Domovina 82: Diagnoza zdravstva: Odkrivanje tople vode (Predogled)

25.01.2023 Views

PREGLED TEDNA 8 82 | 26. JANUAR 2023 SHUTTERSTOCK BREZ MENJAV V VRHU PETROLA Slovenski državni holding, ki zastopa državne delničarje s približno tretjinskim deležem v lastniški strukturi Petrola, drugih delničarjev ni prepričal v menjavo nadzornika Aleksandra Zupančiča. SDH je menjavo zahteval zaradi izgube zaupanja, eden največjih zasebnih delničarjev Dari Južna (55) pa je predlog označil za nenavaden. Delničarji ga nato niso podprli. Slovenski državni holding in Republika Slovenija sta sicer želela, da bi na skupščini odpoklicali člana nadzornega sveta Aleksandra Zupančiča ter do 11. aprila 2025 za novega nadzornika imenovali Roka Ponikvarja, sicer direktorja verige restavracij Slorest. Spopadi na jugu Ukrajine so se v preteklem tednu znova zaostrili, država pa ravno v teh dneh praznuje »dan enotnosti«. NA VZHODU UKRAJINE HUDI SPOPADI Na vzhodu Ukrajine so v bližini Bahmuta in Avdijivke znova potekali hudi spopadi med rusko in ukrajinsko vojsko, so sporočili iz ukrajinskega generalštaba. V Kijevu so medtem opozorili, da ukrajinska vojska za ponovno zavzetje zasedenih ozemelj potrebuje več sto bojnih tankov. Ukrajinski generalštab v Kijevu je v nedeljo zvečer sporočil, da so ukrajinske sile uspele odbiti ruske napade, vendar s hudimi izgubami. Ruska vojska je medtem poročala o okrepitvi spopadov v regiji Zaporožje, v kateri naj bi bilo po napredovanju ruskih sil v zadnjih dneh na ukrajinski strani opaziti prerazporejanje in združevanje enot. Ukrajinci si od Nemčije želijo dodatno pomoč v obliki tankov leopard. Nemci so Ukrajincem že dobavili določeno novejšo oborožitev, ki se je izkazala za učinkovito, kot so denimo sistemi zračne obrambe Gepard in IRIS-T. Z nekoliko nejevolje so jim poslali tudi samovozne oklepne havbice PzH 2000. Glede slednjih se je pri političnem odločanju že zatikalo, saj ne gre za obrambno sredstvo. Pri tankih pa se je zatikalo še toliko bolj, saj so tako po namenu kot po klasifikaciji izrazito ofenzivna sredstva. Po poročanju časopisa Spiegel so se končno odločili, da jih vendarle pošljejo. Jair Bolsonaro je obtožbe o genocidu označil za lažniva levičarska obrekovanja. BOLSONARU OČITAJO GENOCID V AMAZONIJI Novi brazilski predsednik Lula da Silva (77) je med vikendom obiskal brazilsko zvezno državo Roraimo. Na predvečer Lulovega potovanja v Amazonijo so se pojavile fotografije shiranih staroselskih otrok in odraslih, ki nakazujejo razsežnost zdravstvene krize, s katero se spopada območje, na katerem živi približno 30.000 staroselcev. Predsednik Lula je po obisku klinike za paciente ljudstva Yanomami Boa Visti v prestolnici Roraime tvitnil, da pri tem ljudstvu ne gre zgolj za humanitarno krizo, ampak za genocid, ki ga je zagrešila prejšnja vlada, gluha za trpljenje Brazilcev. Prejšnja vlada naj bi staroselce zanemarjala, okrepili pa so nezakonite rudarje, ki jih je na območju sedaj več kot 20.000. Jair Bolsonaro (67) je očitke že zavrnil in označil za levičarsko farso. SHUTTERSTOCK

