Domovina 85: Stanovanjski centralizem: Za koga gradi Levica? (Predogled)
Share Embed Flag

Domovina 85: Stanovanjski centralizem: Za koga gradi Levica? (Predogled)

Kritiki vlade ocenjujejo, da bo pritisk in povpraševanje po stanovanjih v Ljubljani s centralizacijo države samo še naraščal, prednostno zagotoviti nove bivanjske prostore v prestolnici pa je glavni cilj stranke Levica, saj je tam locirano trdno jedro njene volilne baze. Kritiki vlade ocenjujejo, da bo pritisk in povpraševanje po stanovanjih v Ljubljani s centralizacijo države samo še naraščal, prednostno zagotoviti nove bivanjske prostore v prestolnici pa je glavni cilj stranke Levica, saj je tam locirano trdno jedro njene volilne baze.

domovina.je
15.02.2023 Views

INTERVJU 30 85 | 16. FEBRUAR 2023 v tolikšni meri. Naša stranka se počasi, a vztrajno krepi. Volivci desne sredine v strahu pred grobim razkazovanjem moči radikalne levice in levice novih obrazov vidijo možnost obrambe in obstanka samo v eni blokovski poziciji in so na nek način ujeti v fascinacijo nad močjo. Igra moči, ki jo opazujejo, jim je edina realnost. Mi na to igro moči ne pristajamo in rinemo naprej. Leta 2011 smo se kot prvi vrnili v parlament, od takrat pa na vsakih volitvah pridobimo kakšnega poslanca. Naša dolžnost je, da pokažemo, da se to da. Ostro oz. neizprosno pozicijo pa ste zavzeli pri Muzeju slovenske osamosvojitve, kjer ste hoteli izvesti interpelacijo zoper kulturno ministrico Asto Vrečko (39). Zakaj je ta muzej tako simbolno pomembna točka? Osamosvojitev je za nas svetinja. Gre za rojstvo naše države, uresničitev tisočletnih sanj o tem, da bi sami odločali o svoji usodi. Iz te točke lahko duhovno črpamo upanje, da lahko skupaj živimo, četudi ni vse idealno in imamo lahko diametralno nasprotne poglede. V nekem ključnem trenutku se je nekdo ne samo odločil, ampak tudi zbral pogum in odločnost, da smo pripravljeni iti po svoji poti. To je podobno kot par, ki se odloči za svojo družino, čeprav ve, da bo to težko. Tako gledamo na osamosvojitev. Politično gledano pa je to tista točka v zgodovini naroda, ki je dosegla široko narodno enotnost. Ljudje različnih političnih nazorov so stopili skupaj in potegnili Slovenijo v novo življenje. Zato smo ogorčeni nad kulturnim bojem, ki ga izvaja ta leva koalicija, še posebej njen najbolj radikalno levi del. To počnejo iz same nebrzdane politične moči. Ker lahko. Iz javnosti želijo umakniti obdobje, ki je temeljno za formacijo našega naroda. To pa je revizionizem prve vrste. Mi želimo slediti poti, ki se je vzpostavila v času osamosvojitve. Zato smo ostro reagirali že takrat, ko je ministrica spremembe napovedala. Muzej je le simbol tega in ni edini problem. Krščanski demokrati smo dali Sloveniji prvega predsednika vlade, ki pooseblja naš odnos do osamosvojitve. Iz tega lahko gradimo. Ne gre za zaslugarstvo. Gre za to, kako na nove generacije nevsiljivo, z ljubeznijo in zdravim domoljubjem prenesti ta osamosvojitveni duh. V Sloveniji odmeva aretacija domnevnih ruskih vohunov. Za vlado je to izjemen uspeh SOVE, spet drugi opozarjajo, da je takšnih vohunov še več. Kakšen razplet v tej vohunski zgodbi pričakujete? Zunanja ministrica ni zahtevala nobenih pojasnil od ruskega veleposlaništva, denimo. Vsi odzivi ministrice in vsi drugi indici kažejo na to, da bo vlada to zgodbo uporabila kot nek navidezen velik uspeh, reakcije na ta dogodek pa ne bo nobene. Kot propagandni material bodo skozi medije dozirali novice v javnost in si pripeli zasluge. Predvsem gre za odvračanje pozornosti od nesposobnosti te vlade, da bi se hitro in učinkovito odzvala na krizo, odgovorila na realnost upokojencev, ki so predvčerajšnjim jasno izrazili svoje mnenje in stiske glede nizkih pokojnin, da bi uredila zadeve v javnem sektorju, dolgotrajno oskrbo in predvsem javno zdravstvo. Ključno vlogo pri vsem skupaj so odigrale obveščevalno varnostne službe, ki so v Državnem zboru pod nadzorom opozicije, glede tega pa med NSi in SDS že vse od aprilskih volitev vlada spor, SDS pa v komisije ne prispeva svojih poslancev. Kako si razlagate to odločitev SDS, da v komisiji ne prispeva svojih poslancev, zaradi katerih ena od niju niti ne more dobro delovati, predsednik Tonin je to označil za trmarjenje? Marsikdo glede tega ne razume, za kaj gre. V javnosti je veliko netočnosti, ki nas v Novi Sloveniji označujejo kot tiste, ki blokiramo in sprejemamo gnile kompromise s sedanjo levo vlado. Vse skupaj je posledica postavljanja novih razmerij po koncu skupne vlade. V opoziciji je potrebno zavzeti določene pozicije in s tem je povezano to vrenje. Med samostojnimi strankami v takšnih spremenjenih razmerjih pride do kakšnih nesoglasij, ki pa se tudi rešujejo. Tudi v preteklosti smo jih že nekaj videli, pa so se vsakič rešila, tako da sem glede tega dokaj miren. Druga opozicijska stranka je že večkrat – o upravičenosti ne bom Ne gre za zaslugarstvo. Gre za to, kako na nove generacije nevsiljivo, z ljubeznijo in zdravim domoljubjem prenesti osamosvojitveni duh. sodil – izrazila protest proti levim vladam ali drugim krivicam, ki so jim jih očitali, tudi z nesodelovanjem v določenih odborih in komisijah. Zdaj je zavzela podobno držo. Glede razmerja med SDS in NSi pri teh komisijah je pa tako. Opoziciji po poslovniku pripadajo tri mesta: Podpredsednik Državnega zbora in vodenje dveh komisij, v katerih naj bi imela večino opozicija: komisija za nadzor javnih financ in komisija za nadzor

