Domovina 85: Stanovanjski centralizem: Za koga gradi Levica? (Predogled)

85 | 16. FEBRUAR 2023 ŠPORT
Komentar
49
primerjavo, lani so v istem času Angleži
zapravili 367 milijonov evrov.
»Beremo o ›moči‹ Premier League,
vendar je to tekmovanje, ki temelji na
milijonskih izgubah klubov (njihov
navaden prihodek jim ne zadošča),
večina klubov je finančno dopingiranih,«
je na tviterju zapisal predsednik
španske La Lige, Javier Tebas (60). Letos
prednjači londonski Chlesea, ki je
s prihodom ameriških lastnikov začel
na veliko. Samo v tem prestopnem
roku je zapravil skorajda 400 milijonov
evrov. V zadnjem dnevu prestopnega
roka je tako za najboljšega mladega
igralca nogometnega svetovnega
prvenstva v Katarju, Enza Fernandeza
(22), odštel kar 120 milijonov. Skupno
je Chelsea pod vodstvom novega
lastnika, Američana Todda Boehlyja
(49), samo v tej sezoni za nakupe novih
igralcev odštel 611 milijonov evrov, od
prodaje pa zaslužil vsega 67 milijonov
evrov. Gre torej za 543 milijona evrov
izgube samo iz tega naslova.
Nekateri klubi
z že tako enormno
bogatimi lastniki
izigravajo pravila
in delajo, kar drugi
ne morejo in ne smejo.
S tem pa ne samo,
da izigravajo zakone,
UEFO in Čeferina,
temveč sebi zagotavljajo
neprimerljivo prednost
pred konkurenco.
Živela Superliga!
AMERIŠKA TAKTIKA
Ob vrtoglavih vsotah, ki jih za igralce
plačuje Chelsea, se je mnogim porodilo
vprašanje glede pravil finančnega
fair playa, ki jih je pred leti uveljavila
UEFA, in kako klubu uspeva
krmariti znotraj teh. Odgovor se skriva
v amortizaciji pogodb in nenavadno
dolgih pogodbah, ki jih z igralci
sklepa novo vodstvo. Za nakup Ukrajinca
Mihajla Mudrika (22) je Chelsea
plačal okrog 110 milijonov evrov. Z
nogometašem so nato podpisali izjemno
dolgo pogodbo – do poletja 2031.
Za nogometna finančna pravila, ki v
tem trenutku veljajo, torej Chelsea ni
zapravil 110 milijonov, ampak le 13,
saj se denar porazdeli glede na število
let v pogodbi. Enako dolgo pogodbo
je podpisal tudi prej omenjeni Enzo
Fernandez, kar vrednost njegovega
prestopa iz 120 milijonov pretvori v
14,2 milijona evrov na sezono. Z obema
bombastičnima nakupoma pa je
tako Chelsea formalno, glede na pravila,
zapravil »le« 27 milijonov evrov,
namesto 230 milijonov.
To prakso so ameriški lastniki londonskega
kluba uvozili iz ZDA, kjer so
na podoben način lastniki bejzbolskih
klubov ostajali znotraj finančnega fair
playa. Ob tem se lastnikom Chelsea in
podobnih potrošnih klubov lahko smeji
tudi zato, ker so kazni za morebitni
prekršek, glede na številke, ki se vrtijo v
prestopih, zanemarljive. PSG iz Pariza je
Zgornje številke so normalnemu
smrtniku nepredstavljive. Ves ta denar in
vsakič večje ter nepregledno trošenje na
dolgi rok ubijata nogomet. To najbolje vedo
ravno angleški klubi, ki so prav na račun
vedno večjega zaslužka že pred leti izgubili
pravo nogometno vzdušje na svojih stadionih.
V angleška nogometna »gledališča«
tako hodijo le še tisti, ki si to lahko privoščijo,
ti pa so daleč od pregovorno glasnih
angleških navijačev.
A to je že zgodba za drugič. Čeferinu se
namreč sesuva sistem ravno tam, kjer je ves
do sedaj prejel najhujšo denarno kazen
v višini 10 milijonov evrov, ki je ob prej
omenjenih številkah smešno nizka. Barcelona
je zaradi finančnih težav dobila
prepoved kupovanja v enem prestopnem
roku, pa se ob vseh nakupih, ki jih
je samo v januarju opravil Chelsea – in
so ekipo povečali za 8 novih nogometašev,
medtem ko sta odšla zgolj dva –, zdi
v posmeh nogometnim veljakom.
TRETJI
ČEFERINOV POSKUS
Mnogo oči je sedaj uprtih v predsednika
UEFA Aleksandra Čeferina (55),
ki obljublja reformo finančnega fair
playa. A o tem UEFA govori že od lanskega
poletja. Od takrat sta minila že
dva prestopna roka, do glavnega, poletnega,
pa je le še nekaj mesecev. Že to,
da se je Chelsea tako poigral s celotnim
nogometnim svetom in da nogometni
veljaki s Čeferinom na čelu vse skupaj
lahko le nemočno opazujejo, je slaba
popotnica za finančni fair play 3.0, ki
ga obljublja Čeferin. Tako 1.0 in 2.0
sta se namreč izkazala za neučinkovita,
čeprav sta bila najavljena kot veliki
rešitvi za svetovni nogomet. Ni čudno,
da se je na spletu pojavilo kar nekaj
zbadljivk o tem, kako neučinkovit je
finančni fair play. Mnogo jih s prstom
kaže ravno na Čeferina.
Komentar avtorja
Ne bomo imeli Superlige?
Predsednik Čeferin, jo že imamo
čas govoril, da je zmagovalec. Najprej pri
uvedbi finančnega fair playa, nato pa še pri
»zmagi« nad uporniki, ki so želeli ustanoviti
razvpito Superligo. A da esenca tistega,
kar je pri Superligi najbolj sporno, ni mrtva,
lahko vedno znova spoznavamo v vsakem
prestopnem roku. Nekateri klubi z že tako
enormno bogatimi lastniki izigravajo pravila
in delajo, česar drugi ne morejo in ne smejo.
S tem pa ne samo, da izigravajo zakone,
UEFO in Čeferina, temveč sebi zagotavljajo
neprimerljivo prednost pred konkurenco.
Živela Superliga!