82 | 26. JANUAR 2023 PREGLED TEDNA 9 JAPONSKE TEŽAVE Z RODNOSTJO Japonski premier Fumio Kišida (65) pravi, da je njegova država na robu tega, da kot družba ne bo mogla delovati zaradi padajoče rodnosti. Japonska, ki ima 125 milijonov prebivalcev, naj bi namreč lani imela manj kot 800 tisoč rojstev. Za primerjavo: v sedemdesetih letih je številka znašala več kot dva milijona. Rodnost se v številnih državah, vključno z japonskimi sosedami, upočasnjuje. Vprašanje je na Japonskem še posebej pereče, ker se je pričakovana življenjska doba v zadnjih desetletjih podaljšala, to pa pomeni, da je starejših ljudi vse več, delavcev, ki jih vzdržujejo, pa vse manj. Japonska ima poleg Italije in Monaka najstarejše prebivalstvo na svetu. Po podatkih Svetovne banke ima Japonska približno 28 odstotkov prebivalstva, starega 65 let in več. Že leta 2020 so raziskovalci napovedali, da bo število prebivalcev na Japonskem do konca stoletja padlo z najvišje vrednosti 128 milijonov leta 2017 na manj kot 53 milijonov. Japonska kljub nekaterim omilitvam še naprej izvaja stroge zakone o priseljevanju, vendar nekateri strokovnjaki pravijo, da bi bilo treba pravila še bolj omiliti, da bi se spopadli s starajočo se družbo. RAVNATELJI ŽELIJO POVIŠICO Potem ko je vlada sodnikom in tožilcem dodelila povišico v vrednosti 600 evrov bruto, so si jo zaželeli tudi ravnatelji šol. Predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Gregor Pečan (60) je za Večer dejal, da bi vlada z dejanjem vsaj v majhni meri pokazala, da se zaveda pomena njihovega dela. Spomnil je na izjemno naporno kovidno obdobje, v katerem so šole delovale prav zaradi truda ravnateljev, njihovih pomočnikov in učiteljev. Dodatek bi ob 1200 ravnateljih na letni ravni pomenil strošek v višini sedmih milijonov evrov. POLICIJA NAD KOMENTATORJA Romana Vodeba (59) je obiskala policija, ker je predsednica Državnega zbora Urška Japonska ima izjemno strogo politiko priseljevanja. Predsednica Državnega zbora je nad Romana Vodeba policijo poslala kar v nedeljo. Posnetek zaslona SHUTTERSTOCK Klakočar Zupančič (45) podala prijavo, ki se nanaša na dve oddaji Faktor, v katerih jo je Vodeb analiziral s pomočjo psihoanalize. Prva predstavnica zakonodajne veje oblasti je prepričana, da je to storil na način, ki »gre prek žaljivega« in »prestopa mejo razčlovečenja človeka«. Poleg tega je Klakočar Zupančičeva zoper TV3, ki predvaja oddajo Faktor, podala tudi prijavo na Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve. Roman Vodeb je za naš medij povedal, da so ga obiskali policisti trboveljske policijske postaje. Za izjavo so ga prosili že v petek, a je bil takrat odsoten. Vodeb je dejal, da je vedel, za kaj gre, saj je poznal namere predsednice Državnega zbora iz decembrskega intervjuja na Siolu. Kot datum kršitve je bil naveden 20. oktober 2022, kar pomeni, da je bila sporna 784. oddaja Faktorja. Vodeb naj bi kršil Zakon o varstvu javnega reda in miru, in sicer 1. odstavek 6. (nasilno in drzno vedenje) in 7. (nedostojno vedenje) člen, ki omogočata kazen med 100 in 500 evri, če gre za prekršek. LJUBLJANSKI SVETNIKI NIČ O ZDRAVSTVU Na prvi izredni seji ljubljanskega mestnega sveta naj bi razpravljali o 13 predlogih sklepov opozicije glede zdravstva, med njimi tudi o zahtevi za zamenjavo vodstva Zdravstvenega doma Ljubljana in direktorice Antonije Poplas Susič, a so možnost za razpravo dobili le člani koalicije in župan Zoran Janković. Člani mestne koalicije so v razpravi dejali, da se predlagani sklepi v praksi že izvajajo, zato jih ni treba sprejeti. Janković pa je dejal, da v predlogih opozicije ni nobene rešitve. Po njegovih besedah je rešitev le v urejanju sistema na nivoju države, ljubljanska občina pa bo pri tem izjemno kooperativna. Preden bi opozicija lahko začela razpravo, je podžupan in svetnik Gibanja Svoboda Samo Logar predlagal, da na podlagi slišanih argumentov koalicije zaključijo razpravo, koalicija pa je nato strumno glasovala za ta sklep in preglasovala opozicijo.

