Domovina 85: Stanovanjski centralizem: Za koga gradi Levica? (Predogled)
Kritiki vlade ocenjujejo, da bo pritisk in povpraševanje po stanovanjih v Ljubljani s centralizacijo države samo še naraščal, prednostno zagotoviti nove bivanjske prostore v prestolnici pa je glavni cilj stranke Levica, saj je tam locirano trdno jedro njene volilne baze. Kritiki vlade ocenjujejo, da bo pritisk in povpraševanje po stanovanjih v Ljubljani s centralizacijo države samo še naraščal, prednostno zagotoviti nove bivanjske prostore v prestolnici pa je glavni cilj stranke Levica, saj je tam locirano trdno jedro njene volilne baze.
KOLUMNA 46 85 | 16. FEBRUAR 2023 Ob našem neresnem odnosu do koroških sonarodnjakov se izpadu avstrijskih Svobodnjakov ni treba čuditi RAJKO PODGORŠEK Ob zadnjem izpadu podmladka koroške veje Avstrijske svobodnjaške stranke smo se Slovenci znova vrnili v že zdavnaj pozabljene čase »kraljevanja« Jörga Haiderja. In ker po vstopu Slovenije v Evropsko unijo pozitivnih novic o sožitju slovenske manjšine z nemško govorečimi Korošci ni manjkalo, se je zdelo, da se bodo manjšinske »zadeve« v slovenski neposredni soseščini uredile kar same od sebe. Ker pa do naših koroških zamejcev nikoli nismo bili sposobni izvajati enotne in predvsem konsistentne manjšinske zunanje politike, bi morda zato končno veljalo jemati izpade mladih koroških svobodnjaških prenapetežev ne samo kot dramilo za naše »svobodnjake«, temveč tudi za vso politično elito. Smiselno bi bilo končno osvojiti lekcijo, da je potrebno slovensko polpreteklo ideologijo ter igrice pustiti na tej strani meje (če jih že pri nas ne moremo dokončno odpraviti). ODNOS MATICE DO ZAMEJSTVA Odziv Ministrstva za zunanje zadeve, ki se je vmes prav potihoma preimenovalo v Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, je bil formalno sicer hiter in odločen. Prav tako je takoj odločno reagirala tudi večina slovenskih parlamentarnih strank, številni izpostavljeni slovenski politiki pa so svoj račun na Twitterju končno uporabili za čivke, ki jih slovenskim »mainstream« medijem ne bo potrebno v nedogled secirati. A kaj, ko pohvale sežejo le do tu. Slovenska zunanja politika ima do naših zamejcev kljub opozarjanju na njihov položaj ter zavzemanju za njihovo dobrobit prepogosto toplo-hladne odnose. In najhuje je to, da v iskanju uspešnega odnosa do naših zamejskih rojakov Slovenci vedno znova spotikamo prav sami sebe. Koroške Slovence sonarodnjaki iz matice pogosto še vedno delimo v maniri že zdavnaj preživete bipolarne povojne socialistične delitve. Slovenski odnos z Avstrijsko Koroško lepo pokaže nekonsistentnost in nezrelost slovenskega političnega delovanja, ki se ga nadalje lahko preslika na odnos z ostalimi zamejskimi (in izseljenskimi!) skupnostmi ter v končni fazi tudi na slovensko zunanjo politiko nasploh. V tem oziru je bil edina svetla točka v zadnjem desetletju bivši predsednik Borut Pahor, ki je svojo odgovorno zunanjo politiko s konkretnimi uspehi v slovenskem zamejstvu gradil na zaupanja vrednih strokovnjakih, kot sta dr. Petrič ter dr. Žekš. Njegova naslednica, za katero vsi upamo, da bo lahko nadaljevala njegovo uspešno delo, pa je že takoj zatem, ko je stopila v Pahorjeve (pre)velike politične čevlje, naletela na zunanjepolitično »mino« in to ravno v izjavah na temo Avstrijske Koroške, čeprav bi kot izkušena pravnica morala vedeti, da je Avstrijska državna pogodba izjemen mednarodnopravni vzvod, ki ga država Slovenija v urejanju manjšinskih pravic Slovencev poseduje v odnosu do sosednje Avstrije. RAZDELJENI Ta slovenska mednarodna netaktnost, ki jo je izkazala novoizvoljena predsednica, za katero upamo, da se bo v okviru svoje funkcije vendarle jasno zavzela za slovenske zamejce, je v preteklosti pri slovenskih politikih že preraščala malodane v diletantskost ali celo provincialno napuhnjenost, v smislu nerazumevanja lastnih širših interesov slovenske države, ki se niso ustavili na njenih mejah, ampak skorajda že na mejah mesta Ljubljane. Čez vase zaverovano Ljubljano je navsezadnje pogosto »udrihal« literarni velikan slovenstva iz Trsta, pokojni Boris Pahor. Deklarativno se morda zdi, da Slovenci zaradi nesrečne boleče referendumske izgube z usodnega 10. oktobra leta 1920 žalujemo podobno kot še dandanašnji Srbi za izgubljenim Kosovom, a slovenska zunanja formalna in neformalna politika, dirigirana iz Ljubljane, kot bi temu rekel Pahor »starejši«, takšnega občutka ne daje. Ob nastopu desnih, pomladniških vlad je bila Avstrijska Koroška pogosto predmet aktivnih političnih obiskov.
