Domovina 85: Stanovanjski centralizem: Za koga gradi Levica? (Predogled)

Kritiki vlade ocenjujejo, da bo pritisk in povpraševanje po stanovanjih v Ljubljani s centralizacijo države samo še naraščal, prednostno zagotoviti nove bivanjske prostore v prestolnici pa je glavni cilj stranke Levica, saj je tam locirano trdno jedro njene volilne baze. Kritiki vlade ocenjujejo, da bo pritisk in povpraševanje po stanovanjih v Ljubljani s centralizacijo države samo še naraščal, prednostno zagotoviti nove bivanjske prostore v prestolnici pa je glavni cilj stranke Levica, saj je tam locirano trdno jedro njene volilne baze.

15.02.2023 Views

BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO 52 85 | 16. FEBRUAR 2023 Priporočila TEO PETROVIČ PRESETNIK AYN RAND: ATLAS SHRUGGED Kontroverzna in kultna knjiga Ayn Rand, v Rusiji rojene ameriške pisateljice in filozofinje. Knjiga raziskuje številne filozofske teme, iz katerih je Randova pozneje razvila objektivizem, vključno z razumom, lastniškimi pravicami, individualizmom, libertarnostjo in kapitalizmom, ter prikazuje, kar je Randova videla kot neuspehe vladne prisile. Knjiga prikazuje distopične Združene države, v katerih zasebna podjetja trpijo zaradi vse bolj obremenjujočih zakonov in predpisov. Uspešni, sposobni, kreativni gospodarstveniki, umetniki in filozofi izginjajo iz družbe neznano kam. Družba brez njihovih vizij in podjetnosti vse bolj tone. Medtem so na oblasti ljudje, ki bi le delili in nič ustvarili. Naslov se nanaša na mitološkega Atlasa, ki na svojih plečih nosi nebo. Kaj bi se zgodilo, če bi se svojega bremena otresel? Knjiga je zelo aktualna zlasti za današnjo Slovenijo, kjer se uspešnosti ne ceni, kjer nas vodijo ljudje, ki bi le prerazporejali bogastvo v imenu pravičnosti. Kjer nas mladi, uspešni zapuščajo, saj ne vidijo perspektivne prihodnosti. Knjiga žal ni prevedena v slovenščino, kar je tudi po svoje zanimiv fenomen. Morda pa si kdo ne želi, da bi jo brali? Za razumevanje je vsekakor potrebno dobro znanje angleščine. MONIKA JEGLIČ BARRY JONSBERG: UJEMI ME, ČE PADEM (žanr: problemski roman; ciljna skupina: mladostniki in odrasli bralci) Avstralski pisatelj Barry Jonsberg (ki je slovenski javnosti znan že z romanoma Pesem, ki jo lahko slišim le jaz in Moje življenje kot abeceda) svoj najnovejši roman postavi v prihodnost, kjer se človeštvo sooča s potenciranimi naravnimi nesrečami, izredno visokimi temperaturami in posebnimi omejitvami pri načrtovanju družine, ki jih določa država, saj želi ustaviti naraščanje prebivalstva. V teh razmerah živita dvojčka Ashleigh in Aiden Delatour, ki odraščata v premožni družini, v kateri je oče gospodinjec in mama ugledna znanstvenica. V negotovem svetu, v katerem živita, jima predstavlja svojevrstno trdnost obljuba, da bosta vedno skrbela drug za drugega. Pa jima bo to res uspelo, da se bosta ujela pred padcem? Roman odpira vprašanja ne le o naših odnosih in obljubah, pač pa tudi o (morda) ne tako daljni prihodnosti, ko bo naš ranjeni svet preplavila umetna inteligenca. Kot je v spremni besedi zapisala Tina Bilban: »Kdo bo ujel Zemljo, če pade?« V sklopu festivala Bralnice pod slamnikom je bil z avtorjem knjige posnet tudi pogovor, ki je dostopen na Youtubu. Z avtorjem se je pogovarjal Boštjan Gorenc Pižama.

