Domovina 82: Diagnoza zdravstva: Odkrivanje tople vode (Predogled)

MED(IJSKI) SOSEDI
6
82 | 26. JANUAR 2023
LOGAR: ČE ZMORE NEMČI-
JA, ZMORE TUDI SLOVENIJA
»Lepota novega leta je v tem, da se ponovno
obrne list. Želimo si, da bi vsi živeli v
miru, brez pomanjkanja, in da bi medsebojne
spore reševali v dialogu. Veliko dela
nas čaka v letu 2023, če želimo iti po tej
poti. Januar je tak mesec, da smo lahko
(še) zelo optimistični,« začenja Anže Logar
svoje razmišljanje za Portal Plus.
V prvem delu razpravlja o zunanjepolitičnih
razmerah, med katerimi bosta
tudi v letu 2023 osrednje mesto igrali vojna
v Ukrajini in enotnost Zahoda. Zaradi
»statusa quo« na ukrajinskih bojiščih bi
znali »populisti v posameznih državah
zlorabiti nezadovoljstvo ljudi in začeti
glasneje vpiti, da za nekaj pedi zemlje
v oddaljeni Ukrajini ni vredno plačevati
dražjega plina. V resnici bo moral Zahod
Ukrajini dodatno omogočiti dostop do
najmodernejšega konvencionalnega
orožja, da bodo ukrajinske obrambne sile
dosegle kritično premoč na terenu.«
Pri tem je enotnosti Zahoda zavezana
tudi slovenska vlada. Njeni predstavniki
zagotavljajo podporo Ukrajini, manj
zavzeta se zdi le zunanja ministrica. »V
nacionalnem interesu je, da ne bo prišlo
do različnih pogledov na vojno v Ukrajini
med predsednikom vlade, predsednico
države in Tanjo Fajon,« meni Logar.
V drugem delu razmišljanja se osredotoča
predvsem na domačo politiko. Vodilni v
državi pravijo, da bo 2023 leto reform.
Pisec upa, da bodo reforme uspešne,
in spodbuja, naj si za zgled vzamemo
odločnost Nemčije. »Če je politična volja,
je možno za 180 stopinj obrniti koncepte,
ki so pred spremembo veljali za konstanto.
Če lahko 84-milijonska Nemčija, lahko
tudi 2-milijonska Slovenija.«
»Januarja 2023 upam, da bo šla vladna
koalicija iskreno in z odprtimi rokami
v smeri sodelovanja. Dosedanji koraki
vlade sicer ne kažejo tega, ampak
saj veste, januar je pač tak pozitiven
mesec,« zaključuje.
VEDEMO SE KOT
TITANIK, KI SE POTAPLJA
Ko se je pred kratkim pred odborom
Državnega zbora predstavil kandidat za
ministra za vzgojo in izobraževanje, Darjo
Felda, je javnost ob njegovi izjavi, da načrtuje
prenovo kurikuluma v smeri digitalizacije že
v vrtcih, zastrigla z ušesi. O tem, ali je to res
prava pot in kako bi se morali lotiti temeljite
prenove vzgojno-izobraževalnega sistema,
so se na portalu Siol pogovarjali s strokovnjakom
za vzgojo, Sebastjanom Kristovičem.
Poudaril je, da so ključni problemi vzgojno-izobraževalnega
sistema, da smo zanemarili
»razvoj otrokove osebnosti, lastnosti,
kot so vztrajnost, delovne navade, ustvarjalnost,
vrednote, samostojnost, odgovornost,
disciplino, identiteto in podobno« ter problematiko
duševnega zdravja in da so »vrtci in
šole skoraj v celoti izgubili svojo strokovno
avtonomijo, dostojanstvo in integriteto«.
Vse to je posledica permisivne vzgoje.
Meni, da prenove sistema ne bi smeli začeti
z analizami, ampak s pogledom od konca
proti začetku. Najprej bi se morali vprašati,
v kakšne osebnosti želimo vzgojiti otroke.
»Ključno pa se mi zdi zavedanje, da je človek
telesno, duševno in duhovno bitje, kar
pomeni, da bi tudi vzgojno-izobraževalni
sistem moral delovati tako, da pri otroku
upošteva vse tri naštete razsežnosti. To
pomeni, da je treba uvesti holistični pristop.
Ne gre samo za prenos znanja z učitelja na
otroka, ampak je treba razvijati in vzgajati
celotno otrokovo osebnost.«
Glede uporabe tehnologije v šolah pa je ponovno
poudaril, da »praktično vse raziskave v
svetu kažejo na škodljive vplive digitalizacije
na otroke, na njihove možgane, kognitivne
sposobnosti in na njihovo duševno zdravje«.
Zasloni delujejo kot »digitalni heroin«, saj
možganom škodujejo podobno kot trde
droge. Pri tem je pomenljivo, da razvijalci
informacijske tehnologije svojim otrokom
pogosto ne kupujejo telefonov in tablic, temveč
jih vpisujejo v šole, kjer pišejo in rišejo z
roko ter berejo iz klasičnih knjig. Raziskave
so namreč pokazale, da je delo z rokami za
miselni razvoj otrok izjemno pomembno.
ZAKAJ JE EDINOST
KRISTJANOV IZZIV
V tednu od 18. do 25. januarja vsako leto
poteka molitvena osmina za edinost kristjanov.
»Needinost med kristjani ni samo v
tem, da smo med seboj ločeni katoličani,
anglikanci, evangeličani (luterani), kalvinisti,
binkoštniki, pravoslavni kristjani ... Gre
tudi za (ne)edinost znotraj naše matične
Cerkve. Za edinost in needinost v naših
župnijah, škofijah, Cerkvi na Slovenskem,«
pišejo na portalu Blagovest.
Molitvena osmina se zaključi na praznik
spreobrnitve apostola Pavla, kar je pomenljivo
samo po sebi, saj je »edinost najprej
sad spreobrnjenja. Edinost ne pomeni
uniformiranosti, ampak pomeni živeti različnost
s skupnimi cilji v skupnosti.« »Bistvo
spreobrnjenja je, da postavimo Boga na
prvo mesto v svojem življenju in se damo
Bogu tudi oblikovati. S tem se tudi ustvarja
edinost.« Res pa je, da nas različne skupine,
ki so v Cerkvi povzdignjene nad druge,
pogosto odvračajo od misli na edinost.
Že apostol Pavel je bil v svojih pismih
kritičen do strankarstva. V Cerkvi imamo
veliko župnij, redov, tretjerednikov,
karizmatičnih gibanj itd. »Vse to je veliko
duhovno bogastvo Cerkve in dejansko
vsako od njih služi celotni Cerkvi, če je v
edinosti s krajevnim škofom ter Petrovim
naslednikom. Če pa je edinost porušena,
lahko pride do pojava strankarstva. Tudi
Cerkev v svoji človeški razsežnosti ni
imuna na elitizem. In to je tisto, česar se
moramo varovati. Že običajno mehurčkarstvo
v naših lokalnih župnijskih
skupnosti, ko se tisti, ki se dobro poznajo,
zaprejo v nek mehurček in ne dajejo
možnosti, da bi se v skupnost vključili
tudi tisti bolj oddaljeni, je lahko velika
težava.« Žal v needinosti pogosto živi tudi
vodstvo Cerkve.
»Edinosti ni mogoče graditi brez ponižnosti,
spreobrnjenja ter iskanja resnice
(razločevanja). In to naj bo naše izhodišče,
ko bomo razmišljali o edinosti kristjanov,«
zaključujejo na portalu.