85 | 16. FEBRUAR 2023 KOLUMNA 47 Predvolilni poziv svobodnjakov proti »slovenizaciji« Koroške. Nasprotno pa so leve vlade preko nekdanjega upokojenskega zunanjega ministra rade potovale v danes tako diskreditirano Moskvo, trenutna zunanja ministrica iz vrst leve sredine pa si zelo rada organizira obiske – ne v Korošcem bližnjih jedrnih državah Srednje Evrope – temveč v državah Srednje Azije. Koroške Slovence sonarodnjaki iz matice pogosto še vedno delimo v maniri že zdavnaj preživete bipolarne povojne socialistične delitve. Tako imamo zamejske Slovence leve provenience zbrane v Zvezi slovenskih organizacij ter tiste desno-katoliške usmeritve zbrane v Narodnem svetu koroških Slovencev. In če smo prej omenjali nezrelost slovenskih politikov, ki »imajo čez« zunanjo politiko, lahko na tem področju omenimo nezrelost slovenskih medijev, ki na temo dogajanja v zamejstvu v javnih objavah pogosto citirajo le izjave ene, tiste »njihove«, »prave« zamejske organizacije. TWITTER Še v letu 2023 namreč nihče ne pomisli, da so vsi naši sonarodnjaki na Koroškem preprosto – Slovenci. (NE)PODPORA ZAMEJCEV Slovenska politika ravno zaradi svojih notranjepolitičnih, zgodovinsko pogojenih omejitev nikoli ni izkoristila priložnosti, ki so se ji ponujale, da bi v zadnjem več kot desetletju izboljšala položaj slovenske manjšine na Avstrijskem Koroškem. Velike priložnosti za oživitev narodno-kulturnih povezav med matico ter zamejci, ki jo je prineslo imenovanje šele drugega slovenskega škofa Krške škofije v Celovcu, Jožeta Marketza, nikoli ni resnično izkoristila. Velik prispevek katoliških koroških zamejcev z vsemi kulturnimi organizacijami je spregledan. Višarsko srečanje Treh Slovenij, ki tako močno sije tudi na Koroško, je s strani slovenske leve politične ter mnenjske sfere že vsa ta leta povsem marginalizirano. In da ne bomo zanemarili pomena čezmejnih gospodarskih stikov: namesto, da bi država Slovenija povečala proračun namenjen priložnostim, ki jih ponujajo številni radodarni evropski mehanizmi čezmejnega sodelovanja ter tako dolgoročno podprla slovensko prisotnost na Koroškem, slovenska proračunska sredstva pogosto poniknejo v »pomembnejših« proračunskih postavkah. Zamejce imamo na ustih, a v podporo nam je očitno težko dati vsak evro. Rezultate tega slovenskega zatohlega, ideološkega provincializma, ki s politiko strateškega vodenja zunanje ter še posebej sosedske politike, ki pritiče moderni evropski državi v 21. stoletju, nima nobenih skupnih točk, lepo označuje odnos do ene izmed najboljših ministric za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Helene Jaklitsch. Ministrica, ki je na področju odnosa z zamejci in izseljenci po letih zanemarjanja s strani slovenske države opravila izjemno delo, je bila od medijev povsem spregledana – njeno slovensko-kočevarsko poreklo ter katoliška vera sta bila očitno preveč. Ne čudi torej, da proti tako razglašeni ter vase zaverovani slovenski politiki, nabriti mladci iz Avstrijske Koroške dvigujejo glas. Če boste pazljivo pogledali, imajo preštevilni od njih, če ne že slovenska imena, pa vsaj slovenske priimke. Pa čeprav so ti napisani po fonetičnih pravilih nemškega jezika. Številni izmed avstrijskih svobodnjakov morda še vedno znajo govoriti jezik, ki so ga jih učile njihove mame ter babice. Cilj Slovenije bi moral biti, da v njih zopet zbudimo čut in zavest o njihovih koreninah. A zdi se, da jim z našim obnašanjem in mačehovskim odnosom – ne samo do njih, temveč tudi do lastne domovine – iz leta v leto sporočamo, da je za njih bolje, da s takšnim slovenstvom na južni, sončni strani Karavank prekinejo vse stike.
