Domovina 85: Stanovanjski centralizem: Za koga gradi Levica? (Predogled)

85 | 16. FEBRUAR 2023
Komentar
SVET
39
narna skupina, ki jo je pomagal voditi,
strmoglavila diktaturo predsednika
Anastasia Somoze.
Ortega je trdil, da za uličnimi protesti
leta 2018 stojijo njegovi zaprti
nasprotniki in drugi, ki naj bi kovali
zaroto za njegovo strmoglavljenje.
Odkar so nikaragovske varnostne sile
nasilno zatrle te protivladne proteste,
je več deset tisoč ljudi pobegnilo
v izgnanstvo.
Prodemokratični protesti naj bi po
njegovih obtožbah potekali s tujo podporo
in s podporo Katoliške cerkve.
Lani je izgnal misijonarke ljubezni
(redovnice, ki jih je ustanovila mati
Terezija) in papeškega nuncija. Cerkev
je v bistvu zadnja neodvisna institucija,
ki ji zaupa velik del Nikaragovcev,
zato predstavlja grožnjo Ortegovi vse
bolj avtoritarni vladavini.
ŠKOF OSTAL V DOMOVINI
Álvarez, škof v Matagalpi, približno 80
kilometrov severno od glavnega mesta
Managua, je bil od leta 2018, ko je val
protestov proti Ortegovi vladi privedel
do obsežnega zatrtja nasprotnikov,
ključni družbeni glas v razpravah o
prihodnosti Nikaragve.
»Upamo, da bo prišlo do vrste volilnih
reform, strukturnih sprememb volilnega
organa – svobodnih, pravičnih
in preglednih volitev, mednarodnega
opazovanja brez pogojev,« je mesec
dni po izbruhu protestov dejal Álvarez,
»dejanske demokratizacija države.«
Po poročanju medijev
se je škof Álvarez
ustavil na stopnicah,
ki vodijo do letala,
in dejal: »Naj bodo
drugi svobodni.
Jaz bom prenašal
njihovo kazen.«
Katoliška cerkev na čelu z Álvarezom se v enopartijski Nikaragvi zavzema za demokracijo.
Škof Rolando Álvarez je bil na seznamu
39 zapornikov, ki jih ni bilo na
letalu, ki ga je sestavila nevladna skupina
Mehanizem za priznavanje političnih
zapornikov. Ortega je dejal, da je
Álvarez zavrnil vkrcanje na letalo. Škof
je bil v hišnem priporu, vendar je Ortega
dejal, da je zdaj v zaporu Modelo.
Po poročanju medijev se je ustavil
na stopnicah, ki vodijo do letala, in dejal:
»Naj bodo drugi svobodni. Jaz bom
prenašal njihovo kazen.«
Antonio Garrastazu, regionalni direktor
za Latinsko Ameriko in Karibe
pri Mednarodnem republikanskem inštitutu
v Washingtonu, je pred izrekom
sodbe poudaril pomen Álvarezove odločitve,
da ostane v Nikaragvi.
Potem ko je Ortega izgnal skoraj vse
svoje najglasnejše kritike, je ostal s škofom
v še vedno močno katoliški državi.
»Mislim, da je Katoliška cerkev ena od
glavnih institucij, ki se jih Ortegov režim
resnično boji,« je dejal Garrastazu.
»Katoliška cerkev je v resnici tista, ki
lahko spremeni srca in misli ljudi.«
FLICKR
NAPAD NA CERKEV
Vsi duhovniki so bili obsojeni na sojenjih
za zaprtimi vrati, na katerih so kot
odvetniki nastopali zagovorniki, ki jih
je imenovala vlada.
Nazadnje obsojeni duhovniki so
sodelovali s škofom iz Matagalpe Rolandom
Álvarezom, eden pa je bil rektor
zasebne univerze Janeza Pavla II. v
glavnem mestu Managua.
Obsodili so tudi dva bogoslovca in
snemalca, ki je delal za škofijo. Vseh
šest obtožencev je bilo aretiranih lani,
vsem pa je bila odvzeta pravica do
opravljanja javnih funkcij. Nikaragovski
center za človekove pravice je te
procese obsodil. »To je žalitev prava,
žalitev inteligence ljudi, žalitev mednarodne
skupnosti in mednarodnih
agencij za zaščito človekovih pravic,«
je center zapisal v izjavi.
Msgr. Silvio Báez, nekdanji pomožni
škof v Managui, ki je bil leta 2019 odpoklican
v Vatikan, je sodbo na Twitterju
opisal takole: »Nerazumno in neobvladljivo
sovraštvo nikaragovske diktature
do mons. Rolanda Álvareza.«