MED(IJSKI) SOSEDI 6 <strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023 LOGAR: ČE ZMORE NEMČI- JA, ZMORE TUDI SLOVENIJA »Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Želimo si, da bi vsi živeli v miru, brez pomanjkanja, in da bi medsebojne spore reševali v dialogu. Veliko dela nas čaka v letu 2023, če želimo iti po tej poti. Januar je tak mesec, da smo lahko (še) zelo optimistični,« začenja Anže Logar svoje razmišljanje za Portal Plus. V prvem delu razpravlja o zunanjepolitičnih razmerah, med katerimi bosta tudi v letu 2023 osrednje mesto igrali vojna v Ukrajini in enotnost Zahoda. Zaradi »statusa quo« na ukrajinskih bojiščih bi znali »populisti v posameznih državah zlorabiti nezadovoljstvo ljudi in začeti glasneje vpiti, da za nekaj pedi zemlje v oddaljeni Ukrajini ni vredno plačevati dražjega plina. V resnici bo moral Zahod Ukrajini dodatno omogočiti dostop do najmodernejšega konvencionalnega orožja, da bodo ukrajinske obrambne sile dosegle kritično premoč na terenu.« Pri tem je enotnosti Zahoda zavezana tudi slovenska vlada. Njeni predstavniki zagotavljajo podporo Ukrajini, manj zavzeta se zdi le zunanja ministrica. »V nacionalnem interesu je, da ne bo prišlo do različnih pogledov na vojno v Ukrajini med predsednikom vlade, predsednico države in Tanjo Fajon,« meni Logar. V drugem delu razmišljanja se osredotoča predvsem na domačo politiko. Vodilni v državi pravijo, da bo 2023 leto reform. Pisec upa, da bodo reforme uspešne, in spodbuja, naj si za zgled vzamemo odločnost Nemčije. »Če je politična volja, je možno za 180 stopinj obrniti koncepte, ki so pred spremembo veljali za konstanto. Če lahko 84-milijonska Nemčija, lahko tudi 2-milijonska Slovenija.« »Januarja 2023 upam, da bo šla vladna koalicija iskreno in z odprtimi rokami v smeri sodelovanja. Dosedanji koraki vlade sicer ne kažejo tega, ampak saj veste, januar je pač tak pozitiven mesec,« zaključuje. VEDEMO SE KOT TITANIK, KI SE POTAPLJA Ko se je pred kratkim pred odborom Državnega zbora predstavil kandidat za ministra za vzgojo in izobraževanje, Darjo Felda, je javnost ob njegovi izjavi, da načrtuje prenovo kurikuluma v smeri digitalizacije že v vrtcih, zastrigla z ušesi. O tem, ali je to res prava pot in kako bi se morali lotiti temeljite prenove vzgojno-izobraževalnega sistema, so se na portalu Siol pogovarjali s strokovnjakom za vzgojo, Sebastjanom Kristovičem. Poudaril je, da so ključni problemi vzgojno-izobraževalnega sistema, da smo zanemarili »razvoj otrokove osebnosti, lastnosti, kot so vztrajnost, delovne navade, ustvarjalnost, vrednote, samostojnost, odgovornost, disciplino, identiteto in podobno« ter problematiko duševnega zdravja in da so »vrtci in šole skoraj v celoti izgubili svojo strokovno avtonomijo, dostojanstvo in integriteto«. Vse to je posledica permisivne vzgoje. Meni, da prenove sistema ne bi smeli začeti z analizami, ampak s pogledom od konca proti začetku. Najprej bi se morali vprašati, v kakšne osebnosti želimo vzgojiti otroke. »Ključno pa se mi zdi zavedanje, da je človek telesno, duševno in duhovno bitje, kar pomeni, da bi tudi vzgojno-izobraževalni sistem moral delovati tako, da pri otroku upošteva vse tri naštete razsežnosti. To pomeni, da je treba uvesti holistični pristop. Ne gre samo za prenos znanja z učitelja na otroka, ampak je treba razvijati in vzgajati celotno otrokovo osebnost.