Domovina 85: Stanovanjski centralizem: Za koga gradi Levica? (Predogled)
Kritiki vlade ocenjujejo, da bo pritisk in povpraševanje po stanovanjih v Ljubljani s centralizacijo države samo še naraščal, prednostno zagotoviti nove bivanjske prostore v prestolnici pa je glavni cilj stranke Levica, saj je tam locirano trdno jedro njene volilne baze.
Kritiki vlade ocenjujejo, da bo pritisk in povpraševanje po stanovanjih v Ljubljani s centralizacijo države samo še naraščal, prednostno zagotoviti nove bivanjske prostore v prestolnici pa je glavni cilj stranke Levica, saj je tam locirano trdno jedro njene volilne baze.
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
SVOBODNO GOSPODARSTVO<br />
50<br />
Komentar<br />
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
Slovenija po koruptivnosti pristala<br />
precej pod zahodnimi državami<br />
JANI LOVŠIN<br />
Slovenski indeks zaznave korupcije (Corruption Perceptions<br />
Index, CPI), ki ga vsako leto objavi mednarodna nevladna<br />
organizacija Transparency International, je na zgodovinskem dnu.<br />
Po padcu za tri točke leta 2021 je Slovenija lani padla še za dodatno<br />
točko. Slednje seveda ni dobro, saj nižji kot je indeks, bolj je država<br />
skorumpirana in obratno. S 56 točkami od stotih možnih<br />
je Slovenija krepko pod povprečjem razvitih držav.<br />
Korupcija ima številne negativne<br />
učinke. Transparency International<br />
opozarja na povezanost<br />
s konflikti in varnostjo<br />
v državi, močno pa se zajeda tudi v gospodarski<br />
razvoj. V Sloveniji se zaradi<br />
korupcije po nekaterih ocenah na letni<br />
ravni izgubi 3,5 milijarde evrov.<br />
SLOVENSKI REKORD<br />
S 56 točkami zaseda Slovenija 41. mesto<br />
med 180 državami, kar je najslabše do sedaj.<br />
Do najbolj drastičnega padca je sicer<br />
prišlo v letu 2013, ko je izgubila štiri točke<br />
– toliko, kot v zadnjih dveh letih skupaj.<br />
S tem se Slovenija uvršča višje od svetovnega<br />
povprečja (43 točk) in nižje od<br />
povprečja razvitih držav: v članicah EU-ja<br />
je povprečna ocena za leto 2022 64 točk,<br />
v članicah OECD-ja pa 67 točk. So pa lani<br />
občutno nazadovale tudi nekatere države<br />
pri vrhu: Avstrija (71, –3), Luksemburg (77,<br />
–4) in Velika Britanija (73, –5).<br />
Združeno kraljestvo Velike Britanije<br />
in Severne Irske si je v poročilu<br />
prislužilo posebno omembo, saj je<br />
ob izgubi petih točk padlo z 11. na 18.<br />
mesto. »Oster padec ocene Združenega<br />
kraljestva gre razumeti kot obtožnico<br />
nedavnemu padcu standardov znotraj<br />
vlade in nadzora nad porabo davkoplačevalskega<br />
denarja. Na Downing Streetu<br />
bi morali zazvoniti alarmi.«<br />
Prvih šest mest na svetovni lestvici<br />
zasedajo Danska (90), Finska (87), Nova<br />
Zelandija (83), Norveška (84), Singapur<br />
in Švedska (obe 83). Na repu lestvice pa<br />
so Jemen (16), Venezuela (14), Južni Sudan,<br />
Sirija (obe 13) in na zadnjem mestu<br />
Somalija (12). V Evropski uniji imajo<br />
najslabši rezultat Romunija, Bolgarija<br />
in Madžarska.<br />
V Sloveniji (56 točk)<br />
je manj korupcije<br />
od svetovnega<br />
povprečja (43 točk),<br />
a več od povprečja<br />
razvitih držav:<br />
v članicah EU-ja<br />
je povprečna ocena<br />
za leto 2022 64 točk,<br />
v članicah OECD-ja<br />
pa 67 točk.<br />
63<br />
61<br />
59<br />
57<br />
55<br />
Indeks zaznave korupcije, Slovenija (2012–2022)<br />
61<br />
61 61<br />
60<br />
60 60 60<br />
58<br />
57<br />
57<br />
56<br />
2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022<br />
CPI rangira<br />
180 svetovnih<br />
držav glede na<br />
zaznavano korupcijo<br />
v javnem<br />
sektorju. Rezultati<br />
so razporejeni<br />
na lestvici<br />
od 0 (visoka korupcija)<br />
do 100<br />
(brez korupcije)
Change language