85 | 16. FEBRUAR 2023 INTERVJU 31 obveščevalno varnostnih služb. Podpredsednik parlamenta je iz vrst največje opozicijske stranke, tukaj ni dilem. Glede komisij pa je naša pozicija, da vsaka stranka predseduje eni in bi se dogovorili, kdo vodi katero. Tako je bilo že v času Šarčeve vlade in je dobro funkcioniralo. Pa so nas zavrnili, češ, da so oni toliko večji, da bi vodili obe komisiji. Na to nismo pristali in oni so izvedli to blokado, ki jo Matej Tonin (39) imenuje trmarjenje. Ta je trajala tako dolgo, da so bile obveščevalno varnostne službe skoraj pol leta brez civilnega parlamentarnega nadzora, kar je nevzdržno. Zato smo v NSi prevzeli odgovornost in sami popolnili KNOVS. Za nas je to velika obremenitev, saj smo ob tem, da imamo osem poslancev, v komisijo morali imenovati štiri, ob siceršnjem rednem parlamentarnem delu. Kljub temu, da je to za nas velik napor, smo vzpostavili sicer nepopoln režim nadzora nad obveščevalno varnostnimi službami, za katerega upam, da je začasen. Pri KNJF pa smo prevzeli vodenje in Jernej Vrtovec (37) je odličen predsednik komisije, ki pa je žal ni tako učinkovita, kot bi lahko bila. To je resno opozorilo. Čeprav komisijo vodi Jernej Vrtovec iz opozicije, ima večino v njej trenutno koalicija in vsi predlagani sklepi so zato zavrnjeni. Na dvanajstih sejah so pregledovali pereče zadeve, kot je poraba denarja v zdravstvu, plače v javnem sektorju, gospodarstvo, kreditiranje prebivalstva itd. Čeprav se vse to preiskuje, so sklepi na koncu gladko zavrženi. Brez ostalih opozicijskih poslancev imamo zato nepopolno stanje. Sem pa nekoliko pomirjen, ker kolegi v opoziciji že omiljujejo svoje pozicije in že imenujejo svoje člane na nekatera mesta. Vesel sem, da je podpredsedniško mesto v Državnem zboru prevzel Danijel Krivec, ki odlično opravlja svoje delo in je neka varovalka, ki zmanjšuje možnosti radikalno levih izpadov trenutnega vodstva. Verjamem, da bo prišlo tudi do odblokiranja teh dveh komisij. Javne finance in obveščevalno varnostne službe ne morejo biti brez civilnega in opozicijskega nadzora. Tu ni prostora za preigravanja. Vsi odzivi ministrice in vsi drugi indici kažejo na to, da bo vlada to zgodbo uporabila kot nek navidezen velik uspeh, reakcije na ta dogodek pa ne bo nobene. Kot propagandni material bodo skozi medije dozirali novice v javnost in si pripeli zasluge. Ko je do spora prišlo, so nekateri ocenjevali, da glede na velikost obe vodstveni funkciji pripadata SDS, NSi pa je takrat kar z nekakšnim veseljem »šla na svoje«, potem ko je na volitvah pretekla vladna koalicija izgubila. Je ta vtis točen? Imamo izkušnjo sodelovanja v treh vladah pod vodstvom Janeza Janše in izkušnjo opozicije. Ni primerljivo, koliko lahko narediš v vladi in koliko v opoziciji, čeprav ima vsaka svojo vlogo. Mi smo zelo resno vzeli svoje ministrske pozicije. Žal pa v Sloveniji volitve niso zahvalni dan. To smo se že večkrat naučili. Na našem polu žal trenutno ni kritične večine, da bi sestavili vladno koalicijo. Prav nasprotno. To je za nas zaskrbljujoče in v tem je tudi vzgib vodstva NSi in predsednika Mateja Tonina, ki je pozval k samorefleksiji desnice z enim samim namenom: da najdemo pot, da pomladni pol ponovno v nekem doglednem obdobju vzpostavi razmere, da bomo zmagali na volitvah in vzpostavili vlado po volitvah, ne le tako, da jo prevzamemo v nekih kriznih razmerah. Nad tem ni bilo navdušenja. To spoznanje je težko sprejeti. Mnogi ga še niso, spet drugi so ga in so v stiski ter potem ostanejo doma, ali pa volijo nove obraze, ki se v javnosti kažejo kot sredinski in zmerni. V praksi se potem izkažejo za bolj leve od etabliranih levih strank, vedno znova neuspešni. Ta težka politična realnost nas sili, da se ne predamo neki depresivni drži in umiku, ampak da vzpodbudimo nekakšno vrenje na pomladnem polu, za katerega pa je potrebna tudi močna civilna družba in spremembe. Pri civilni družbi zaznavamo velik manko. Veliko se lahko naučimo od leve civilne družbe in njihovih uspehov. Potrebujemo tudi več medijev, kakršen je Domovina, ki odpirajo medijski prostor. Medijski mainstream bo vedno deloval po nekih drugačnih interesih in političnih ideologijah: od gender, woke, do kapitalskih ozadij, ki tudi imajo svoje interese. In na desnem polu se mora nekaj zgoditi. Igranje bunkerja ne bo prineslo zmage. Seveda pa smo, potem ko na to opozorimo, zasuti z očitki.