« Glede uporabe tehnologije v šolah pa je ponovno poudaril, da »praktično vse raziskave v svetu kažejo na škodljive vplive digitalizacije na otroke, na njihove možgane, kognitivne sposobnosti in na njihovo duševno zdravje«. Zasloni delujejo kot »digitalni heroin«, saj možganom škodujejo podobno kot trde droge. Pri tem je pomenljivo, da razvijalci informacijske tehnologije svojim otrokom pogosto ne kupujejo telefonov in tablic, temveč jih vpisujejo v šole, kjer pišejo in rišejo z roko ter berejo iz klasičnih knjig. Raziskave so namreč pokazale, da je delo z rokami za miselni razvoj otrok izjemno pomembno. ZAKAJ JE EDINOST KRISTJANOV IZZIV V tednu od 18. do 25. januarja vsako leto poteka molitvena osmina za edinost kristjanov. »Needinost med kristjani ni samo v tem, da smo med seboj ločeni katoličani, anglikanci, evangeličani (luterani), kalvinisti, binkoštniki, pravoslavni kristjani ... Gre tudi za (ne)edinost znotraj naše matične Cerkve. Za edinost in needinost v naših župnijah, škofijah, Cerkvi na Slovenskem,« pišejo na portalu Blagovest. Molitvena osmina se zaključi na praznik spreobrnitve apostola Pavla, kar je pomenljivo samo po sebi, saj je »edinost najprej sad spreobrnjenja. Edinost ne pomeni uniformiranosti, ampak pomeni živeti različnost s skupnimi cilji v skupnosti.« »Bistvo spreobrnjenja je, da postavimo Boga na prvo mesto v svojem življenju in se damo Bogu tudi oblikovati. S tem se tudi ustvarja edinost.« Res pa je, da nas različne skupine, ki so v Cerkvi povzdignjene nad druge, pogosto odvračajo od misli na edinost. Že apostol Pavel je bil v svojih pismih kritičen do strankarstva. V Cerkvi imamo veliko župnij, redov, tretjerednikov, karizmatičnih gibanj itd. »Vse to je veliko duhovno bogastvo Cerkve in dejansko vsako od njih služi celotni Cerkvi, če je v edinosti s krajevnim škofom ter Petrovim naslednikom. Če pa je edinost porušena, lahko pride do pojava strankarstva. Tudi Cerkev v svoji človeški razsežnosti ni imuna na elitizem. In to je tisto, česar se moramo varovati. Že običajno mehurčkarstvo v naših lokalnih župnijskih skupnosti, ko se tisti, ki se dobro poznajo, zaprejo v nek mehurček in ne dajejo možnosti, da bi se v skupnost vključili tudi tisti bolj oddaljeni, je lahko velika težava.« Žal v needinosti pogosto živi tudi vodstvo Cerkve. »Edinosti ni mogoče graditi brez ponižnosti, spreobrnjenja ter iskanja resnice (razločevanja). In to naj bo naše izhodišče, ko bomo razmišljali o edinosti kristjanov,« zaključujejo na portalu.
<strong>82</strong> | 26. JANUAR 2023 FOTO TEDNA 7 PROFIMEDIA Veliko zmagoslavje Ilke Štuhec Slovenska alpska smučarka Ilka Štuhec (32) je minuli vikend v Cortini d’Ampezzo poskrbela za veliko veselje v domovini, potem ko je v petek in soboto na smukaških preizkušnjah kar dvakrat stopila na oder za zmagovalce. V petek je bila druga, dan pozneje pa je zmagala. Da se je znova povzpela na najvišjo stopničko, je čakala kar 60 tekem svetovnega pokala oz. dolga štiri leta. Na smuku na Tofani, kjer je slavila jubilejno deseto zmago, je tako zaprla usta vsem kritikom, ki so jo pred začetkom sezone pošiljali v smučarski pokoj in jo označevali le še za turistko na progi.
Change language