<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023<br />

PREGLED TEDNA<br />

9<br />

JAPONSKE TEŽAVE<br />

Z RODNOSTJO<br />

Japonski premier Fumio Kišida (65) pravi,<br />

da je njegova država na robu tega, da<br />

kot družba ne bo mogla delovati zaradi<br />

padajoče rodnosti. Japonska, ki ima 125<br />

milijonov prebivalcev, naj bi namreč lani<br />

imela manj kot 800 tisoč rojstev. Za primerjavo:<br />

v sedemdesetih letih je številka<br />

znašala več kot dva milijona. Rodnost se<br />

v številnih državah, vključno z japonskimi<br />

sosedami, upočasnjuje.<br />

Vprašanje je na Japonskem še posebej<br />

pereče, ker se je pričakovana življenjska<br />

doba v zadnjih desetletjih podaljšala, to<br />

pa pomeni, da je starejših ljudi vse več,<br />

delavcev, ki jih vzdržujejo, pa vse manj.<br />

Japonska ima poleg Italije in Monaka<br />

najstarejše prebivalstvo na svetu. Po<br />

podatkih Svetovne banke ima Japonska<br />

približno 28 odstotkov prebivalstva,<br />

starega 65 let in več.<br />

Že leta 2020 so raziskovalci napovedali,<br />

da bo število prebivalcev na Japonskem do<br />

konca stoletja padlo z najvišje vrednosti<br />

128 milijonov leta 2017 na manj kot 53 milijonov.<br />

Japonska kljub nekaterim omilitvam<br />

še naprej izvaja stroge zakone o priseljevanju,<br />

vendar nekateri strokovnjaki pravijo,<br />

da bi bilo treba pravila še bolj omiliti, da bi<br />

se spopadli s starajočo se družbo.<br />

RAVNATELJI<br />

ŽELIJO POVIŠICO<br />

Potem ko je vlada sodnikom in tožilcem<br />

dodelila povišico v vrednosti 600 evrov<br />

bruto, so si jo zaželeli tudi ravnatelji šol.<br />

Predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov<br />

ravnateljev Gregor Pečan (60)<br />

je za Večer dejal, da bi vlada z dejanjem<br />

vsaj v majhni meri pokazala, da se zaveda<br />

pomena njihovega dela. Spomnil je na<br />

izjemno naporno kovidno obdobje, v<br />

katerem so šole delovale prav zaradi<br />

truda ravnateljev, njihovih pomočnikov in<br />

učiteljev. Dodatek bi ob 1200 ravnateljih<br />

na letni ravni pomenil strošek v višini<br />

sedmih milijonov evrov.<br />

POLICIJA NAD<br />

KOMENTATORJA<br />

Romana Vodeba (59) je obiskala policija,<br />

ker je predsednica Državnega zbora Urška<br />

Japonska ima izjemno strogo politiko priseljevanja.<br />

Predsednica Državnega zbora je nad Romana<br />

Vodeba policijo poslala kar v nedeljo.<br />

Posnetek zaslona<br />

SHUTTERSTOCK<br />

Klakočar Zupančič (45) podala prijavo, ki<br />

se nanaša na dve oddaji Faktor, v katerih<br />

jo je Vodeb analiziral s pomočjo psihoanalize.<br />

Prva predstavnica zakonodajne veje<br />

oblasti je prepričana, da je to storil na<br />

način, ki »gre prek žaljivega« in »prestopa<br />

mejo razčlovečenja človeka«.<br />

Poleg tega je Klakočar Zupančičeva zoper<br />

TV3, ki predvaja oddajo Faktor, podala<br />

tudi prijavo na Agencijo za komunikacijska<br />

omrežja in storitve.<br />

Roman Vodeb je za naš medij povedal, da<br />

so ga obiskali policisti trboveljske policijske<br />

postaje. Za izjavo so ga prosili že v petek,<br />

a je bil takrat odsoten. Vodeb je dejal, da je<br />

vedel, za kaj gre, saj je poznal namere predsednice<br />

Državnega zbora iz decembrskega<br />

intervjuja na Siolu. Kot datum kršitve je bil<br />

naveden 20. oktober 2022, kar pomeni, da<br />

je bila sporna 784. oddaja Faktorja. Vodeb<br />

naj bi kršil Zakon o varstvu javnega reda<br />

in miru, in sicer 1. odstavek 6. (nasilno in<br />

drzno vedenje) in 7. (nedostojno vedenje)<br />

člen, ki omogočata kazen med 100 in 500<br />

evri, če gre za prekršek.<br />

LJUBLJANSKI SVETNIKI<br />

NIČ O ZDRAVSTVU<br />

Na prvi izredni seji ljubljanskega mestnega<br />

sveta naj bi razpravljali o 13 predlogih<br />

sklepov opozicije glede <strong>zdravstva</strong>, med<br />

njimi tudi o zahtevi za zamenjavo vodstva<br />

Zdravstvenega doma Ljubljana in direktorice<br />

Antonije Poplas Susič, a so možnost<br />

za razpravo dobili le člani koalicije in<br />

župan Zoran Janković.<br />

Člani mestne koalicije so v razpravi dejali,<br />

da se predlagani sklepi v praksi že<br />

izvajajo, zato jih ni treba sprejeti. Janković<br />

pa je dejal, da v predlogih opozicije ni<br />

nobene rešitve. Po njegovih besedah je<br />

rešitev le v urejanju sistema na nivoju<br />

države, ljubljanska občina pa bo pri tem<br />

izjemno kooperativna. Preden bi opozicija<br />

lahko začela razpravo, je podžupan<br />

in svetnik Gibanja Svoboda Samo Logar<br />

predlagal, da na podlagi slišanih argumentov<br />

koalicije zaključijo razpravo, koalicija<br />

pa je nato strumno glasovala za ta<br />

sklep in preglasovala opozicijo.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!