, če<br />

je vreme ugodno, po vsej dolini, vse<br />

do glavnega, največjega in najlepšega<br />

mesta na svetu, je sámo mesto, čeprav<br />

je glavno, največje in najlepše na svetu,<br />

običajno zavito v meglo. Pa ne vem in<br />

nisem zadosti kunšten, da bi si odgovoril,<br />

ali je to zato, ker tam v glavnem,<br />

največjem in najlepšem mestu na svetu<br />

tako spretno in vztrajno mešajo meglo,<br />

ali pa zato, ker jim nič ni jasno? Pa saj<br />

jim tudi ne more biti jasno, ko pa neba<br />

zaradi megle tako rekoč nikoli ne vidijo<br />

in nisem čisto prepričan, če sploh vedo,<br />

kako izgleda jasno nebo.<br />

Morda pa ravno zato vsak konec tedna<br />

rinejo ven iz najlepšega mesta, ki<br />

je hkrati tudi največje in glavno, da bi<br />

videli, kako izgledajo normalna mesta,<br />

ki niso tako velika in glavna, temveč<br />

manjša in stranska, celo majhna in obrobna.<br />

Predvsem pa niso najlepša na<br />

svetu, temveč zgolj lepa in ljubka, ali pa<br />

samo v redu in povprečna.<br />

No, kakorkoli že … sedim na svojem<br />

kucelčku na klopci na soncu in gledam<br />

po jasni dolini proti meglenemu središču,<br />

ko se, vidim, iz te megle izlušči nekakšna<br />

tvorba. Kljub megli mi je kmalu<br />

jasno, da gre za ljudi. Moderne, sodobne<br />

in napredne. Kajti ne onesnažujejo<br />

zraka ne z dizlom ne z bencinom. Šli<br />

so še dlje od elektrike in so se vrnili h<br />

konjskim silam.<br />

Ko se mi še malo približajo, spoznam,<br />

da se motim, kajti o konju ni niti<br />

sledu! Na oslu sedi ženska z detetom<br />

v naročju, ob oslu pa stopa možak.<br />

Takole na prvi pogled bi rekel, da so<br />

družina, ampak kaj takega človek<br />

dandanašnji ne sme kar tako reči in do<br />

prehitrih zaključkov ne sme priti zgolj<br />

na podlagi pogleda, pa čeprav je prvi,<br />

predvsem pa jasen. Kot beli dan. Kajti<br />

menda ne moreš za nobenega več reči,<br />

kaj da je, dokler se le-ta sam ne izjasni.


<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023 POLITIČNA POEZIJA<br />