85 | 16. FEBRUAR 2023 DUHOVNOST Skladnost pripovedi ANDRAŽ ARKO 800 let jaslic Ob pogledu na jaslice se nam odpre ozadje božične zgodbe, ki sta jo zapisala evangelista Matej in Luka v prvih dveh poglavjih svojih evangelijev. Toda božična zgodba, kakršno poznamo s sveto družino v hlevčku s pastirji in svetimi tremi kralji, je dejansko »kompilacija« poročil obeh evangelistov. 53 Zato se ob tem poraja vprašanje o zgodovinskem ozadju pripovedi o Jezusovem otroštvu, saj vsebujeta pripovedi obeh evangelistov nekaj skupnih točk, seveda pa tudi razhajanj. Kdo od njiju je torej zapisal zgodovinska dejstva – Matej ali Luka? NAVDIHNJENOST SVETEGA PISMA Če bi želeli iz besedila dokazati zgodovinska dejstva in podatke, ki jih je imel vsak od evangelistov, se pri tem seveda ne smemo sklicevati na to, da je Sveto pismo navdihnjeno (kar je sicer izročilo in nauk Cerkve). Preprosto zato ne, ker od Boga navdihnjena zgodba ni nujno zgodovinska, ampak duhovna. Dejstvo je, da so v Svetem pismu poleg zgodovine zapisane tudi domišljijske zgodbe, prilike in ljudsko izročilo. Prav zato ne moremo trditi, da morajo biti pripovedi Če bi želeli iz besedila dokazati zgodovinska dejstva in podatke, se pri tem seveda ne smemo sklicevati na to, da je Sveto pismo navdihnjeno. Preprosto zato ne, ker od Boga navdihnjena zgodba ni nujno zgodovinska, ampak duhovna. o Jezusovem otroštvu zgodovinske, ker bi sicer ne bile pridružene osrednjemu delu evangeljskega gradiva, ki pa ima svojo osnovo v zgodovini. Evangelisti namreč niso pisali zgodovine ali biografije o Jezusu, zato je teološki vidik nad zgodovinskim. In v tej luči je potrebno gledati tudi na pripovedi o otroštvu. KATERA JE ZGODOVINSKA Evangelista Matej in Luka naj bi pisala neodvisno drug od drugega, ne da bi poznala delo drugega. Čeprav pripovedi o Jezusovem otroštvu pri Mateju in Luku obravnavata isto obdobje Jezusovega življenja, se pristopa obeh pri obeh pripovedih lahko razlikujeta. Možno je, da sta obe pripovedi zgodovinski, ali pa, da je ena lahko zgodovinska, druga pa napisana bolj prosto. Morda pa celo za obe pripovedi velja, da nista zgodovinski. Ob podrobni primerjavi obeh pripovedi lahko ugotovimo, v čem se potrjujeta, v čem pa si nasprotujeta. Skladnosti med obema pripovedma o otroštvu lahko tako nakazujejo obstoj nekega starejšega skupnega izročila o otroštvu in lahko tudi kažejo na konkretno zgodovinsko ozadje. 11 SKUPNIH TOČK Ob natančnem branju prvih dveh poglavij Matejevega in Lukovega evangelija torej vidimo, da imajo pripovedi o Jezusovem otroštvu 11 skupnih točk, in sicer: (1) da sta bodoča starša Marija in Jožef, ki sta zaročena ali poročena, vendar še ne živita skupaj in nimata spolnih odnosov; (2) da je Jožef iz rodbine kralja Davida; (3) da angel poda oznanilo o skorajšnjem rojstvu otroka ter (4) naroči naj bo otroku ime Jezus in (5) pove, da bo Jezus Odrešenik; Sebastijan Žvipelj Tomaž Fantoni: Sveti Jožef. (6) da se Marijino spočetje otroka ne zgodi s spolnim odnosom z možem, (7) ampak po Svetem Duhu; (8) da se potem, ko starša zaživita skupaj, (9) otrok rodi v Betlehemu, in to (10) v obdobju, ko je vladal Herod Véliki; (11) da slednjič otrok odrašča v Nazaretu. Tako vidimo, da imata pripovedi o otroštvu pri Mateju in Luku skupne najbolj temeljne teme. Kaj pa tiste, ki niso skupne?

<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023 DUHOVNOST<br />

Skladnost pripovedi<br />

ANDRAŽ ARKO<br />

800 let jaslic<br />

Ob pogledu na jaslice se nam odpre ozadje božične zgodbe, ki sta jo zapisala<br />

