Domovina 85: Stanovanjski centralizem: Za koga gradi Levica? (Predogled)
Kritiki vlade ocenjujejo, da bo pritisk in povpraševanje po stanovanjih v Ljubljani s centralizacijo države samo še naraščal, prednostno zagotoviti nove bivanjske prostore v prestolnici pa je glavni cilj stranke Levica, saj je tam locirano trdno jedro njene volilne baze.
Kritiki vlade ocenjujejo, da bo pritisk in povpraševanje po stanovanjih v Ljubljani s centralizacijo države samo še naraščal, prednostno zagotoviti nove bivanjske prostore v prestolnici pa je glavni cilj stranke Levica, saj je tam locirano trdno jedro njene volilne baze.
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
KOLUMNA<br />
46<br />
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
Ob našem neresnem odnosu<br />
do koroških sonarodnjakov<br />
se izpadu avstrijskih<br />
Svobodnjakov ni treba čuditi<br />
RAJKO PODGORŠEK<br />
Ob zadnjem izpadu podmladka koroške veje Avstrijske svobodnjaške<br />
stranke smo se Slovenci znova vrnili v že zdavnaj pozabljene čase<br />
»kraljevanja« Jörga Haiderja. In ker po vstopu Slovenije v Evropsko<br />
unijo pozitivnih novic o sožitju slovenske manjšine z nemško<br />
govorečimi Korošci ni manjkalo, se je zdelo, da se bodo manjšinske<br />
»zadeve« v slovenski neposredni soseščini uredile kar same od sebe.<br />
Ker pa do naših koroških zamejcev<br />
nikoli nismo bili sposobni<br />
izvajati enotne in predvsem<br />
konsistentne manjšinske zunanje<br />
politike, bi morda zato končno veljalo<br />
jemati izpade mladih koroških svobodnjaških<br />
prenapetežev ne samo kot<br />
dramilo za naše »svobodnjake«, temveč<br />
tudi za vso politično elito. Smiselno bi<br />
bilo končno osvojiti lekcijo, da je potrebno<br />
slovensko polpreteklo ideologijo ter<br />
igrice pustiti na tej strani meje (če jih že<br />
pri nas ne moremo dokončno odpraviti).<br />
ODNOS MATICE<br />
DO ZAMEJSTVA<br />
Odziv Ministrstva za zunanje zadeve,<br />
ki se je vmes prav potihoma preimenovalo<br />
v Ministrstvo za zunanje in evropske<br />
zadeve, je bil formalno sicer hiter<br />
in odločen. Prav tako je takoj odločno<br />
reagirala tudi večina slovenskih parlamentarnih<br />
strank, številni izpostavljeni<br />
slovenski politiki pa so svoj račun na<br />
Twitterju končno uporabili za čivke, ki<br />
jih slovenskim »mainstream« medijem<br />
ne bo potrebno v nedogled secirati.<br />
A kaj, ko pohvale sežejo le do tu.<br />
Slovenska zunanja politika ima do<br />
naših zamejcev kljub opozarjanju na<br />
njihov položaj ter zavzemanju za njihovo<br />
dobrobit prepogosto toplo-hladne<br />
odnose. In najhuje je to, da v iskanju<br />
uspešnega odnosa do naših zamejskih<br />
rojakov Slovenci vedno znova spotikamo<br />
prav sami sebe.<br />
Koroške Slovence<br />
sonarodnjaki iz matice<br />
pogosto še vedno<br />
delimo v maniri<br />
že zdavnaj preživete<br />
bipolarne povojne<br />
socialistične delitve.<br />
Slovenski odnos z Avstrijsko Koroško<br />
lepo pokaže nekonsistentnost in<br />
nezrelost slovenskega političnega delovanja,<br />
ki se ga nadalje lahko preslika<br />
na odnos z ostalimi zamejskimi (in izseljenskimi!)<br />
skupnostmi ter v končni<br />
fazi tudi na slovensko zunanjo politiko<br />
nasploh.<br />
V tem oziru je bil edina svetla točka<br />
v zadnjem desetletju bivši predsednik<br />
Borut Pahor, ki je svojo odgovorno zunanjo<br />
politiko s konkretnimi uspehi v<br />
slovenskem zamejstvu <strong>gradi</strong>l na zaupanja<br />
vrednih strokovnjakih, kot sta<br />
dr. Petrič ter dr. Žekš. Njegova naslednica,<br />
za katero vsi upamo, da bo lahko<br />
nadaljevala njegovo uspešno delo, pa je<br />
že takoj zatem, ko je stopila v Pahorjeve<br />
(pre)velike politične čevlje, naletela na<br />
zunanjepolitično »mino« in to ravno<br />
v izjavah na temo Avstrijske Koroške,<br />
čeprav bi kot izkušena pravnica morala<br />
vedeti, da je Avstrijska državna<br />
pogodba izjemen mednarodnopravni<br />
vzvod, ki ga država Slovenija v urejanju<br />
manjšinskih pravic Slovencev poseduje<br />
v odnosu do sosednje Avstrije.<br />
RAZDELJENI<br />
Ta slovenska mednarodna netaktnost,<br />
ki jo je izkazala novoizvoljena predsednica,<br />
za katero upamo, da se bo v okviru<br />
svoje funkcije vendarle jasno zavzela<br />
za slovenske zamejce, je v preteklosti<br />
pri slovenskih politikih že preraščala<br />
malodane v diletantskost ali celo provincialno<br />
napuhnjenost, v smislu nerazumevanja<br />
lastnih širših interesov<br />
slovenske države, ki se niso ustavili na<br />
njenih mejah, ampak skorajda že na<br />
mejah mesta Ljubljane. Čez vase zaverovano<br />
Ljubljano je navsezadnje pogosto<br />
»udrihal« literarni velikan slovenstva iz<br />
Trsta, pokojni Boris Pahor.<br />
Deklarativno se morda zdi, da Slovenci<br />
zaradi nesrečne boleče referendumske<br />
izgube z usodnega 10. oktobra<br />
leta 1920 žalujemo podobno kot še dandanašnji<br />
Srbi za izgubljenim Kosovom,<br />
a slovenska zunanja formalna in neformalna<br />
politika, dirigirana iz Ljubljane,<br />
kot bi temu rekel Pahor »starejši«,<br />
takšnega občutka ne daje.<br />
Ob nastopu desnih, pomladniških<br />
vlad je bila Avstrijska Koroška pogosto<br />
predmet aktivnih političnih obiskov.
Change language