Domovina 85: Stanovanjski centralizem: Za koga gradi Levica? (Predogled)

85 | 16. FEBRUAR 2023
INTERVJU
29
Za nami je prvi mesec novega leta,
vlada pa že napoveduje rebalans
proračuna za izvedbo reform, ki
jih precej vehementno predvsem
napovedujejo. Kako gledate na
rešitve in reforme (zdravstvena,
šolska, stanovanjska plačna), ki
jih koalicija predstavlja na koalicijskih
vrhovih v zadnjih tednih?
Zdravstvena reforma je zelo pomembna
in potrebna. V teh prizadevanjih vlado
podpiramo. Če bi bili na njenem mestu,
bi se je prav tako morali lotiti. Vladi
smo tukaj v vsebinskem smislu napovedali
pomoč, saj imamo, podobno kot
na gospodarskem področju, zelo dober
program, kar priznavajo tudi strokovnjaki.
Mislim, da minister Danijel Bešič
Loredan (49) niti nima slabih idej, bo pa
verjetno imel velike težave znotraj koalicije,
predvsem pri njenem radikalno
levem krilu, da bi te reforme podprli. Tu
smo v korist Slovenije in njenih prebivalcev
pripravljeni dati naš prispevek.
Pri ostalih reformah, denimo reformi
pravosodja, pa ne vidim korakov v pravo
smer. Prav tako mislim, da se tudi potrebne
reforme plačnega sistema vlada
loteva na napačnem koncu in si celo
otežuje temelje za reformo. Če omenim
samo iz neba padli dodatek sodnikom in
tožilcem, ki je povzročil samo ogorčenje
med različnimi skupinami zaposlenih.
Da ne govorim o zelo potrebni reformi
dolgotrajne oskrbe, ki smo jo v prejšnji
vladi že sprejeli, pa je bila ustavljena in
preložena za nedoločen čas.
Vlada deluje neprepričljivo, počasi
in zmedeno. Zdi se, da je po devetih mesecih
povsem izgubila stik z ljudmi. Zelo
počasi se odziva na interventne razmere
glede draginje energentov, hrane in
vsega drugega. Ob videnem do zdaj ne
verjamem, da bodo zaenkrat samo napovedane
reforme uspešno sprejete in
izvedene. Za kaj takšnega je potrebno
kaj več od zmerjanja političnih tekmecev
in vseh, ki se ne strinjajo s tabo.
Je kakšna od teh rešitev, ki so
javno znane, vam dovolj blizu,
da bi jo podprli?
Na dveh področjih smo pripravljeni pomagati.
Minister za zdravje je v svojih
pogledih na izzive slovenskega javnega
zdravstva izpostavil po našem mnenju
prave zadeve. Se pravi preoblikovanje
Mislim, da minister
Bešič Loredan niti
nima slabih idej, bo pa
verjetno imel velike
težave znotraj koalicije,
predvsem pri njenem
radikalno levem krilu,
da bi te reforme podprli.
Zavoda za zdravstveno zavarovanje v
pravo zavarovalnico z odgovornostjo do
zavarovancev in vključitvijo vseh razpoložljivih
zdravstvenih izvajalcev. Mi
zagovarjamo celo, naj bo vsak zdravnik
samostojen zdravstveni delavec, ne glede
na to, kje dela. Ključno je, da bolnik
dobi storitev hitro, brez čakanja in brez
doplačila. Če hočemo vsem dostopno
javno zdravstvo, ni dovolj braniti sistem,
ampak se je treba osredotočiti na
bolnike in zdravstvene delavce.
Drugo področje, kjer vidimo možnost
sodelovanja oz. želimo biti protagonisti,
pa so ustavne spremembe,
ker brez nas ni dvotretjinske večine.
Tudi tukaj smo že predstavili nabor
izboljšav. Strokovna skupina Ustavne
komisije na področju imenovanja sodnikov,
ki bi jih imenoval predsednik
republike, že deluje. Sedanji način imenovanja
sodnikov v Državnem zboru se
je izrodil in izgubil svoj namen. Drugo
spremembo ustave pa bi lahko dosegli
glede imenovanja vlade. Tudi to podpira
ustavno-pravna stroka. Potrebno je
poenostaviti postopke okoli imenovanja
vlade in jih narediti bolj smiselne v
dobro večje avtoritete vlade in hitrejšega
začetka po volitvah.
Izpostavil bi še eno zadevo, kjer
pa smo šli izrazito proti vladnim nameram:
prekinili so namreč davčno
reformo, ki smo jo začeli mi in je bila
usmerjena v davčno razbremenitev
posameznikov, družin in podjetij. Na
ta način smo po eni krizi in v pričakovanju
morebitne naslednje skušali
vzpostaviti dobro poslovno okolje, ki
ni pretirano obremenjeno s primežem
davkov in prispevkov. Vlada je z ustavitvijo
te reforme naredila ključno
napako. V tem procesu smo z amandmaji,
ki so bili sprejeti, poskušali zaščititi
vsaj normirance in družine, kar
nam je na nek način uspelo. Za tem še
vedno stojim, čeprav nam nekateri to
očitajo. Na poziv gospodarstva, ki se
je hvala Bogu zbudilo, pa smo z drugo
opozicijsko stranko vložili zahtevo za
ustavno presojo. Žal Ustavno sodišče
zakona ni zadržalo, so se pa zavezali,
da bodo zadevo obravnavali absolutno
prednostno. To so področja, na
katerih smo najbolj angažirani. Pri
dveh smo pripravljeni sodelovati, pri
tretjem pa skušamo zaščititi nam pomembne
skupine v družbi.
Ravno v tej vlogi se pogosto zdi,
da ste manj ostra opozicija, ko gre
za odnos do vlade Roberta Goloba.
Nekateri vam očitajo, da s tem
ščitite položaje nekaterih vaših
članov v javnih podjetjih, kar
je predsednik stranke nedavno
ostro zanikal. Zakaj je smiselna
taka drža v opoziciji?
Krščanski demokrati drugače kot povezovalno
sploh ne moremo nastopati.
Blokovske delitve vplivajo tudi na
naše vsakdanje življenje, zato čutimo,
da moramo preprečevati skrajnosti in
radikalizme v politiki. Enostavno je
razdirati in igrati na moč, težje pa je
biti povezovalen in iskati skupne poti
naprej. To je naš ideološki temelj, ideološka
podstat – biti povezovalni člen za
eno normalnost v družbi, proti radikalizmom.
Moč opozicije ni nujno samo v
ostrini in brutalnem kazanju moči. Kot
že iz fizike in družbe veste, to izzove
reakcijo in privede v blokado, ta pa je
v politiki in družbi najslabša. Pomeni,
da se nihče z nikomer več ne pogovarja.
Kljub temu pa smo lahko neizprosna
opozicija, ki jasno pove, kje so
naše prioritete in cilji. To pa je vsem
dostopno javno zdravstvo, mir, ki je še
posebej pomemben v luči strašne agresije
Rusije nad Ukrajino ter uspešno
delujoče gospodarstvo, ki vse skupaj
poganja. Z brutalno močjo ali blokado
do tega – na škodo državljank in državljanov
– ne bomo prišli. Zaznavam
pa vse več odprtosti za našo držo, ki jo
potrjujejo tudi merjenja javnega mnenja,
kljub temu, da temeljne, tradicionalne
vrednote v družbi predstavljajo
vse večji izziv in jih ljudje ne živijo več