- Page 1 and 2: Simoniti: »Nekoliko zanemarjene os
- Page 3 and 4: 85 | 16. FEBRUAR 2023 MOJA BESEDA 3
- Page 5 and 6: 85 | 16. FEBRUAR 2023 VSEBINA 5 Tem
- Page 7 and 8: 85 | 16. FEBRUAR 2023 FOTO TEDNA 7
- Page 9 and 10: 85 | 16. FEBRUAR 2023 PREGLED TEDNA
- Page 11 and 12: 85 | 16. FEBRUAR 2023 KARIKATURA 11
- Page 13 and 14: 85 | 16. FEBRUAR 2023 TEMA TEDNA 13
- Page 15 and 16: 85 | 16. FEBRUAR 2023 TEMA TEDNA 15
- Page 17 and 18: 85 | 16. FEBRUAR 2023 TEMA TEDNA 17
- Page 19 and 20: 85 | 16. FEBRUAR 2023 TEMA TEDNA 19
- Page 21 and 22: 85 | 16. FEBRUAR 2023 INTERVJU 21 V
- Page 23 and 24: 85 | 16. FEBRUAR 2023 23 nost odpir
- Page 25 and 26: 85 | 16. FEBRUAR 2023 25 To pomeni,
- Page 27 and 28: 85 | 16. FEBRUAR 2023 POŽAREPORT K
- Page 29 and 30: 85 | 16. FEBRUAR 2023 INTERVJU 29 Z
- Page 31 and 32: 85 | 16. FEBRUAR 2023 INTERVJU 31 o
- Page 33 and 34: 85 | 16. FEBRUAR 2023 KOLUMNA Ali i
- Page 35 and 36: 85 | 16. FEBRUAR 2023 AKTUALNO Kome
- Page 37 and 38: | 85 | 16. FEBRUAR 2023 CASNIK.SI K
- Page 39 and 40: 85 | 16. FEBRUAR 2023 Komentar SVET
- Page 41 and 42: 85 | 16. FEBRUAR 2023 KOLUMNA 41 OS
- Page 43 and 44: 85 | 16. FEBRUAR 2023 AKTUALNO Kome
- Page 45: 85 | 16. FEBRUAR 2023 SVET Kolumna
- Page 49 and 50: 85 | 16. FEBRUAR 2023 ŠPORT Koment
- Page 51 and 52: 85 | 16. FEBRUAR 2023 SVOBODNO GOSP
- Page 53 and 54: 85 | 16. FEBRUAR 2023 DUHOVNOST Skl
- Page 55 and 56: | 85 | 16. FEBRUAR 2023 DRUŽINA IN
- Page 57 and 58: | 85 | 16. FEBRUAR 2023 MEDGENERACI
- Page 59 and 60: | 85 | 16. FEBRUAR 2023 PORNOGRAFIJ
- Page 61 and 62: 85 | 16. FEBRUAR 2023 SLADKO-SLANE
- Page 63 and 64: 85 | 16. FEBRUAR 2023 KRIŽANKA 63
- Page 65 and 66: 85 | 16. FEBRUAR 2023 POLITIČNA PO
- Page 67: Podprite neodvisno novinarstvo. Pri
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023 KOLUMNA<br />
47<br />
Predvolilni poziv svobodnjakov proti »slovenizaciji« Koroške.<br />
Nasprotno pa so leve vlade preko nekdanjega<br />
upokojenskega zunanjega ministra<br />
rade potovale v danes tako diskreditirano<br />
Moskvo, trenutna zunanja<br />
ministrica iz vrst leve sredine pa si zelo<br />
rada organizira obiske – ne v Korošcem<br />
bližnjih jedrnih državah Srednje Evrope<br />
– temveč v državah Srednje Azije.<br />
Koroške Slovence sonarodnjaki<br />
iz matice pogosto še vedno delimo v<br />
maniri že zdavnaj preživete bipolarne<br />
povojne socialistične delitve. Tako<br />
imamo zamejske Slovence leve provenience<br />
zbrane v Zvezi slovenskih<br />
organizacij ter tiste desno-katoliške<br />
usmeritve zbrane v Narodnem svetu<br />
koroških Slovencev. In če smo prej<br />
omenjali nezrelost slovenskih politikov,<br />
ki »imajo čez« zunanjo politiko,<br />
lahko na tem področju omenimo nezrelost<br />
slovenskih medijev, ki na temo<br />
dogajanja v zamejstvu v javnih objavah<br />
pogosto citirajo le izjave ene, tiste »njihove«,<br />
»prave« zamejske organizacije.<br />
TWITTER<br />
Še v letu 2023 namreč nihče ne pomisli,<br />
da so vsi naši sonarodnjaki na Koroškem<br />