Humor<br />

65<br />

Pa če se izjasni še tako megleno oziroma<br />

mešajoč meglo.<br />

No, misli vendarle zaenkrat še niso<br />

prepovedane. In jaz sem si torej sam pri<br />

sebi mislil – in z vsakim korakom, s katerim<br />

so se mi približevali in mi bili vse<br />

bliže, se mi je ta misel potrjevala in utrjevala<br />

– da gre za družino. In to ne za<br />

navadno ali povprečno družino, temveč<br />

za sveto. Kakopak! Saj nenazadnje<br />

prihajajo iz smeri glavnega, največjega<br />

in najlepšega mesta na svetu.<br />

Ampak, kam vendar gredo?! Božični<br />

čas je mimo, bliža se Velika noč, Dete<br />

se ima bati Pilata, in ne Heroda! Predvsem<br />

pa Egipt ni v tej smeri. Na to stran<br />

sta Avstrija in Italija!<br />

»Ah, daj no mir,« je zagodrnjal dedec,<br />

ko sem jih ustavil, »kakšen Egipt<br />

neki!? Čez mejo gremo po nakupih.<br />

Tam je vse ceneje. Če prišparamo pri<br />

rižu, olju in cukru, si bomo namesto<br />

osla morda spet lahko privoščili Opla!«<br />

»Pa ja,« se je oglasila še ona, »saj<br />

je samo ena črka razlike. In velika<br />

začetnica.«<br />

Dete pa je kar spalo.<br />

In so šli dalje. Čeprav so šli nazaj,<br />

pravzaprav. V nekdanje čase, ko smo<br />

hodili po kavo in kavbojke. Pa po banane<br />

in plenice.<br />

Ampak sem optimist. Prihodnost<br />

morda res ni lepa, vsekakor pa bo solidarna.<br />

Mora biti. Sicer bo naš minister<br />

brez dela.<br />

<br />

TAUBE DAMIRUNDE<br />

ČRNSKE MREŽE<br />

Črnec je stereotipno, vemo, Ko takole mreže je nastavljal,<br />

vedno bil odrinjen na tem svetu, vsepovprek, v dolžine in širine,<br />

govorimo kajpak o planetu, ter omrežil mnoge s tem zverine,<br />

toliko za zdaj še reči smemo. se glas ljudstva mu je zoperstavljal.<br />

Pravijo, da črnec je lovilec, Pa ne dolgo, glas je kar potihnil,<br />

da se na divjad je spravil z mrežo, ko se v mrežo je ujela ptička,<br />

vrgel nanjo se s celotno težo, vsa nedolžna siva golobička,<br />

sivkast črnec znani je plenilec. ni odtlej noben glas niti pihnil.<br />

Mišljen je posameznik seveda Okrepil se z njo je črnec mastno,<br />

in ta črnec je zgolj po imenu, v pesti jo ima, za vrat jo stiska,<br />

prepoznaven dobro po namenu, ve se, konec bo takrat pritiska,<br />

že ko kakšnega samo pogleda. ko se ujame črnec v mrežo lastno.<br />

Levo, desno, črnec ne izbira,<br />

na strani vse svojo mrežo meče,<br />

k sebi jo potem, se ve, povleče,<br />

vrgel s tem je mnoge že iz tira.<br />

Fotomontaža CITRUS<br />

Več politične poezije je na strani www.verzifikator.si


TAZADNJA<br />

66<br />

Humor<br />

<strong>87</strong> | 2. MAREC 2023<br />

Med kandidati za sivo<br />

eminenco leta je tudi Slovenec<br />

Medtem ko je večina oči uprtih v podvige naših nordijskih športnikov na vodi v<br />

trdnem agregatnem stanju, pa je vlada nov izjemen dosežek dosegla v mednarodnih<br />

vodah. Najbolj znana tajna združba iluminati, ki po mnenju mnogih teoretikov zarote<br />

nadzoruje svet, je tudi letos objavila nagrajence nagrade siva eminenca (izraz za<br />

vodenje oblasti iz ozadja), ki velja za oskarje med politiki. Letos je med nagrajenci tudi<br />