<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />

INTERVJU<br />

31<br />

obveščevalno varnostnih služb. Podpredsednik<br />

parlamenta je iz vrst največje<br />

opozicijske stranke, tukaj ni dilem.<br />

Glede komisij pa je naša pozicija,<br />

da vsaka stranka predseduje eni in bi<br />

se dogovorili, kdo vodi katero. Tako je<br />

bilo že v času Šarčeve vlade in je dobro<br />

funkcioniralo. Pa so nas zavrnili, češ,<br />

da so oni toliko večji, da bi vodili obe<br />

komisiji. Na to nismo pristali in oni so<br />

izvedli to blokado, ki jo Matej Tonin<br />

(39) imenuje trmarjenje.<br />

Ta je trajala tako dolgo, da so bile<br />

obveščevalno varnostne službe skoraj<br />

pol leta brez civilnega parlamentarnega<br />

nadzora, kar je nevzdržno. <strong>Za</strong>to smo v<br />

NSi prevzeli odgovornost in sami popolnili<br />

KNOVS. <strong>Za</strong> nas je to velika obremenitev,<br />

saj smo ob tem, da imamo osem<br />

poslancev, v komisijo morali imenovati<br />

štiri, ob siceršnjem rednem parlamentarnem<br />

delu. Kljub temu, da je to za nas<br />

velik napor, smo vzpostavili sicer nepopoln<br />

režim nadzora nad obveščevalno<br />

varnostnimi službami, za katerega<br />

upam, da je začasen. Pri KNJF pa smo<br />

prevzeli vodenje in Jernej Vrtovec (37) je<br />

odličen predsednik komisije, ki pa je žal<br />

ni tako učinkovita, kot bi lahko bila. To<br />

je resno opozorilo. Čeprav komisijo vodi<br />

Jernej Vrtovec iz opozicije, ima večino v<br />

njej trenutno koalicija in vsi predlagani<br />

sklepi so zato zavrnjeni. Na dvanajstih<br />

sejah so pregledovali pereče zadeve, kot<br />

je poraba denarja v zdravstvu, plače v<br />

javnem sektorju, gospodarstvo, kreditiranje<br />

prebivalstva itd. Čeprav se vse<br />

to preiskuje, so sklepi na koncu gladko<br />

zavrženi. Brez ostalih opozicijskih poslancev<br />

imamo zato nepopolno stanje.<br />

Sem pa nekoliko pomirjen, ker kolegi<br />

v opoziciji že omiljujejo svoje pozicije<br />

in že imenujejo svoje člane na nekatera<br />

mesta. Vesel sem, da je podpredsedniško<br />

mesto v Državnem zboru prevzel<br />

Danijel Krivec, ki odlično opravlja svoje<br />

delo in je neka varovalka, ki zmanjšuje<br />

možnosti radikalno levih izpadov<br />

trenutnega vodstva. Verjamem, da bo<br />

prišlo tudi do odblokiranja teh dveh<br />

komisij. Javne finance in obveščevalno<br />

varnostne službe ne morejo biti brez civilnega<br />

in opozicijskega nadzora. Tu ni<br />

prostora za preigravanja.<br />

Vsi odzivi ministrice<br />

in vsi drugi indici<br />

kažejo na to, da bo vlada<br />

to zgodbo uporabila<br />