evangelista Matej in Luka v prvih dveh poglavjih svojih evangelijev. Toda<br />

božična zgodba, kakršno poznamo s sveto družino v hlevčku s pastirji in<br />

svetimi tremi kralji, je dejansko »kompilacija« poročil obeh evangelistov.<br />

53<br />

<strong>Za</strong>to se ob tem poraja vprašanje o<br />

zgodovinskem ozadju pripovedi<br />

o Jezusovem otroštvu, saj vsebujeta<br />

pripovedi obeh evangelistov<br />

nekaj skupnih točk, seveda pa tudi razhajanj.<br />

Kdo od njiju je torej zapisal zgodovinska<br />

dejstva – Matej ali Luka?<br />

NAVDIHNJENOST<br />

SVETEGA PISMA<br />

Če bi želeli iz besedila dokazati zgodovinska<br />

dejstva in podatke, ki jih je imel<br />

vsak od evangelistov, se pri tem seveda<br />

ne smemo sklicevati na to, da je Sveto<br />

pismo navdihnjeno (kar je sicer izročilo<br />

in nauk Cerkve). Preprosto zato ne, ker<br />

od Boga navdihnjena zgodba ni nujno<br />

zgodovinska, ampak duhovna. Dejstvo<br />

je, da so v Svetem pismu poleg zgodovine<br />

zapisane tudi domišljijske zgodbe,<br />

prilike in ljudsko izročilo. Prav zato ne<br />

moremo trditi, da morajo biti pripovedi<br />

Če bi želeli iz besedila<br />

dokazati zgodovinska<br />

dejstva in podatke,<br />

se pri tem seveda ne<br />

smemo sklicevati na<br />

to, da je Sveto pismo<br />

navdihnjeno. Preprosto<br />

zato ne, ker od Boga<br />

navdihnjena zgodba<br />

ni nujno zgodovinska,<br />

ampak duhovna.<br />

o Jezusovem otroštvu zgodovinske, ker<br />

bi sicer ne bile pridružene osrednjemu<br />

delu evangeljskega <strong>gradi</strong>va, ki pa ima<br />

svojo osnovo v zgodovini. Evangelisti<br />

namreč niso pisali zgodovine ali biografije<br />

o Jezusu, zato je teološki vidik nad<br />

zgodovinskim. In v tej luči je potrebno<br />

gledati tudi na pripovedi o otroštvu.<br />

KATERA JE ZGODOVINSKA<br />

Evangelista Matej in Luka naj bi pisala<br />

neodvisno drug od drugega, ne da bi<br />

poznala delo drugega. Čeprav pripovedi<br />

o Jezusovem otroštvu pri Mateju in<br />

Luku obravnavata isto obdobje Jezusovega<br />

življenja, se pristopa obeh pri obeh<br />

pripovedih lahko razlikujeta. Možno<br />

je, da sta obe pripovedi zgodovinski, ali<br />

pa, da je ena lahko zgodovinska, druga<br />

pa napisana bolj prosto. Morda pa celo<br />

za obe pripovedi velja, da nista zgodovinski.<br />

Ob podrobni primerjavi obeh<br />

pripovedi lahko ugotovimo, v čem se<br />

potrjujeta, v čem pa si nasprotujeta.<br />

Skladnosti med obema pripovedma o<br />

otroštvu lahko tako nakazujejo obstoj<br />

nekega starejšega skupnega izročila<br />

o otroštvu in lahko tudi kažejo na<br />

konkretno zgodovinsko ozadje.<br />

11 SKUPNIH TOČK<br />

Ob natančnem branju prvih dveh poglavij<br />

Matejevega in Lukovega evangelija<br />

torej vidimo, da imajo pripovedi o<br />

Jezusovem otroštvu 11 skupnih točk,<br />

in sicer: (1) da sta bodoča starša Marija<br />

in Jožef, ki sta zaročena ali poročena,<br />

vendar še ne živita skupaj in nimata<br />

spolnih odnosov; (2) da je Jožef iz rodbine<br />

kralja Davida; (3) da angel poda<br />

oznanilo o skorajšnjem rojstvu otroka<br />

ter (4) naroči naj bo otroku ime Jezus<br />

in (5) pove, da bo Jezus Odrešenik;<br />

Sebastijan Žvipelj<br />

Tomaž Fantoni: Sveti Jožef.<br />

(6) da se Marijino spočetje otroka ne<br />

zgodi s spolnim odnosom z možem,<br />

(7) ampak po Svetem Duhu; (8) da se<br />

potem, ko starša zaživita skupaj, (9)<br />

otrok rodi v Betlehemu, in to (10) v obdobju,<br />

ko je vladal Herod Véliki; (11) da<br />

slednjič otrok odrašča v Nazaretu.<br />

Tako vidimo, da imata pripovedi o<br />

otroštvu pri Mateju in Luku skupne<br />

najbolj temeljne teme. Kaj pa tiste, ki<br />

niso skupne?

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!