Domovina 85: Stanovanjski centralizem: Za koga gradi Levica? (Predogled)
Kritiki vlade ocenjujejo, da bo pritisk in povpraševanje po stanovanjih v Ljubljani s centralizacijo države samo še naraščal, prednostno zagotoviti nove bivanjske prostore v prestolnici pa je glavni cilj stranke Levica, saj je tam locirano trdno jedro njene volilne baze.
Kritiki vlade ocenjujejo, da bo pritisk in povpraševanje po stanovanjih v Ljubljani s centralizacijo države samo še naraščal, prednostno zagotoviti nove bivanjske prostore v prestolnici pa je glavni cilj stranke Levica, saj je tam locirano trdno jedro njene volilne baze.
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
INTERVJU<br />
30<br />
<strong>85</strong> | 16. FEBRUAR 2023<br />
v tolikšni meri. Naša stranka se počasi,<br />
a vztrajno krepi. Volivci desne sredine<br />
v strahu pred grobim razkazovanjem<br />
moči radikalne levice in levice novih<br />
obrazov vidijo možnost obrambe in<br />
obstanka samo v eni blokovski poziciji<br />
in so na nek način ujeti v fascinacijo<br />
nad močjo. Igra moči, ki jo opazujejo,<br />
jim je edina realnost. Mi na to igro<br />
moči ne pristajamo in rinemo naprej.<br />
Leta 2011 smo se kot prvi vrnili v parlament,<br />
od takrat pa na vsakih volitvah<br />
pridobimo kakšnega poslanca. Naša<br />
dolžnost je, da pokažemo, da se to da.<br />
Ostro oz. neizprosno pozicijo pa<br />
ste zavzeli pri Muzeju slovenske<br />
osamosvojitve, kjer ste hoteli<br />
izvesti interpelacijo zoper kulturno<br />
ministrico Asto Vrečko (39).<br />
<strong>Za</strong>kaj je ta muzej tako simbolno<br />
pomembna točka?<br />
Osamosvojitev je za nas svetinja. Gre za<br />
rojstvo naše države, uresničitev tisočletnih<br />
sanj o tem, da bi sami odločali o<br />
svoji usodi. Iz te točke lahko duhovno<br />
črpamo upanje, da lahko skupaj živimo,<br />
četudi ni vse idealno in imamo<br />
lahko diametralno nasprotne poglede.<br />
V nekem ključnem trenutku se je nekdo<br />
ne samo odločil, ampak tudi zbral pogum<br />
in odločnost, da smo pripravljeni<br />
iti po svoji poti. To je podobno kot par,<br />
ki se odloči za svojo družino, čeprav ve,<br />
da bo to težko. Tako gledamo na osamosvojitev.<br />
Politično gledano pa je to<br />
tista točka v zgodovini naroda, ki je dosegla<br />
široko narodno enotnost. Ljudje<br />
različnih političnih nazorov so stopili<br />
skupaj in potegnili Slovenijo v novo<br />
življenje. <strong>Za</strong>to smo ogorčeni nad kulturnim<br />
bojem, ki ga izvaja ta leva koalicija,<br />
še posebej njen najbolj radikalno<br />
levi del. To počnejo iz same nebrzdane<br />
politične moči. Ker lahko. Iz javnosti<br />
želijo umakniti obdobje, ki je temeljno<br />
za formacijo našega naroda. To pa je<br />
revizionizem prve vrste.<br />
Mi želimo slediti poti, ki se je<br />
vzpostavila v času osamosvojitve. <strong>Za</strong>to<br />
smo ostro reagirali že takrat, ko je ministrica<br />
spremembe napovedala. Muzej<br />
je le simbol tega in ni edini problem.<br />
Krščanski demokrati smo dali Sloveniji<br />
prvega predsednika vlade, ki pooseblja<br />