kot nek navidezen<br />

velik uspeh, reakcije<br />

na ta dogodek pa<br />

ne bo nobene. Kot<br />

propagandni material<br />

bodo skozi medije<br />

dozirali novice v javnost<br />

in si pripeli zasluge.<br />

Ko je do spora prišlo, so nekateri<br />

ocenjevali, da glede na velikost<br />

obe vodstveni funkciji pripadata<br />

SDS, NSi pa je takrat kar z nekakšnim<br />

veseljem »šla na svoje«,<br />

potem ko je na volitvah pretekla<br />

vladna koalicija izgubila.<br />

Je ta vtis točen?<br />

Imamo izkušnjo sodelovanja v treh<br />

vladah pod vodstvom Janeza Janše in<br />

izkušnjo opozicije. Ni primerljivo, koliko<br />

lahko narediš v vladi in koliko v<br />

opoziciji, čeprav ima vsaka svojo vlogo.<br />

Mi smo zelo resno vzeli svoje ministrske<br />

pozicije. Žal pa v Sloveniji volitve<br />

niso zahvalni dan. To smo se že<br />

večkrat naučili. Na našem polu žal trenutno<br />

ni kritične večine, da bi sestavili<br />

vladno koalicijo. Prav nasprotno.<br />

To je za nas zaskrbljujoče in v tem je<br />

tudi vzgib vodstva NSi in predsednika<br />

Mateja Tonina, ki je pozval k samorefleksiji<br />

desnice z enim samim namenom:<br />

da najdemo pot, da pomladni pol<br />

ponovno v nekem doglednem obdobju<br />

vzpostavi razmere, da bomo zmagali<br />

na volitvah in vzpostavili vlado po volitvah,<br />

ne le tako, da jo prevzamemo v<br />

nekih kriznih razmerah.<br />

Nad tem ni bilo navdušenja. To<br />

spoznanje je težko sprejeti. Mnogi ga<br />

še niso, spet drugi so ga in so v stiski<br />

ter potem ostanejo doma, ali pa volijo<br />

nove obraze, ki se v javnosti kažejo<br />

kot sredinski in zmerni. V praksi se<br />

potem izkažejo za bolj leve od etabliranih<br />

levih strank, vedno znova neuspešni.<br />

Ta težka politična realnost nas<br />

sili, da se ne predamo neki depresivni<br />

drži in umiku, ampak da vzpodbudimo<br />

nekakšno vrenje na pomladnem<br />

polu, za katerega pa je potrebna tudi<br />

močna civilna družba in spremembe.<br />

Pri civilni družbi zaznavamo velik<br />

manko. Veliko se lahko naučimo od<br />

leve civilne družbe in njihovih uspehov.<br />

Potrebujemo tudi več medijev,<br />

kakršen je <strong>Domovina</strong>, ki odpirajo medijski<br />

prostor. Medijski mainstream<br />

bo vedno deloval po nekih drugačnih<br />

interesih in političnih ideologijah:<br />

od gender, woke, do kapitalskih ozadij,<br />

ki tudi imajo svoje interese. In na<br />

desnem polu se mora nekaj zgoditi.<br />

Igranje bunkerja ne bo prineslo zmage.<br />

Seveda pa smo, potem ko na to<br />

opozorimo, zasuti z očitki.

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!