Domovina 85: Stanovanjski centralizem: Za koga gradi Levica? (Predogled)

INTERVJU
32
85 | 16. FEBRUAR 2023
Vidimo pa, da
programsko mi s to
vlado ne gremo skupaj.
Tudi če bi nas Robert
Golob povabil zraven.
Pa je prvi premier po 10
letih, ki nas po volitvah
ni povabil niti na kavo.
Glede na vse okoliščine, kako
vidite odnose v opoziciji, posebej
še glede na napoved, da z Janezom
Janšo (64) ne greste več v vlado?
Kakšne odnose znotraj opozicije
bi si želeli?
Za odnose na najvišji ravni bi morali
vprašati oba predsednika, ker je partnerski
odnos vedno odvisen od obeh
partnerjev. Na ravni parlamenta pa
lahko rečem, da sodelovanje normalno
teče in je korektno. Pri nekaterih
projektih smo skupaj, pri nekaterih
ne. Se dogovarjamo o spremembah,
dopolnitvah, večkrat si drug drugemu
prispevamo podpise. Tako si predstavljam
sodelovanje tudi v prihodnje.
Način reševanja nekaterih zadev v slovenski
družbi pa je pripeljal do tega,
da je naš predsednik s podporo celotne
stranke, vključno s svetom stranke,
rekel, da je izkušnja, ki smo jo imeli,
tako brutalno težka, da je za zmago
pola treba dati še nek nov dejavnik. V
situaciji, kakršno smo imeli, žal nismo
bili na poti proti zmagi, ampak smo
padali. Če bomo še naprej delali enako,
ne moremo pričakovati, da se bo
karkoli spremenilo samo od sebe.
Je bil vstop v vlado leta 2020 za
vas torej napaka? Če bi se danes
znašli v podobni situaciji, kot ste
se znašli leta 2020 po odstopu
vlade Marjana Šarca (44), bi šla
Nova Slovenija v takšno vlado, kot
smo jo imeli zadnji dve leti, ali bi
šli raje na predčasne volitve?
Vstop v vlado leta 2020 je bil naša
dolžnost in odgovornost, čeprav morda
nismo vsega odvodili idealno. Nujno
je bilo iti v vlado in prijeti krmilo,
saj je bila država na epidemijo popolnoma
nepripravljena. Pravzaprav je
bil nepripravljen ves svet. Če bi takrat
državo pustili v prostem teku in odšli
na volitve, bi bilo verjetno to za Novo
Slovenijo oportuno, bilo bi pa zelo slabo
za Slovenijo. To je sicer špekulacija,
ampak lahko ugibamo, da bi iz klene
opozicijske drže takrat izboljšali svoj
rezultat. Ni nam žal, da smo šli v to
vlado. Poleg dolžnosti do domovine, ki
je bila glavni vzgib, smo po desetletju
opozicije morali pokazati in dokazati,
da imamo kadre, ki so sposobni na
najvišjem nivoju operativno in vsebinsko
opraviti svoje delo. Enako kot
večja opozicijska stranka.
S tem kapitalom gremo lahko tudi
naprej, posebej še, ko bomo dosegli določeno
zrelost političnega prostora. Na
podlagi te izkušnje verjamem tudi, da
bomo v prihodnje svoje pozicije tudi
proaktivno zastopali, ne pa samo branili
pred spini, ki jih v nas mečejo drugi.
Postajamo tisti, ki se nas, tudi kaj
vpraša, ker imamo izkušnje in lahko
prispevamo k razvoju te države. Tako
da ni nam žal za to izkušnjo, ki je bila
koristna tako za nas, ki smo sodelovali
osebno, kot tudi za stranko samo. Zdaj
pa iščemo nove priložnosti.
Z Janšo pravite, da v koalicijo več
ne greste, Golob vas ne povabi.
S kom boste torej šli v koalicijo,
dokler sami ne postanete dominantna
stranka, ki bo sama druge
vabila v koalicijo?
Najprej bi opozoril, da ni vedno dominantna
stranka tista, ki sestavlja
vlado. Če se po volitvah izkaže, da
največje stranke ne morejo sestaviti
vlade, bo morda Nova Slovenija tista,
ki bo sestavljala vlado. Mi smo na to
pripravljeni. Čeprav se danes morda
to sliši nerealno, smo pripravljeni
postati vodilna stranka, ki sestavlja
vlado. Trenutno smo v poziciji, kjer
drugih sicer ne izključujemo, pa smo
vseeno v poziciji brez stabilnih partnerjev,
na katere bi se lahko zanesli.
Kljub temu v parlamentu proces normalno
teče in mi nimamo blokade do
nikogar, niti do sedanje vlade, ki jo
vseeno ostro kritiziramo. Vidimo pa,
da programsko mi s to vlado ne gremo
skupaj. Tudi če bi nas Robert Golob
(56) povabil zraven. Pa je prvi premier
po 10 letih, ki nas po volitvah ni
niti povabil na kavo. Tudi sicer vlada
dela praktično vse, kar je v nasprotju
z našim programom. Pod vplivom
radikalne levice se lotevajo totalno
ideoloških tem, ki delijo našo družbo.
Naj omenim samo družinski zakonik,
ki bi mu bolje rekli anti-družinski zakonik,
stvari sprejemajo brez razprave,
po skrajšanih postopkih, na hitro.
Nobeni gasilski ukrepi, ki jih izvajajo
v zdravstvu ne primejo, da ne
govorim o dolgotrajni oskrbi, proti-
-podjetniški in proti-gospodarski politiki
ter posegu v dohodnino. S takimi
politikami enostavno ni mogoče biti
v koaliciji. Morda se razmere res ne
zdijo ravno rožnate, ampak takšna je
realnost. Morda pa ravno to vrenje na
našem polu prinese kaj novega, morda
se kdo opogumi. V preteklosti je že
bilo nekaj perspektivnih projektov, ki
se žal niso razvili.
Eden takih, ki se omenja kot
potencialni tak projekt je Anže Logar
(46), s katerim ste bili skupaj v
predsedniški tekmi. Kakšen je bil
ta vajin odnos? Kot kakšnega potencialnega
partnerja ga vidite?
Anže Logar je izjemno sposoben in
agilen človek, ki pa se me je, ko sem
vstopil v tekmo, najprej nekoliko
ustrašil, češ da ga ogrožam. Tudi nekateri
posamezniki in mediji so to
tako interpretirali. Med kampanjo pa
se je pokazalo, da sva povsem različna
politika. On je zavzel bolj pragmatično
držo, jaz bolj idealistično. Z zanimanjem
pa spremljam dogajanje, kjer se
ga omenja kot generatorja nekih sprememb.
Vidim pa tudi vse več razočaranih
odzivov, češ da ni koval železa,
dokler je bilo vroče. Kljub velikim pričakovanjem
se ni nič zgodilo. Dejstvo
je tudi, da je predsedniška kampanja
precej drugačna od parlamentarne realnosti
politike, kjer je treba prevzeti
več odgovornosti, postaviti stabilno
mrežo, nastopiti na volitvah, prevzeti
politične pozicije in se soočiti z realnostjo
ključnih izzivov v državi, kar je
izjemno težko. Vse dobro mu želim, če
se bo lotil kakšnega takšnega projekta,
česar pa zaenkrat ni videti.