naš odnos do osamosvojitve. Iz tega lahko<br />
<strong>gradi</strong>mo. Ne gre za zaslugarstvo. Gre<br />
za to, kako na nove generacije nevsiljivo,<br />
z ljubeznijo in zdravim domoljubjem<br />
prenesti ta osamosvojitveni duh.<br />
V Sloveniji odmeva aretacija domnevnih<br />
ruskih vohunov. <strong>Za</strong> vlado<br />
je to izjemen uspeh SOVE, spet<br />
drugi opozarjajo, da je takšnih<br />
vohunov še več. Kakšen razplet v<br />
tej vohunski zgodbi pričakujete?<br />
Zunanja ministrica ni zahtevala<br />
nobenih pojasnil od ruskega veleposlaništva,<br />
denimo.<br />
Vsi odzivi ministrice in vsi drugi indici<br />
kažejo na to, da bo vlada to zgodbo uporabila<br />
kot nek navidezen velik uspeh,<br />
reakcije na ta dogodek pa ne bo nobene.<br />
Kot propagandni material bodo skozi<br />
medije dozirali novice v javnost in si<br />
pripeli zasluge. Predvsem gre za odvračanje<br />
pozornosti od nesposobnosti te<br />
vlade, da bi se hitro in učinkovito odzvala<br />
na krizo, odgovorila na realnost<br />
upokojencev, ki so predvčerajšnjim jasno<br />
izrazili svoje mnenje in stiske glede<br />
nizkih pokojnin, da bi uredila zadeve v<br />
javnem sektorju, dolgotrajno oskrbo in<br />
predvsem javno zdravstvo.<br />
Ključno vlogo pri vsem skupaj so<br />
odigrale obveščevalno varnostne<br />
službe, ki so v Državnem zboru<br />
pod nadzorom opozicije, glede<br />
tega pa med NSi in SDS že vse od<br />
aprilskih volitev vlada spor, SDS<br />
pa v komisije ne prispeva svojih<br />
poslancev. Kako si razlagate to<br />
odločitev SDS, da v komisiji ne<br />
prispeva svojih poslancev, zaradi<br />
katerih ena od niju niti ne more<br />
dobro delovati, predsednik Tonin<br />
je to označil za trmarjenje?<br />
Marsikdo glede tega ne razume, za kaj<br />
gre. V javnosti je veliko netočnosti, ki<br />
nas v Novi Sloveniji označujejo kot tiste,<br />
ki blokiramo in sprejemamo gnile kompromise<br />
s sedanjo levo vlado. Vse skupaj<br />
je posledica postavljanja novih razmerij<br />
po koncu skupne vlade. V opoziciji<br />
je potrebno zavzeti določene pozicije<br />
in s tem je povezano to vrenje. Med samostojnimi<br />
strankami v takšnih spremenjenih<br />
razmerjih pride do kakšnih<br />
nesoglasij, ki pa se tudi rešujejo. Tudi v<br />
preteklosti smo jih že nekaj videli, pa so<br />
se vsakič rešila, tako da sem glede tega<br />
dokaj miren. Druga opozicijska stranka<br />
je že večkrat – o upravičenosti ne bom<br />
Ne gre za zaslugarstvo.<br />
Gre za to, kako na nove<br />
generacije nevsiljivo,<br />
z ljubeznijo in zdravim<br />
domoljubjem prenesti<br />
osamosvojitveni duh.<br />
sodil – izrazila protest proti levim vladam<br />
ali drugim krivicam, ki so jim jih<br />
očitali, tudi z nesodelovanjem v določenih<br />
odborih in komisijah. Zdaj je zavzela<br />
podobno držo.<br />
Glede razmerja med SDS in NSi pri<br />
teh komisijah je pa tako. Opoziciji po<br />
poslovniku pripadajo tri mesta: Podpredsednik<br />
Državnega zbora in vodenje<br />
dveh komisij, v katerih naj bi imela<br />
večino opozicija: komisija za nadzor<br />
javnih financ in komisija za nadzor
Change language