Damir Črnčec, ki je komisijo prepričal v kategoriji »Vzhajajoča zvezda«.<br />

Tako se naš sekretar pridružuje<br />

mnogim neznanim zvezdam<br />

politike, ki so s popolnim nadzorom<br />

sil v posamezni državi<br />

uspele uveljavljati svojo oblast. Kaj pa<br />

je komisijo prepričalo, da ima Damir<br />

Črnčec potencial za to področje? Za<br />

odgovor smo povprašali Ano Nimno,<br />

članico komisije: »Slovenija doživlja v<br />

zadnjih letih preporod na področju sivih<br />

eminenc. Z umikom starih generacij<br />

se odpirajo nove možnosti, Damir pa<br />

Fotomontaža CITRUS<br />

SVIT PODGORNIK<br />

je eden tistih, ki ne samo da priložnosti<br />

izkorišča, pač pa jih tudi ustvarja.« V<br />

vladnem kabinetu so nad priznanjem<br />

navdušeni. Nik Oli Javen, ki je zadolžen<br />

za zmanjšanje stikov z javnostjo, je za<br />

naš mikrofon povedal: »Ta nagrada ni<br />

samo individualna nagrada, pač pa je<br />

to priznanje za celotno ekipo. Za tako<br />

nagrado človek ustvari celotno kariero.<br />

Malce smo upali tudi, da bo med nagrajenimi<br />

naš premier, vendar pa osebno<br />

menim, da ga je malce nesla razširjenost<br />

zgodbe s poslovanjem na Balkanu.<br />

Napake se pač dogajajo, ampak, kot<br />

vsak športnik ve, treba je dvigniti glavo,<br />

mandat je še dolg.«<br />

Nagrada za sekretarja pa ni edino<br />

priznanje, ki smo ga prejeli na področju<br />

sivih eminenc. Skupina iluminatov je<br />

poleg nagrajencev predstavila tudi najobetavnejše<br />

države regije, med katerimi<br />

je tudi Slovenija: »Poleg čudovite narave<br />

in izjemne kulinarike je lepota Slovenije<br />

tudi to, da se škandali dogajajo na očeh<br />

javnosti, vendar pa je ljudstvo preveč<br />

razdeljeno, da bi odločno ukrepalo.« Ta<br />

ocena je navdušila mnoge turistične delavce,<br />

ki se veselijo turistov tako iz vrst<br />

teoretikov zarote kot tudi poslovnežev s<br />

področja energetike in političnega svetovanja.<br />

»Promocija je promocija. Nadzor,<br />

podkupovanje, korupcija in pranje<br />

denarja morda res niso najlepši turistični<br />

izdelki, vendar imajo eno čudovito<br />

prednost: niso geografsko zaščiteni.<br />

Objava iluminatov zato ponuja odlično<br />

priložnost,« meni turistični vodnik K.<br />

Riminalec, ki podpira vedno večjo raznolikost<br />

turističnega sektorja. »Imamo<br />

izjemno konkurenco v naši zahodni<br />

sosedi, Italiji, vendar mislim, da lahko z<br />

veliko dela dosežemo, da tudi nas začnejo<br />

povezovati z mafijo. Konec koncev<br />

smo le država bivše Juge,« še dodaja.<br />

Pri Tazadnji smo vedno veseli<br />

uspehov Slovencev na različnih področjih.<br />

Upamo tudi, da se bo D. Črnčec<br />

še naprej uspešno udejstvoval na svojem<br />

področju. Tako je prav mogoče, da<br />

bomo kmalu dobili še kakšnega močnega<br />

ministra v vladi.


Gregor Čušin:<br />

CENA:<br />

12,90 €<br />

"Pilat, Baraba, Simon, Veronika, Kajfa, Peter.<br />

Liki, ki jih poznamo iz zgodb zadnjih dni in<br />

ur Jezusovega življenja, postanejo resnični.<br />

Postanejo osebe iz mesa in krvi, osebe<br />

z lastnimi boji, osebe, ki prepoznajo<br />

ljubezen. Osebe, ki prepoznajo Ljubezen.<br />

Čušinova ViTa dolorosa za vedno<br />

spremeni pogled na veliki petek.<br />

In na Veliko noč. In po tem, ko jo<br />

preberemo, nikoli več ne podvomimo<br />

v Ljubezen križa."<br />

- bralka Mojca<br />

Na voljo<br />

tudi v darilni<br />

embalaži<br />

KUPI V TRGOVINI<br />

ISKRENI<br />

T: 064 135 136 E: info@iskreni.net<br />

www.iskreni.net/trgovina/product/vita-dolorosa<br />

vsak dan ob 20.00 uri<br />

POSTNA RAZMIŠLJANJA<br />

BOŽJI NORČEK<br />

igrani film<br />

ZA SKUPNO DOBRO<br />

Vojna za mir dr. Aleš Maver<br />

in gost dr. Boštjan M. Turk,<br />

ob izidu njegove knjige<br />

NEPLODNOST,<br />

DIABOLIČNI PROGRAM<br />

dokumentarni film


TERAPEVTSKI CENTER ISKRENI<br />

Varno okolje za reševanje stisk, opolnomočenje<br />

pri spopadanju z izzivi ter osebnostno rast.<br />

PSIHOTERAPIJA<br />

• individualna<br />

• družinska<br />

• zakonska/partnerska<br />

• za otroke in mladostnike<br />

BRAINSPOTTING<br />

• psihoterapevtska metoda<br />

za globinsko predelavo travm,<br />

razvoj notranjih potencialov in kreativnosti<br />

TRE<br />

• vaje za sproščanje napetosti,<br />

stresa in travm<br />

SVETOVANJE<br />

• psihosocialno<br />

• vzgojno<br />

SKUPINE<br />

• skupina za žalujoče<br />

• skupina za starše otrok z značilnostmi motnje avtističnega spektra<br />

• skupina za najstniška dekleta<br />

• skupina za mamice z dojenčki<br />

• skupina za očete<br />

OBIŠČITE NAS TER POSKRBITE ZA SVOJE ZDRAVJE,<br />

DOBRO POČUTJE IN OSEBNOSTNO RAST.<br />

VEČ INFORMACIJ<br />

IN PRIJAVA<br />

Termine za skupine najdete na naši spletni strani.<br />

Termini za terapije in svetovanja po dogovoru.<br />

Cesta v Log 11, 1351 Brezovica pri Ljubljani<br />

T: 064 135 136 | E: terapije@iskreni.net | https://terapije.net/

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!