preprosto – Slovenci.<br />
(NE)PODPORA ZAMEJCEV<br />
Slovenska politika ravno zaradi svojih<br />
notranjepolitičnih, zgodovinsko pogojenih<br />
omejitev nikoli ni izkoristila<br />
priložnosti, ki so se ji ponujale, da bi<br />
v zadnjem več kot desetletju izboljšala<br />
položaj slovenske manjšine na Avstrijskem<br />
Koroškem. Velike priložnosti za<br />
oživitev narodno-kulturnih povezav<br />
med matico ter zamejci, ki jo je prineslo<br />
imenovanje šele drugega slovenskega<br />
škofa Krške škofije v Celovcu, Jožeta<br />
Marketza, nikoli ni resnično izkoristila.<br />
Velik prispevek katoliških koroških<br />
zamejcev z vsemi kulturnimi organizacijami<br />
je spregledan. Višarsko srečanje<br />
Treh Slovenij, ki tako močno sije tudi<br />
na Koroško, je s strani slovenske leve<br />
politične ter mnenjske sfere že vsa ta<br />
leta povsem marginalizirano.<br />
In da ne bomo zanemarili pomena<br />
čezmejnih gospodarskih stikov:<br />
namesto, da bi država Slovenija povečala<br />
proračun namenjen priložnostim,<br />
ki jih ponujajo številni radodarni<br />
evropski mehanizmi čezmejnega sodelovanja<br />
ter tako dolgoročno podprla<br />
slovensko prisotnost na Koroškem, slovenska<br />
proračunska sredstva pogosto<br />
poniknejo v »pomembnejših« proračunskih<br />
postavkah. <strong>Za</strong>mejce imamo na<br />
ustih, a v podporo nam je očitno težko<br />
dati vsak evro.<br />
Rezultate tega slovenskega zatohlega,<br />
ideološkega provincializma, ki<br />
s politiko strateškega vodenja zunanje<br />
ter še posebej sosedske politike,<br />
ki pritiče moderni evropski državi v<br />
21. stoletju, nima nobenih skupnih<br />
točk, lepo označuje odnos do ene izmed<br />
najboljših ministric za Slovence<br />
v zamejstvu in po svetu, dr. Helene<br />
Jaklitsch. Ministrica, ki je na področju<br />
odnosa z zamejci in izseljenci po letih<br />
zanemarjanja s strani slovenske države<br />
opravila izjemno delo, je bila od<br />
medijev povsem spregledana – njeno<br />
slovensko-kočevarsko poreklo ter katoliška<br />
vera sta bila očitno preveč.<br />
Ne čudi torej, da proti tako razglašeni<br />
ter vase zaverovani slovenski politiki,<br />
nabriti mladci iz Avstrijske Koroške<br />
dvigujejo glas. Če boste pazljivo<br />
pogledali, imajo preštevilni od njih, če<br />
ne že slovenska imena, pa vsaj slovenske<br />
priimke. Pa čeprav so ti napisani po<br />
fonetičnih pravilih nemškega jezika.<br />
Številni izmed avstrijskih svobodnjakov<br />
morda še vedno znajo govoriti jezik,<br />
ki so ga jih učile njihove mame ter<br />
babice. Cilj Slovenije bi moral biti, da v<br />
njih zopet zbudimo čut in zavest o njihovih<br />
koreninah.<br />
A zdi se, da jim z našim obnašanjem<br />
in mačehovskim odnosom – ne samo<br />
do njih, temveč tudi do lastne domovine<br />
– iz leta v leto sporočamo, da je za<br />
njih bolje, da s takšnim slovenstvom na<br />
južni, sončni strani Karavank prekinejo<br />
vse stike.
Change language