Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
KULTURA ŽIVLJENJA<br />
52<br />
Kolumna<br />
| <strong>82</strong> | 26. JANUAR 2022<br />
Neodgovorni starši,<br />
ki kljub težavam sprejmejo otroka<br />
Vsakič, ko na portalu objavimo kakšno nevsakdanjo starševsko zgodbo<br />
(npr. o najstniški mami ali družini, ki je sprejela hudo prizadetega<br />
otroka), me presenetijo komentarji na družbenih omrežjih.<br />
EVA MARKOVIČ<br />
Klemen Ban/DOMOVINA<br />
Poleg izrazov spoštovanja in podpore<br />
se vedno najdejo ljudje, ki se<br />
besno razpišejo o neodgovornosti.<br />
Starši so neodgovorni, ker so<br />
sprejeli otroka, ker so premladi in ker še<br />
niso na svojem. Ker ima otrok prirojene<br />
težave in ker stvari niso čisto po pravilih.<br />
Res ne razumem, kako lahko kdorkoli<br />
pogleda sliko dojenčka – resničnega<br />
dojenčka, ne fotografije s Shutterstocka!<br />
– in reče, da se ta otrok ne bi smel roditi.<br />
Njegovi starši so resnične osebe z imenom<br />
in priimkom, ki živijo tukaj med<br />
nami, v Sloveniji. V življenju so doživeli<br />
preizkušnje, vendar po svojih najboljših<br />
močeh plavajo, se trudijo delati dobro in<br />
ohranjajo veselje. Ali ni to razlog za globok<br />
poklon?<br />
KDO IZPOLNJUJE POGOJE<br />
Slovenci zelo radi govorimo o odgovornosti. Kar pomeni, da<br />
imajo po splošnem prepričanju otroka lahko le tisti, ki so<br />
dovolj stari (torej med 25 in 35 let, ostalo je bodisi premalo<br />
bodisi preveč), so zaključili fakulteto, imajo redno zaposlitev<br />
(kar velja za oba starša) in dobre dohodke, imajo popolnega<br />
partnerja, imajo rešeno stanovanjsko vprašanje (z obveznima<br />
dvema ločenima otroškima sobama), nimajo doma že<br />
dveh ali več otrok, so otroka načrtovali, pri otroku ni nobenega<br />
suma na kakršno koli razvojno nepravilnost,<br />
imajo vnaprej pripravljen budžet za nujne starševske<br />
izdatke, kot je nakup iPhona, plačilo<br />
inštruktorja za angleščino in zasebnega<br />
učitelja klavirja. Otroci hitro zrastejo<br />
in v življenju jih ne moremo prikrajšati<br />
za vse te nujne dobrine.<br />
Če v življenju sprejmemo<br />
stvari, ki se nam zgodijo<br />
nenačrtovano, to ni znak<br />
neodgovornosti, ampak<br />
poguma. Na svet ne<br />
moremo gledati kot na<br />
kljukanje seznama, sicer<br />
bi bilo starševstvo že v<br />
osnovi neodgovorno.<br />
NEPREDVIDLJIVO<br />
ŽIVLJENJE<br />
Ob izpolnjevanju vseh teh<br />
zahtev ni čudno, da imamo<br />
otroke vse pozneje in<br />
da smo z načrtovanjem<br />
družine vse bolj obremenjeni.<br />
Marsikomu na<br />
koncu dobesedno zmanjka časa, da bi<br />
postal starš. Ironično je, da življenje kljub<br />
vsemu načrtovanju ostaja nepredvidljivo.<br />
Tudi če obkljukamo ves seznam, se<br />
nam lahko zgodi, da izgubimo službo,<br />
se razidemo s partnerjem, se soočimo s<br />
hudo boleznijo ali izgubo v družini. Ena<br />
sama stvar, ki življenje obrne na glavo. Če<br />
v življenju sprejmemo stvari, ki se nam<br />
zgodijo nenačrtovano, to ni znak neodgovornosti,<br />
ampak poguma. Na svet ne<br />
moremo gledati kot na kljukanje seznama,<br />
sicer bi bilo starševstvo že v osnovi<br />
neodgovorno. Zato, ker je nepredvidljivo,<br />
najsi ga načrtujemo še tako skrbno.<br />
POMOČ<br />
Naša odgovornost se ne pokaže z<br />
odločitvijo, da v »nepopolnih« okoliščinah<br />
sprejmemo otroka, ampak<br />
z našim ravnanjem po tem. Z našim trudom, zavzetostjo,<br />
ljubeznijo, pa tudi s tem, da v situaciji, ki nas presega, prosimo<br />
za pomoč. Bogu hvala, da nam lahko na pomoč priskoči<br />
širša družina, prijatelji, center za socialno delo in nevladne<br />
organizacije. Ravno zato jih imamo, da pomagajo vsem, ki v<br />
določenem trenutku potrebujejo podporo!<br />
Skrajno bizarno je starše obdolžiti neodgovornosti samo<br />
zato, ker v določenem trenutku potrebujejo podporo, pa naj<br />
bo ta materialna, fizična, psihološka ali moralna. Gre za sindrom<br />
skrajno individualistične družbe, v kateri je najvišja<br />
vrednota, da vse zmoremo sami. Klic na pomoč je znak šibkosti<br />
in znamenje, da otroka sploh ne bi smeli imeti. V resnici<br />
je odgovoren vsak starš, ki po najboljših močeh skrbi<br />
za svojega otroka in se trudi za njegovo dobro. Pa čeprav ga<br />
družba morda dojema kot premladega, prestarega, premalo<br />
premožnega, neporočenega, brez lastnega stanovanja in kar<br />
je še takšnih »neprimernih« stvari. Kjer sta volja in ljubezen<br />
do otroka, tam je pot.<br />
Zato, dragi starši, ki niste čisto »po reglcih«, kapo dol<br />
za vaš trud, ljubezen do otrok in vero, da se da s skupnimi<br />
močmi stvari postaviti na pravo mesto. Namesto<br />
pridiganja o odgovornosti pa vas rajši vprašam: »Na<br />
kakšen način vam lahko priskočim na pomoč?«
Change language